A • v / St. 7. V Trstu, v snbnto 18. fohnivarja 1881 Tcfeaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega polilićncga društva /a Primorsko. »V edinosti jo mo?i »EDINOST« izhaja v*ako saboto zjutraj; cena za vse leto je 4 glil. 40 kr., za p>lti leta 2 ffld. 20 kr., za Četrt letu I g!.[. 10 kr. — posimjzna Številk« m dobivajo pri opravniStvu lu v trallkah v Tratu po T kr., v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. - Miro&nine, reklamacij j m insjrate prejema, Opravnlltvo»via Zonta 5«. Oglasimo se! V vseh slovenskih deželah, katere so lako nesrečno razkosane v političnih, sodniških, finančnih In v vseh družili zadevah, ni predmeta, o katerem bi se bilo toliko govorilo in toliko tožilo, kakor o šolah in uradih. To je os, okoli katere se vrti skoro vse naše prizadevanje, za to se vsi naši izobraženi krogi, vse jedro našega ljudstva dan nu dan uie nad 30 let bori; v vseh našili časnikih je to prašanje na dnevnem redu; državni naši poslanci ne mirujejo, ampak glasć se v interpelacijah in resolucijah; narodna naša županstva zahtevajo od dne do dne glasneje uradovauje v slovenskem jeziku, i ta narodna županstva se po naravnem zakonu tako množe, k;ikor propada nemškutarija in lahonstvo. Vse to je popolnoma naravno, ker ni mogoče, da bi na telesu in duhu zdrav narod vrgel od sebe prirojene pravice, svoje običeje, bistri svoj razum ter zatajil telesno i duševno svojo krepost. Tega naš narod nikoli, tudi v Btoletnem boji zoper Turka ni storil, i tega sedaj, ko so je oprostil krutih bojev za svojo neodvisnost, i zavedel svojih pravic, nikoli i nikdar ne stori. Nam Slovencem mora biti naša država hvaležna; naši predniki so največ krvi prelili in v zadnjih časih so bili naših dežel sinovi na|krep-kejši branitelji naše Avstrije. — To je zapisano v zgodovini, A vendar se nam še niaospolnile trpko zaslužene, naravne človeške pravice. Našemu jeziku se Se vedno vrata zapirajo v šole in urade. In zakaj? Zato, ker neka tuja sebična in vladohlepna stranka vse žile napenja, da bi naš narod potujčila ter ga postrojila za pangormanske in irredeutarske namene; zato, ker je mno^o uradnikov pretopih i pre-lenib, da bi se prisvojili slovenski jezik. — Oni, ki bi radi potujčdi naj naro i, naj pomislijo, da mu delajo krivico 1 da bo vsaka krivica maščuje; naj jim bo v svarilo osoda starih Rimljanov ki so hoteli ves svet polatiniti, pa je same večna smrt zadela. Protivnim uradnikom pa moraino klicati, da je njih prva dolžnost — skrb za blagostanje naroda, da so oni za ljudstvo na svetu, ne pa ljudstvo zanje. Taki uradniki so podobni onemu, ki vodo jezi, pa ne vidi, da zarad tega čez breg udari i njegovo setev pokončsi. Potujčevanje je Škodljivo narodu i državi; narodu, ker ga ovira v uspešnem napredovanju, razvijanju njegovih duševnih moči in blagostanju, suj je staroznana resnica, da narod more napredovati in razvijati se lev materinem jeziku; državi, ker jej v verige kujo ude lastnega telesa ter jo tako na vsem životu slabi, ker vzbuja nezadovoljnost in domače prepire, hladi ljubezen do dela ter gasi navdušenost za vse dobro in blago. In kdo ima dobiček iz prepirov i narodne malomarnosti? Le sebičniki, sovražniki človeštva, judovstvo in pojudena smetljaka, k] se pase na smrdečej gnjilobi. Slabo je v rodovini, kder se kruh posameznim nejednako reže, nič boljše ni v drŽavi, kder se dele pravice z nejednako mero; mir in sprava, navdušenost i požrtvovalnost moro vladati le tam, kder so bremena i dolžnosti jednako razdeljene. Iz tega pa izvira dvojna dolžnost, prvo ima vlada, da je vsem in vsacemu jednako pravična, drugo pa imajo narodi, da se sami zanimajo in potezajo za svoje pravice; kdor trka temu se odpre, nemarnež pa je sam kriv, če trpi krivico. Sedanja naša vlada nam je sicer dajala lepe obete: grof Taaffe je rekel, da ne bo dopuščal, da bi se Slovani na zid pritiskali; in Če tudi ne dvomimo, da ima vlada dobro voljo, vendar Se čakamo izpolnitve prvih pogojev, ki so neobhodno potrebni za svobodno, enakomerno in vspešno razvijanje duševnih naših moči. Kakor nobenemu pečene ptice z neba v usta ne leto, prav tako tudi vlada nam ne bo ničesar ponu- jala; ml se moramo tedaj sami i sirot* prav krepko oglasili ter tako potrkati na njena vrata, da našega glasu ne bo mogla preslišali. Nas primorske Slovane, Slovcnce i Hrvate najbolj žuli polaščenje i to krivico moramo odpravili, naj velja kar hoče, tu moramo vse svoje moči napeti. In prav zdaj je lemu čas jako ugoden. Dozdaj jo bila vlada še v jako omahljivem stanju; v poslanskej zbornici je sicer zmaga-gavala, a z jako pičlo večino ; v gosposkej zbornici je imela več nasprotnikov, nego privržencev; toraj se ne moremo i ne smerno Čuditi, da se za nas nič ni storilo. Ali zadnje dni se je to na boljše obrnolo s tem, da je gosposka zbornica z veliko večino potrdila zakon, sklenen v poslanskej zbornici, glede češkega vseučilišča i da je poslanske zbornice večina zmogla v pra-Šanji hišnega davka. S tem je vlada utrdila svoje stanje tako, kakor državnega zbora desnica. Cohi, naši zavezniki, dobili so narodno vseučilišče s pomočjo slovenskih poslancev Će pe tedaj tudi mi, ki imamo s Čehi enake pravico, oglašamo in zahtevamo to, kar nam noben pravičen človek ne moro odrekati, gotovo nas bodo podpirali vsi naši zavezniki, kakor so nje naši poslanci; roka roko umije, pravi pregovor. Zd aj je toraj zelo ugoden čas,dasekolikonnogoče krepko oglasimo. Zato svetujemo: naj vse slovenske! hrvatske županf je poštejo