UVODNIK
 |  2021  |  št. 6  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5
OBREMENJENOST, 
PREOBREMENJENOST, 
PREMAJHNA OBREMENJENOST 
– KAKO SE ZNAJTI?
V tokratni številki revije se dotikamo 
različnih perečih pedagoških tem 
in jih osvetljujemo ter poglabljamo: 
kakšne kognitivne obremenitve ko-
ristijo učencem in koliko jih je lahko, 
kdaj pa trčimo na njihove meje in 
jim lahko s (pre)obremenjevanjem 
škodimo, kako vzgojno krmariti med 
permisivnostjo in avtoritarnostjo, 
kakšno vlogo in pomen pripisati 
čustveni in socialni pismenosti ter 
kako ju krepiti, kako delati z otroki z 
avtisti čno motnjo – če so povrh vsega 
še v posebnem programu, kako po-
vezati podjetnost z interdisciplinar-
nostjo tako, da bo prispevala k večji 
kakovosti pouka in znanja ipd.
Načelna, vrednotno obarvana in 
zato neproduktivna »prerekanja« 
o obremenjenosti, preobremenje-
nosti ali premajhni obremenjenosti 
učencev je najbolj elegantno prese či 
z empiri čno utemeljenimi teorija-
mi in ugotovitvami raziskav, npr. 
nevroznanosti, kognitivne znano-
sti, kognitivne psihologije ipd. Kot 
pokaže Monika Kloj čnik, je teorija 
kognitivne obremenitve ena takih 
razlag, ki osvetljujejo razli čne vidike 
obremenitev (predvsem spomina) na 
temeljih raziskovalnih ugotovitev, in 
nato iz le-teh izpelje priporo čila za 
oblikovanje strategij, ki bodo pove ča-
le učinkovitost u čenja. Razumevanje, 
Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica
Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Load, Overload, Underload – How to Manage?
kako se naši možgani u čijo, lahko 
pomaga učiteljem pri spodbujanju 
učencev k rabi u činkovitejših učnih 
pristopov.
Spoznanja o poteku procesov u čenja 
so posebej dragocena pri u čencih s 
posebnimi potrebami, npr. z avtiz-
mom. Avtorica Mirjam Grubar na 
temelju svojih konkretnih izkušenj 
opisuje, kako lahko te u čence podpre-
mo z ustrezno ureditvijo fizičnega 
okolja in prostora, s pristopom t. i. 
strukturiranega poučevanja TEA-
CCH (Treatment and Education of 
Autistic and related Communication 
handicapped CHildren), pri katerem z 
razmejitvijo prostora in s postavitvijo 
pohištva jasno opredelimo, čemu je 
posamezen prostor v u čilnici name-
njen in kaj se od u čenca v njem pri-
čakuje. Ključna pa je strateška upo-
raba vizualnih opor (postopkovniki 
s slikovnimi vedenjskimi opomniki 
z oporami za uravnavanje vedenja, 
slikovnimi urniki itd.) za postopno in 
strateško usmerjanje u čencev ne le 
pri učenju, ampak znajdenju v u čnem 
okolju nasploh.
Z vsem tem usmerjanjem na u čenca 
in upoštevanjem njegovih potreb pa 
se komu morda porodi naslednje po-
membno vprašanje: Koliko ne gre pri 
tem za otrokocentričen pogled, ki je 
– sicer narobe razumljen oz. z napa č-
nimi poudarki – naredil že tako veliko 
škode? V preteklosti smo v reviji že 
ve čkrat pisali o pasteh opozicije per-
misivno – avtoritarno in nakazovali 
tretjo pot, pot kombiniranja jasnih 
pričakovanj in meja s podpiranjem 
in naklonjenostjo. Pristop, ki temelji 
na prepletu odločnosti in spodbud-
nosti, vodi iz za čaranega nihanja med 
škodljivimi opozicijami in ohranja 
potrebno čustveno oporo, a kli če 
tudi k strukturi, avtoregulativnosti 
in odgovornosti. Teh dilem se dotika 
članek Hane Hunjeti.
V kontekstu tega ni naklju čje, da so 
vse pogostejši pozivi k razvijanju oz. 
krepitvi čustvene in socialne pisme-
nosti kot tiste, ki mlade ljudi (pa tudi 
učitelje) opremi za prepoznavanje 
in uravnavanje lastnih čustev, za 
prepoznavanje ob čutkov drugih in 
empatijo ter za vzpostavljanje zdra-
vih in odgovornih odnosov. In zato 
je še toliko bolj dragocen vpogled v 
to, kako to živeti v razredu, pri pouku 
oz. med učenci (ne le v dokumentih), 
avtorice Saše Hafner Bajželj.
Kot re čeno v uvodnem odstavku, vas 
vabimo še k razmisleku o vrsti drugih 
tem, ki osvetljujejo, kako lahko u čen-
ce spodbudim o k zavzetosti – in jih 
pri tem ne obremenimo!