prošnje državnemu zboru, da se natanko izvrši člen 19 državnih osnovnih zakonov; naj politični društvi »Edinost« in »Sloga«, napravite taborje, na katerih naj se sklepajo jednako resolucijo; naj govori vse ljudstvo, potem bo morala 'poslušati tudi vlada, ker ljudstva glas je božji glas. Na delo tedaj, s pogumom nadelo, najprej vi, za naš narod uneti župani, drugI pojdejo za vami, in Bog da srečo! Narodni dom. Danes priobčujemo pravila velevažnega društva »Narodni dom*, ter naše bralce nanje posebno opozarjamo. Društveni odbor se jo z veliko gorečnostjo lotil težavnega, svetega posla, da dovrši veliko narodno podjetje ter s tem postavi našim potomcem sijajen spomenik narodne zavednosti, navdušenosti in požrlvovalnosli. Iz društvenih pravil se vidi, da ima »Narodni dom« s časom postati vlastnina vsega slo-ttnshiga naroda, kajti polovica njegovih dohodkov se ima porabiti za svrhe »Slovenske Malice«, polovica pa za ustanovo slovenskim pisateljem, umetnikom in dijakom. Zato pa se mora zanimivati zanj tudi ves slovenski narod in s prostovoljnimi doneski pripomoči k temu, da se v kratkem doseže ta plemeniti namen ter tako postane »Narodni dom« viden dokaz ctlokupnosti vsega na toliko pro-vineij razdeljenega slovenskega naroda. Zato pa prav živo in gorko na srce polagamo čestitim našim bralcem, naj ležavno od-borovo nalogo iz vseh moči podpirajo, naj po-morejo z darovi, da se uresniči ta vroča želja vsacega zavedenega rodoljuba. S tako podporo si osvetlimo lice pred svetem in potomstvom; s tem si pridobimo važnost in spoštovanje tudi pri naših nasprotnikih; s tem preustrojimo v našem srci — belejLjubljani —» narodno živenjo, katero se bode potem širilo od tod blagodejno po vseli krajih mile naše domovine. Z radostjo javljamo, da je navdušenje za »Narodni dom« splošno, kar jo tudi naravno, ker lu gre za našo čast, za našo slavo; posebno v Ljubljani se neumorno dela; tako poroča »Slov. Narod«, da so so vsakdanji gostje v gostilnici pri »avstrijskem caru« v Ljubljani obvezali vsak mesec plačati po 50 gld. Enako obvezo prav živo priporočamo tudi gostom družili gostilnio po vseh slovenskih deželah; naj vsi naši narodni zavodi »upravljajo veselica i nabirajo prostovoljne donostke v podporo zavoda, ki bo na Vsi d tpiu poJUJajo Uredništvu ■> via S, Lazzaro < Tip. lluala; vsak mitu bili frankiran Itok »nisi l.roz posibii'i vrednosti ai ti« vraćaj), - Im t rili (raznu vrst) na/.tianila in poslanke) s t zaraiSuuijo po DoUdbl -prav ceu6; pri kratkih oglatih z drobnimi Črkami »o plačuje za vsako besedo 2 kr. čast našemu imenu, ki bo svetišče, iz katerega bo svetila omike blagodejna luč vsemu našemu narodu. Sveta je žrtev z,i domovino, darovi zanjo so nesmrtni! Veselica dne 11. februvarja. Svet se maja in ustaja. Vabilo »Edinosti« nas je primoralo, da smo zapustili svoje vsakdanje navade ter so v Trst napotili, da se vdeležimo »velike besede s plesom« v krasnem gledišči »Politeama Rossotti«. Iz vseh stanov so je zbralo toliko množice, da so bili napolnjeni vsi preobširni prostori ovega pričevališča slovenske zavednosti. To je korak, kojega moramo Slovenci zaznamovati dobrim znakom, kajti uže so nam v domačo svrho od prilike do prilike odpirajo najlepša poslopja tržaškega mesta. Ko smo pre I pri -četkom zabave, okoli osme ure na večer stopili v velikansko »Politeamo«, ki more okoli 3000 slušaicev v svojih prostorih zjedinill, prestrašili smo se, kajti hali smo se, da bode vladala praznota. V našo radost smo so močno zmotili 1 Iznenadilo naB je, ko smo mej »besedo« in po »besedi« gledali okoli sebe in zapazili prelepo število ljudstva. Vseli skupaj je moralo hiti blizu 2000. Z veselim srcem se je tu zbralo lično občinstvo, kojemu je bilo geslo: »jeden jezik«, »jeden narod«. Slišali smo večinom slovenski govor — a mirno njega se je na uho naše premijo glasila hrvaščina, češčina in le redkokde smo v pritličji čuli nemški ali pa italijanski. Onim pa, ki pri jednakoj priliki rajŠe popuste domači jezik ter se radi večjega »šika« popri m-ljejo kacega robatega, popačenega po lnarečja njim tujega jezika, kliče.no s pesnikom: »Hiti slovenske krvi, bodi Slovencu ponosi« Ponosni moramo biti, kajti s to diko si pridobimo tudi ostalo. Treba je ob enem, da ne »Šrajarno«. da ne iščemo »komparija«, da se ne »diverli-ramo«, da nismo »šiori«, da nismo »štuli« itd. ampak, da govorimo pravo, čisto materinščino, kajti, kar je »najetega v jeziku, dajmo sosedu nazaj«. Pazimo pri vsakej priliki, posebno pa pri jednako svečauej veselici na pravilnost, na Čistost v jeziku, da se nam tujec radi »babi-lonščine« ne bo posmehoval, A — opustite, kar jo na srcu, to je v peresul Uže rajnki škof M. Ravnikar piše leta 1815: »Vsak narod, kedar se začne nekoliko otesavati, začne to pri svojej besedi, da jo očisti, očedi. Storimo tudi mi tako; nobeden pameten človek se nam 110 bode rogal. »Zbrojenega« jezika se pa moramo izogibati«. Će je kak narod razkoinaden, razkosan bil, če ni imel slavno minolosti in je tudi le svoj materini jezik ohranil, začuval — gotovo ni propadel I On živi iu so sme nadejati, da izgubljeno s časoma nadomesti. Ali — ako je kak narod tudi v najugodnejšem stanji, v slavi, bogastvu in da je svoj materini jezik izgubil in s tujim nedomučim zamenil, potem je na veke propadel. Njega ni več na svetu in nema na zemlji nobeno moči, koja hi ga v novo zbudila. Narod le dotle živi, dokler živi njegov jezik. A pustimo opombice, ki so se nam nehote vrinole in idimo k stvari: V prvem oddelku ovega veselega večera so bile te le pesmi in skladbe: t. »Slava Slovencem«, Hajdrih. — 2. »Kdo je mar«, dr. Ipavec. — 3. »Domovini«, dr. Ipavec. — 4. »Šli čutiš«, Dav. Jenko. — 5. »Slavjanka«, Carli. Vsako uho je strmelo o krasnih domačih melodijah; nekateri zbori so se morali po dvakrat zapeli. Veliko polivalo, koja so je i2raže-vala, zaslužili so pa (udi vrli pevci. Posebno dobro se jo pela številka 0. in i. Dobri glasovi, izvedeno vodstvo, dostojna temeljila vadba in čista izreka — to vso jo pripomoglo v prospeh. Skedenjski pevci in njih vodja g. Ćenčur vredni so na vsak način priznanje ni občno pohvalo. Da bi jih še večkrat slišali, to je bilaželja vseh. A tržaški zbor ni nič slabši in bil bi lehko uzor, ako bi bilo nekaj več organizacij« mej pevci v Trstu. Izvenredno pa nas je iznenadila peta točka, t. j. mešani zbor. To bo bile »Slavke«, to miljenl, nežni, kot zvončki čisti in uglajeni glasovi I Tu se jo videlo, da pride stavek: »J.iz nisem Talijanka, pa tudi ne bom« iz prepričanja polnega rudorčka naših vrlih Slovenk, Marsiluko moško bitje ji in je s pesnikom Prešernom nasproti klicalo: Bog živi vas Slovenke, Prelepo, mile rožice ! NI taka ja mladenke, Ko naše je krvi dekle. V radosti je igralo srce vsem pričujočim, ko smo v drugič začuli ovo pesnico. Hvala Vam' slovenske pevke, kajti izvabile ste objektivnemu poročevalcu — solzico veselja! Čudno je, daše vodno nekoji »čuki« mislijo, da nam je pot do domačo omike zaprta, da dosežemo vse le po ptujein kopitu. Ta misel se je tekom let *ase-jala — a mora izginoti in v to so nam tudi porok naše domačinke. Slaro drevo se podere, trobljivo korenino razpadajo in na novo izraste boljša, mlada, nadepolna rastlinica. V to Bog in naša srečal Petje Vaše, dragi pevci, ljube pjvke, umolk-nolo je, — a odmev je ostal v srcu in se glasi tako milo, kot bi lahek vetrič nežno lice rožicam poljubljal, kot bi se v iepej luninej noči gibljivi valčki neizmernega morji prijazno pogovarjali. Izmej mnogo visocili lic so bili pri tej na-rodnej veselici pričujoči namestniSkl dostojanstveniki in narodnjaki iz tržiškega okrožja iu bližnjih krajev. Po besedi se jo pričo! »ples«. Oder in pritličje sla se spremenila v prekrasno dvorano, v plešišče, po katerem so je plesalo in rajalo, skoraj bi rekel: kakor v »raji«. Vrtelo in sukalo se je vso, blizu 500 parov smo našteli. Tu jo bila narodna noša okolic mska, tam moderni »frak «, tam meščanska obleka. Tu je rajal veščak, tam deželan; vsi stanovi, vsaka starost. Vse so je družilo, vse se je v lepem relu v lepej jedinosti vršilo. Tudi le najmanjšega nereda bi ne bil zapazil. Pokazali smo, da smo v resnici »omikan« narod. Godba je bila dobra in je večkrat kako narodno skladbo zaigrala. Mi pa smo hodili od mesta do mesta, poslušali, gledali, opizovali in videli, da so ruarsi-kaka dična družina no more dostojnejše vesti od to obilno narodne mnoihe. Ni bilo stvari, ki hi žalila ušesa, ne reči, ki bi žalila očesa — srce je bilo zadovoljno. Do prepričanja pa je poročevalec prišel, da je jednak ples v resnici zbirka raznovrstnih prizorov, H.izvijal se je sem ter tja pričetek malega romana, uvod novelici; tam se je zopet zapazila ljubav, tam otrpnost, tu zavist, prijateljstvo, materinska skrb, hčerkina modrost, tam požrlovaluost — v obče prava »zbirka duševne raznovrstnosti«. Mej »odmorom« smo v dobrej družbi pri precej slastnej kapljici inarsikako uganili. Govorilo se je o minolosti, o sedanjesti in bodočnosti. Kdo more zadnjo uganiti? Tuli ona dva ne, ki sta se v veselji iu plači delila v aritme-Mčuej razredbi 1: 3. Odveč bi bilo, da idem v posameznosti. Reči le moram, da se je zadovoljno občinstvo pozno v jutro razšlo. Prekratek jo bil večer in mej tem, ko smo še jedno in drugo Želeli: »Petelina gla* Zdrami glasno nas: Dobro jutro!« Razkropili smo se z srčno željo, da se k malu zopet vrno jednaka veselica. Društvo »Edinost« pa sme ta večer s6 zlatimi črkami zapisati v spomensko svojo knjigo. Pokazalo ho jo, da jo obče priljubljeno, in pravo narodno društvo. —ni — Dopisi. IX Poslonjtke okolice 7. februvarja. (Upor. — Vreme. Orthek in ondotno »narodno bralno drultm.) Govorica mej ljudstvom je sploh le o vojni, tako tudi pri nas. Čudno je to, da je vlada prepovedala Časopisom pisariti o uporu, kt*r se je ljudstvo s to naredbo Se bolj vznemirilo. Ko-ditelji morajo poSiljatl svoje sinove v boj, v negotovo bodočnost, vendar pa o svojih ljubili potem ne smejo ničesar već zvedeti, kile so in kako se imajo. Pisanj tako :;e dobivajo in jedina pot zvedeti kaj po časopisih, tudi ta jim j« zaprta po tej naredbi. (Tako ostro to ni, prepovedano je le poročati o gibanju vojske in razglašati vznemirjajoče neresnične vesti. Uredu.) Tudi pri nas ljudje govorč le o bodočej vojni, več pa, nego o tej, govore in sklepajo o bodočem zaslužku, katerega bi baje vojna jim do-našala. In res, mnogi so si uze nakupili konj v ta namen, upajoči, da pojdejo vozarit v uporne dežele. Kmetovanju bo le to v žkodo; koliko krepkih moči zgubi, ko vendar naši kraji tako krvavo potrebujejo marljivih rok pri obdelovanji golega Krasa. (Naj se ljudstvo nc prenagli, z vozarjenjem menda ne bo nič. Urcdn.) Vreme imamo uže imsece l^po in gorko» tUdI burja kaj redkokrat zabući, — res lepa zima. Srce se Človeku oveseli, ko gleda lepe, nežne cvetke, bele zvončke, vijolice, marjetice In druge, ki se izpod zemlje na dan prikazujejo. Vse je pomladno, vse oživelo in vendar je zima! Minoli teden sem se napotil v Orehek, lično vasico, ne daleč od Postojne, kajti mislil sem si, slišal si uže veliko o novem »bralnem društvu« v Oreliku in bil še nijsi tamkaj. I nisem se kesal tega sprehoda. Stopim v goslilnico, da pozvem kaj o »Čitalnici«. In sreča me je pripeljala o pravem Času tjekaj. Sedelo je za mizo več možakov in fantov, tudi jaz prisedem in k malu je bil mej nami Živahen pogovor. Zvedel sem, da »narodno bralno društvo« pričakuje nestrpno potrdila društvenih pravil. Narodni, uneti, pa tudi omikani so kmetje orebovskl, navdušeni za društvo. Kakor kaže vse, smelo bode se to društvo prvim in najboljim slovenskim bralnim društvom prištevati, ker ne manjka . pravega navdušenja, pravega veselja. Udov bode imelo, prav za prav jih ima uže orehovsko »bralno društvo« nad 90. Lepo Število, posebno pa ca-četek. Čital sem na pozivnej poli mnogo znanih imen, kakorSnih Notranjska le malo ima, čital sem imena gospej in gospic, Čital imena graj. ščakov, vrlih Slovencev. In to me je jako razveselilo, saj namen takih naprav je likati in izobraževati prosti naš narod,seznatl ga z svetom, In kedo to bolje more, nego gospoda, katera hoče biti učiteljica prostim kmetovalcem. V prvej vrsti moram pohvaliti ondotnega učitelja gosp. M ... r-ja in grajščaka, g. E. Dolenca, ker ona dva sta začela snovati potrebno to napravo. G. M ... r naj bode v zgled drugim slovenskim učiteljem, on umeje popolnoma svojo nalogo, ne le, da deco podučnje, temveč tudi kmetovalcem trebi pot k dalnjemu izobraŽevanju. F. E. Dolenec, znani vrli narodnjak, pa ne kaže le z besedo napredka svojim sosedom, temveč tudi pot k blagostanju po umnem gospodarstvu, saj je njegovo posestvo jedno najlepših vsega okraja. Is Boke kotorske, 2. februvarja. V poslednjem pismu sem vam obečal, da vam botn kaj pisal iz teh krajev, in evo, zdaj to činim. 28. min. meseca je bilo od 10. ure zjutiaj do polu ure popoludne streljanje mej ustaši, stanovniki Žlieba in kolone sela Kuta i Sasoviča. Kakor nekateri pravijo, odtirali so ta dan ustaši stanovnikom Žlieba šestero govedi i čuje se od nekaterih, da so Čliebljani tri ustašo usmrtili, drugi govore o dveh, tretji pa zagotavljajo, da je padel le eden. Za gotovo pa se ve, da so ustaši bili na vero ujeli nekega Luko Sikimiča iz Žlieba, kateremu so ugrabili dva vola. Ko so ga dovedli izza Vratla, za planino Snešnico, vprašali so drugi ustaši, kako so Luko Sikimiča ujeli i ko so ti odgovorili «na vero,» tedaj so prvi rekli: kaj hoče nam človek na vero ujet, in tedaj so ga izpustili ter mu vzeli dolgo puško, zvano udjeferdar,« in srebrni nož izza pasa. Tako je pravil Luka sam, ki je imel pod pasom tudi nekoliko novcev ter jih domu prinesel, ker jih ustaši niso dobili. Nekateri pa trdć, da je bil inej ustaši neki kum Sikimiča, i da mu je k begu pripomogel. Dne 28- je bil navadni tedenski somenj v Ereeg-Novem. Ta dan je dal ustašem povod k napadu na Žliebe, da uropajo živino, ker so znali, da so ljudje na somenj šli. Oni, ki so ostali doma ter opazili, da se bližajo ustaši izza Vratla po Snežnici planini, začeli so streljati. Oroženci, začuvši streljanje, i sioer oni iz Kuta i Sasoviča, niso čakali, ampak hiteli so na Žliebe, da vidijo, kuj je. j Na somnju v Erceg Novem bivše stanovništvo iz Žlieba, začuvši streljanje, poletelo j® na obrambo; ali bilo je uže prepozno, ker uže so ustaši odgnali šestero goved ter se umaknoli iz sela. Od tega dne se UBtaši niso več prikazali i nobenega sledil ni, da so v okolici Žlieba ter je do danes vse mirno. Dopustite mi, da pri tej priliki popravim kriva asila nekaterih novin, ki raznafiajo neis-tinite glasove, daje izginolo toliko in toliko vojakov, ker vznemirjajo roditelje, brate, sestre in sorodnike v naše kraje došiih bojevnikov. I/. Tirolskega dohajajo pisma, da se tam to pripoveduje, a jaz vas uvernjem, da to do danes ni istina: vojaki so sploh zdravi, le malokdo jo zbolel, ker do predvčerajSnega dne ni bilo mraza ta dan pa je burja vstala, ki Še danes traje ter je tako zmrazila, da voda zmrzuje. Ker pa je pri nas klima skoraj vedno topla in blaga, zato se smemo nadejati, da bomo v dveh treh dneh zopet imeli tople in blage dneve. — Zdaj sem vam poročil vse, kar se je pri nas važnega zgodilo; če se vpriliodnjič še kaj zgodi, kar bi zanimljivo bilo, pa vam vse istinito popišem. X. Politični pregled. Notranje deiele. Važne reči so se godilo zadnje dni v državnem zboru. Gosposka sbomiea je z večino 27 glasov sprejela zakon o lelkem vsuŽililti tako> kakor ga jo naČrtala poslanska zbornici. To je sijajna zmaga avtonomistov in ob enem tudi zaupnica vladi, levičarjem pa tako hud udarec, da ga nikoli ne prebolć. Na Češkem i Moravskom vlada veliko veselje i navdušenje; povsod se razlegajo slavaklicl cesarju, gosposkej in po-slanskej zbornici; dvžavnega zbora češki klub se je za glasovanje zahvalil gosposlcej zbornici, pa tudi Hohonvvartovemu in poljskemu klubu, ki sta pripomogla k ustanovitvi češkega vseučilišča. Vlada se jo utrdila tudi s tem, da se je sprejel davek na petrolje. Mi nikakor nismo prijatelji temu davku, ker bodo zarad njega najbolj trpeli ubogi ljudje, ali ker se je moralo voliti mej dvema zloma, mej vladno prekueijo in tem davkom, sprejeli se je moralo manjše. Gosp. dr. Tonkli In tovariši so interpelirall pravosodnjega ministra zarad krivic, ki se gode slovenskemu jetiku v sodnijah na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Nadejamo so povoljnoga odgo vora in tacega ukaza, ki enkrat za vselej konec stori krivicam, ki se godć slovenskej na-rodnosti v sodnijah. Interpelacijo objavimo prihodnjič. Dr. Voinjak se je H. t. m. potezal za železnico t{ Celja v Drauburg ter se je z veliko veČino sprejel njegov predlog, naj se dotične prošnje prepustć vladi za razmišljavanje i natančno uvaženje. 13. t. m. se je pričela budgetna debata; dr. Tonkli se je 19. t. m. krepko potezal za pravice slovenskega jezika, g. Nabergoj je izročil prošnjo Ornomaljcev za ustanovitev vil je deželne sodni j t v Ljubljani in za u vedenje slovenskega jezika v sodnijah; trgovinski minister je 15. t. m. predložil novo eolno tarifo, finančni minister pa zakonski natrt o čolnih dokladah. Ta dan se je končala generalna debata, v katerej sta ministra Pražak in Taaffe levičarje hudo tepla; zadnji je poudarjal, da Avstrija ni nemika, ampak A v. strija je Avstrija, družišče raznih enakopravnih narodov. Iz Hivegovine ni mnogo novega; na več krajih, posebno okoli Foče, bilo so majhne praske, povsod pa, kder so prišli vojaki v do-tiko z uporniki, bili so poslednji pregnani. — 9. t. m. se je napotila deputacija iz Metokje v Mostar, da izroči generalu Jovanoviču pismo udanosti, a na poti v gozdu pri Žalom Palanki jo je napalo 15 roparjev, ujelo ter umorilo. Iz Žalom Palanke dospevša žandarmerijska patrola je razbojnike zasačila, unel se je hud boj, v katerem je padlo pet razbojnikov in trije žandarjl; pet ustašev pa so žandarji ujeli in pripeljali v Žalom Palanko, kder so bili vsled vojne sodbe ustreljeni. 10. t. m. je bil srdit boj s Krivoijani. Pod. maršal Jovanovič je izvrstno vredil vojsko, ki je napadla upornike v Ledenicah. Poslal je v boj en bataljon lovcev s polu gorske baterije i dva bataljona peščev, ki so po velicih težavah zapodili upornike iz Ledenic, posedla jo tudi Dragulj ter tako vzela velik del Krivošlj. Vojni brodovi «Albrecht>», »Fasana« in «Nautilus» so vojsko z streljanjem krepko podpirali i mnogo upornikov usmrtili. — Izmej vojakov sta bila dva častnika ranjena, dva vojaka ubiti, li pa ranjenih. Upornikov je padlo nad sto. Kar so vojaci zasedli Ledenice, pojema upor v kotorskej Boki. Občine povsod poudarjajo udanost cesarju in državi in obžalujejo nemire v Hrcegovini. Uže so je ustanovilo deset pro- stovoljnih kolon proti upornikom. Iz Hreego-vine vedno hodijo prostovoljci v Metkovič po puške, katerih se je uže oOOO razdelilo. Tudi v dubrovniskem okrožji se napravljajo kolone. V zunanjih deželah se zadnje dni nič posebno važnega ni pripetilo. Pravila društva »NARODNI DOM« v Ljubljani. Namen dmitva. §. i. I)ru3tvo »Narodni dom« ima namen aozi-datl in vzdrževati narodni dom v Ljubljani. S tem hoće društvo vsem narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo, ali k družbmskej zabavi služiio, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način narodno omiko in zabavo pospešiti. — Sedež društva je v Ljubljani. Udje. § i. Udje tega društva so; druStveniki in Častni členi. DruStvenike sprejema upravni odbor, častne člene imenuje občni zbor. Ce uprani odbor komu sprejem mej društvenike odbije, treba mu ni navesti odbitja uzrokov. Vsak druStvenik je zavezan pri svojem vstopu joo gld. kot deležni znesek v društveno blaeainico vplačati. b 1 Pri tem mu je na voljo dano, celo svoto takoj vplačati, ali pa samo 25°/,; gledć ostalih 75•/. pa se ima pravomoćno zavezati, da jih bode v treh polu-letnih obrokih vplačal. Častnimi členi imenuje občni zbor osebe, ki so si velike zasluge za ustanovljenje ali vzdržavanje narodnega doma ali sploh tega podvzetja pridobili. g. Podpiratelj je, kdor društvu enkrat za vselej (tudi v obrokih) zneske ne pod 5o kr, daruje; usta-novnik pa |e, kdor društvu tisoč gold. ali več na jedenkrat daruje. Pravloe In dollnoitl udov, podpiratelj*v In oitanovnlkov. g. 4. Udje imajo aktivno in pasivno volilno pravico v občnem zboru, DruStveniki vplačajo v društveno blagajnico de-Ježni znesek od 200 gld. ter imajo pravico, da se jim ta delež sukcesivno povrne. Društvo jim plača vsako leto za obresti 3°/0 in za amortizacijo kapitala )•/, Ge druStveniki izplačbe zapalih obrestij jednega leta ali dveh letnih amortizacijnih obrokov zahtevali niso, zapadejo dotični ncizplačni zneski društvu v korist. DruStveniki se podvržejo temu amortizacijskemu načrtu in sc odpovedo pravici, vplačani delež po drugej poti iztirjati. Društvenik, ki ni vplačal celega deleža, izgubi pravico, vplačano svoto nazaj tirjati, če v določenem času ne plača ostalega svojega deleža, V tem slučaju zapade vplačani znesek v korist druStvu. Vsak delež da temu. ki ga ima, glas v občnem zboru; društvenik, ki ima več deležev, ima toliko glasov, kolikor ima deletev, nikdo pa nima več kakor pet glasov, naj ima potem tudi več deležev kot pet, §. 5. Imena podpiratcljev se priobčijo v vsakoletnem sklepnem računn; imena ustanovnikov pa se vpišejo v častno knjigo in sc zaznamvajo na sposobnem mestu v »Narodnem domu«. KotfaJ ime]« druStveniki Iz drvita Izstopiti. §. 6. Vsakemu društveniku je na prosto voljo dano. iz društva izstopiti, če sc vsem pravicam proti društvu odpove, in sicer odločno tudi pravici do svojega deleža. Tudi sme društvenik izstopiti, če upravni odbor njegov delež kupi. Nikdar pa društvo k nakupu deležev prisiliti ne sme. Društvenik ki hoče svoj delež prodati, ga mora poprej upravnemu odboru ponuditi. Če ga odbor noče kupiti, sme ga društvenik drugam prodati. Kupec pa mora imeti take lastnosti, da ga upravni odbor mej društvenlke sprejeti more. Društvenik, ki se ne vede po teh določbah, izgubi vse pravice proti druStvu, in do svojega deleža, ki društvu pripade. Občni zbor. §. 7, Vsako leto v mesecu marcu se snide občni zbor. Dan naznani upravni odbor po »Slovenskem Narodu«. Upravni odbor skliče tudi izredni občni zbor, kadar se mu to potrebno zdi. Sklicati pa ga mora. če deset društvenikov to pismeno zahteva in v:roke in dnevni red naznani. Sklicati ga mora tudi tedaj, če pregledovalni odsek zahteva. Sklepčen je občni zbor, če je tretjina opravičenih glasov navzočna; večina navzočnih glasov odločuje glede' sklepov. Če bi občni zbor sklepati ne mogel, skliče ca upravni odbor v novič čez 14 dni; - tedaj pa je občni zbor brez ozira na navzočnost glasov sklepčen. Njemu predseduje društveni predsednik ali njegov namestnik. § 8. Občni zbor ima te-ie pravice: 1. voli upravni odbor in predsednika; 3. odobrava letne račune, bilanco in nasvete za razdelitev dobička; 3. odobrava nakup zemljišča in sezidanje poslopij; 4. spreminja pravila; 5. voli pregledovalni odsek; 6. Bklepa o razidu društva; 7. pretresuie, oziroma sklepa o predlogih po dru-štvenikih stavljenih. Upravni odbor. 5 9 Upravni odbor sostavljen je iz 12 udov in predsednika; redni občni zbor voli vsako leto upravni odbor z absolutno večino. — Upravni odbor voli iz svoje srede z isto večino predsednikovega namestnika. g. i0- Upravni odborvoli tajnika in blagajnika iz svojih udov in določuje o vsem, kar ne spada v delokrog občnega zbora. u. Sklepčen je upravni odbor, če je 6 odbor, nikov in predsednik ali njegov namestnik navzočnih, Predsedniitvo. §. 11. Predsednik (ali njegov namestnik) zastopa društvo pred sodnijo in drugod. Pravomoćna pisma podpiše predsednik ali njegov namestnik in dva odbornika Pregledovalni odiak. §. i3. Občni zbor voli v plegledovalni odsek 5 društvenikov, in ti volijo iz svoje srede predsednika. § 14. Pregledovalni odsek nadzoruje opravilstvo društva v vseh strokah uprave. On sc sme poduče-vati o stanji društvenih zadev, društvene knjige in pisma, kadar ga je volja pregledovati in društveno blagajnico preiskovati On ima letne račune, bilanco in nasvete o razdelitvi dobička pretresovati ter o tem vsako leto občnemu zboru poročevati. Pregledovalni odsek ima sklicati izredni občni zbor, če jo to društvu v korist Posebne določbe i5. Potem ko je društvo ustanovljeno in so pravila od vlade potrjena, bo društvo primerno zemljišče v Ljubljani nakupilo in začelo zidali »Narodni dom«. Da se ta namen i/pelje, bode društvo potrebni kapital od društvenikov sprejelo, iskalo pridobiti si ustanovnikov in pojpirateljev ter bode iinančne operacije sprejelo. Druitvo bo z varčno upravo skrbelo, da se dolgovi poplačajo, da sc društvemkom vplačani deleži z obrestmi vred v smislu pravil povrnejo. Radi tega se bode »Narodni dom« narodnim društvom v najem dal in vse društveno imetje v ta namen obrnilo, ne da bi druzega dobička iskalo. §. 16. Ce so vsi dolgovi poplačani, in deleži popolnoma amortizirani, se društvo razide in vse društveno imetje postane lastnina »Matice Slovenske« v Ljubljani pod temi pogoji: 1. da narodni dom ne bo nikoli svojemu v teh pravilih izrečenemu namenu odtegnen • 2. da se ne sme narodni dom prodati ali obremeniti. Te dolžnosti se imajo pri prepisu vknjižiti; 3. da »Matica Slovenska« polovico dohodkov za sc obrne, drugo polovico pa za to, da napravi ustanove za narodne dijake, umetnike in pisatelje. § I7. Ako bi se društvo razilo, predno dovrSi svojo nalogo (kar občni zbor z dvema tretjinama navzočnih društvenikov skleniti more), pripade to, kar po doplačanih dolgovih in deležih premoženja še ostane, brez vseh pogojev »Matici Slovenski« v Ljubljani. Izbrano todniStvo. § 18. Vse iz društvenih razmer izvirajoče prepire brez priziva rešuje izbrano sodniStvo, katero obstoji iz dveh sodnikov in predsednika. Tista stranka, katera zahteva razsodbo prepira po izbranem sod-niStvu, ima ob jednem imenovati jednega sodnika izmej društvenikov in to naznaniti nasprotniku, kateri ima voliti druzega sodnika izmej društvenikov. Ako tega najdalje v 14 dneh ne stori, imenuje f>rra stranka ie tudi druzega sodnika. Sodnika vo-ita predsednika in Če se ne moreta pri volitvi ze-diniti, odloči žreb mej predloženima. SodniStvo odločuje po večini glasov. V Ljubljani 20. decembra 1881. Si. mi. D» j« gor omenjano drultro pnrao uit*norlj«Do potrjtj« 1 t »a e kr. dolelna vlada ta Kranjsko V Ljnkljui dn« B. jtnuvtrji 1883. O. kr. d«f«lnl dn (bolnik: Win il pr«di ikfer. domaČe stvari. Prevzvlšenl škof Juraj Stnmmajer «dika južno slovanska,« biva od 14. t. m. v Trstu in ostane tukaj do srede ali četrtka. — Prišel je malo na obisk svojih sorodnikov. Njefiakinja njegova je soproga načelnika generalnega Štaba v Trstu. Včeraj so mu je šla poklonjat deputacija slovanskih društev v Trstu, katero je po starej njegovej navadi sprejel dokaj Ijubeznjivo. Ci. s* Burgslaller In VuSellcIi, novo izvoljena dva tržaška poslanca uže budo obsoja naša tetka »Triester Zeitg.« češ, da slabo zastopata tržaške zadeve in koristi. Mi imamo to za dobro znamenje, in kolikor bolj ju bode obsojala »Tricsterca,« toliko bolj ju bodo spoštovali Tržačani, ker to, kar ona graja, ne more slabo bili. Da je to čista resnica, prida zadnja volitev, ko je glasovalo za uTriester Zeitung», ali fakcijozno opozicijo, kar je vse enako, mej 220J volilci, čujte, koliko njih? Edina dva, dva pa še po starem pregovoru: non faciunt colle-giuin, i tedaj uTriester Zeitungu še pravice nema, jezika »legati. V Trstu jej tudi uže sape zmanjkuje, zato išče »špirita pri« »Laibacher Tagblatu« ter je baje silno ponosna, da so jo dvakrat zapleniti, ker je regljala na kranjskega deželnega načelnika. V nekej srbskej pesini smo brali, da je žaba gledala kovača, ko je konja koval, vzdignola nogo ter rekla: So mene podkuj{ M« tržMkej razNiavi bo zastopal, kakor je iz programa znano, poseben otdelek kmetijstvo. Avstrijsko društvo lesnih trgovcev je sklenolo, razstaviti razno lesntno in izdelke ^orodja, posodo) iz lesa. Za razstavo raznega vina bo skrbel poseben odbor kmetijske družbe na Dunaji. Drug odbor deluje za razstavo mlekarstva in sirarstva. Avstrijsko društvo sadjarjev, ka;eremu je načelnik grof H. Attems v Gradcu, razstavi mnogo svežega, pa tudi konserviranega sadja. — Tako se utegne v Trstu trgovina s kmetijskimi pridelki, katera je uže zdaj pomenljiva, še bolj povzdignoti. Beseda h plesom v gledišču «Poli-teama Rossetti«, katero je priredilo društvo »Edinost«, imela je dober uspeli na vsako stran. Omeniti moramo, da so obiskale to besedo naj-odličuejše osobe iu da je bila beseda jako dobro obiskana, kar se razvidi iz tega le računa. Bilo je v gledišču takih, ki so plačali, 127;5, prostih vstopnine pa 116, skupaj torej 1S83 osob. Dohodki so bili ti le: pritličje f. 706.™, galerija f. 20.40, lože f. 38, sedeži f. 15.60; skupaj f. 780.50. Strdki: gledišče in svečava f. 2i6.75, godba f. 83, tiskovine in nove vstopnice f. 52.25, razpošiljanje vabil, 2000 mark pisar itd. f. 56, razni stroški f. 28, pevci f. 52,' skupaj f. 51?. Ako se ti odbijejo od dohodka, pokaže se čisti dobiček f. 2132.50, kateri se porabi za stroške društva »Edinost« in f. 50 pokloni »Edinost« podpornemu društvu. Načelnikom tržaške Čitalnice je bil zadnjo nedeljo izvoljen «per acclamationem« zopet naš dragi in obče spoštovani }:. Mate Polič; nova odbornika sta gg. dr. F. Mandič in dr. A. Dukif. — Danes zvečer je tadnji ples v tem pustu, brez dvomle bo obilno obiskovau in prav živahen. Delal»ko podporno društvo na- pravi po sklepu odbora v postu veliko besedo, katere Čisti dobo lek pride v korist Narodnem« domu« v Ljubljani. Vivat sequensl Naznanil«. Našli so se pri zadnjem plesu »Edinosti« v gledišči 1 zlati uhan in 2 ključa; kedor jih je izgubil, naj se oglasi via Coroneo št. 23. pri delalskem društvu. DruSlvo rndečoga krlia na Dunaju, katero ima v Trstu svojo podružnico, razposlalo je oglas s prošnjo, naj bi mu zdaj, ko je na jugu vojna, pristopilo mnogo udov {lelnlna je 2 gold); in ker vojaki v tem letnem času mnogo trpć, sprejema razne vrste spodnje obleke, pa tudi živel za nje; enako vse potrebščine za bolnike in ranjence. Gotovo bo vsak priden Avstrijec, ali Avstrijka, ki kaj premore, rad in obilno pomagal. Pisarnica trž. podružnice je v c. k. namestniŠtvenej palači. Patrlollčno podporno društvo v TrgflU (Union e patriotica triestina di soccorso) za vojake, ranjene v vojni leta 1866 ali pozneje, in za družine takih, uže umrlih vojakov, razdelilo je lani 1540 gold. in to mej 8 Tržačanov, 17 druzih Primorcev in 31 Dalmatinov. Imetelc društva inaŠa 75.000 gld. Kdor hoč« podpore v to leto dobiti, mora poslati pismeno prošnjo s potrebnimi spričevali, da je ubog, do 31. maja društvenemu prvosednikm, tržaškemu županu. Slovenskim proSnjam morajo priloženi biti — prevodi v italijanskem jeziku 1 (Pri Županstvu Še torej zdaj nemajo enega uradnika, kateri bi slovenski umel. Tako se nam godi v Trstu 1). Postavo o pogozdovanji Krasa v trŽaškej okolici razglaša II. t. m. izdani«Zakonik in (Jkaznik* za svstrijsko-ilirsko Primorje. Prilično objavimo važneje točke iz nje. Triadko veteransko društvo je sestavilo poseben oddelek, ki bo v pomoč iz Dalmacije pripeljanim bolnim ali ranjenim vojakom; poveljnik temu oddelku jec. k. finančni svetovalec vitez Rainer. Zadnjo nedeljo je ta oddelk prvikrat sprejel in okrepčal 21 iz Dalmacije pripeljanih bolnih vojakov. f Vi*, ffosp* Matija Dubrovič, konsistorijalni svetovalec in župnik pri Mariji Pomočnici, («S. Antonio vecchio») umrl je 14. t. m. Pokojnik se je narodil leta 1808 v Kastvl. Svoje dni je župnikoval v mestnej bolnišnici, potem pri sv. Jakobu. Bil je obče spoštovan duhovnik, in vedno zvest domoljub. Slovesnega pogreba se je v Četrtek udeležilo obilo gosposke, duhovstva in velika množica ljudstva. Bodi mu, zemljica lahka! Bolnih vojakov Is Dalmacije so zadnjo nedeljo prvikrat 21 pripeljali v Trst v vojaško bolnico; ranjenega mpj njimi ni bilo nobenega- Zalnjo sredo pa so pripeljali 12 bolnih in tri lahko ranjene. Vode! Vode! To je zopet klic Tržačanov v nekaterih krajih inesta, kder so studenci prazni. Človek bi se zares nad malomarnostjo •mestnih očetovo srnijal, ako bi stvar tako ozbiljna ne bila. Bistrica — kde si? Tudi na Krasu je tu pa tam uže sila za vodo. Triaftkt pevci napravijo v nedelio 19. t. m. izlet v Štanjel, pri katerej priliki napravi ondašnja čitalnica veselico s petjem, govorom in deklamacijo. Mej obširnejim pevskim programom namerjavajo tržaški pevci napraviti tudi Šaljiv prizor s petjem. Ladljeplovbo mej Trstom In Harslljo ustanovi društvo »Navigazione Generale Italianai. Novorojenega lnrtivga otroka je zaadnji ponedeljek dobil cerkovnik pod klopjo v cerkvi Novega sv. Aniona. Lansko leto se je tudi v tej cerkvi nekaj enacega pripetilo. Od Trsta. V nedeljo sem bil v Dolini in videl, kako živahno se vse pripravlja za veselico, ki jo priredi tamošnja »Čitalnica« v nedeljo, dne 19. t. m. Igrali bodo, kakor sem poizvedel, sami domači diletantje-kmetje. V Dolini se dobi letos izvrstno vino refoSk. Idimo tedaj jutri gledat kmečke isterske moči ter pokušat dobro božjo kapljico! Ciospodarsko društvo v Skednju bode imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 26. t. m. ob 8'/, uri zjutraj v dvorani gostilne g. Sanci na (Nemca) v Skednju. Dnevni red : 1. Predlaganje računov. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev 3 pregledovalcev računov. 4. Posamezni predlogi. V Skednju, 14. februvarja 1882. Odbor. IZ Doline. Dne 8. t. m. je tukajšnemu kmetu edina krava na »vrančnem prisadu« na-gloma poginola. Se tega manjka. Bog nas obvaruj kužnih bolezni! Bralno društvo na Opvinah priredi danes v prostorih gostilne g. Daneu-a »pri Obelisku« ples, pri katerem bode sviral septet iz orkestra vojaškega pešpolka «Nadvojvoda Albrecht». Vstopnina za gospode 1 for. Začetek ob 8. točno. Veteransko društvo NahreŽInl priredi dne 10. t. m. v dvorani gosp. Franceta Grudna ples, pri katerem bo le svirala voj. veteranska go Iba. Zalete.i tolno ob 8 {ttler. Vstopnina za gospode t gold. K tej veselici vljudno vabi veteransko društvo. Zastop ohčlne Sempa* na Goriškem se uže didj Časa s hvalevredno poguurnostjo poteza za enakopravnost slovenskega jezika-Naj bi ga pos iemali enako vstrajno in odločno vsi naši občinski zastopi. In če pod sedanjimi razmerami pravdo zgubć, naj se obinOs prošnjami do državnega zbora, da dobimo jasno postavo. Ne zamudimo ugodne prilike I Bralno društvo v fiempasu pri-re I i i!), t. m. o 6'/, zvečer besedo. Program obsega: pelje, deklamacijo, Šaljiv dvogovor, igro »kje je meja?*, in srečkanje. Vstopnina za neude je 20 kr. k obilnej vdeležbi vabi odbor. Bralno in podporno društvo v Ciorlcl je izdalo ta le razglas: Rojaki 1 Visoko c. k. namestništvo v Trstu potrdilo je z razpisom od 11. januvarja štev. 17157 pravila »slovenskemu bralnemu in podpornemu druitvu t Gorici. Podpisanemu osnovalnemu odboru je torej skrbeti, da se društvo kakor hitro mogoče ustanovi in da začne svoje blagodejno delovanje. V ta namen razglaša sledeče: Novemu društvu je namen duševna In materjalna podpora udov. Ono ima sedež v Gorici, kder bode Imelo svoje primerne prostore; v njih se bodo društvenlki shajali, zabavali z branjem časopisov in raznoterih knjig, deleŽili se podučnih govorov in veselic. Zraven tega pa bodo imeli redni podporni udje, mestni iu zvunanji, pravico podpore dobivati o lasu bolezni in mestni udje tudi oskrbovani biti ti tdravniiko pomoljo in si zdravili na dru-Uveni ralun. Slednjič se bode delila o smrti domačih in zunanjih udov podpora za pogrebne stroške. V društvo se sprejemajo polteni državljani vseh stanov: trgovci, posestniki, rokodelci delalci itd. in sicer mej bralne ude 18 letniki do vsake starosti, mej podporne ude pa od 18 do 50 let. Pristopnina domačih in zunanjih bralnih udov (bralničarjev) znaša 50 kr. Plačnina na mesec znaša za domače bralničarje 20 kr., za zunanje pa 10 kr. (Bralni udje, ki so bili v društvu čitalnice pied ustanovitvijo podpornega društva, ne plačajo pristopnine). Bralni udje nemajo nobene pravice do podpore. Podporni (redni) udje plačajo in sicer a) domači po 1 gld., zunanji po 50 kr. pristopnine, b) domači 50 kr., zunanji pa 30 kr. mesečnine. Ti in vsi drugI pogoji so znpopadeni v pravilih, katera je priobčila zadnja »Soča« v prilogi. Po njih je soditi, da hoče našo »bralno in podporno društvo« potom vzajemne podpore združiti in pobratiti Slovence raznih stanov v mestu in raztegnoti ob jednem vzajemno podporo po vsej deželi. Ono bo posredovalo, da bodo omikani udje v narodnem duhu po podučnih govorih, glediščnih predstavah Itd. dobrodejno upljivali na oliko priprostejih društvenikov: rokodelcev, delalcev in drugih. Sad vzajemne podpore v materijal-nem oziru pa hoče naklanjati tistim svojim udom, kateri bi v Času bolezni potrebovali zdravniške in denarne pomoči. Rojakil Blagi ta na-men bodi Vam v spodbujo, da pristopite v prav obilnem številu; kajti Čem več nas bo združenih, tem večo veljavnost bo imelo novo društvo in s tem večiin uspehom bode moglo delovati. Za sprejem oglasiti se je pri osnovalnem odboru v prostorih goriško čitalnice na Travniku nad kavano »AH' Europa«, kamor naj se blagovoljno pošiljajo tudi pismeni oglasi. V Goriei 28. januvarja 18^2. Osnovalni odbor slovenskega bralnega in podpornega društva. »Narodni dom.« V seji upravnega odbora 7. t. m. je bil izvoljen dr. Karol Bleiweis vit$i Trstenilki namestnikom načelnika, g. dr. Josip Stare blagajnikom, in g. Ivan Hribar tajnikom. ljubljansko trgovsko pomoč no društvo je imelo predzadnjo nedeljo občni zbor. Pri volitvi v odbor so narodnjaki z veliko veČino zmogli. Ker je doslej v odboru sedela nasprotna stranka, pridobili so si narodnjaki zopet eno trdnjavo in lepo je, da so pokazali svojo pomirljivost s tem, da so izmej 9 odbornikov volili 3, ki spadajo k nasprotnej stranki. Nemčurje je ta propad silno potrl. Nlovenske Matice odbor je zadnji vtorek odločil 200 gld. za dr. Bleiweisov spomenik ter naročil Bleivveisovo veliko podobo za društveno pisarno. Dopis društva »Narodni dom« se je izročil posebnemu odseku, ki bode o njem iu o sklepu lanskega občnega zbora glede pre-naredbe Matičinih pravil poročal v prihodnjej seji. Rokopise za letošnji Letopis uredi g. Gras-selli. Križmanova »Italijanska slovnica«, pohvaljena od vseh presojevalcev, bila je sprejeta, d;i pa so na svitlo le za prodajanje, ne pa za družabnike. Ljubljanski »Sokol« je izdal poročilo za leto 1881. Udov jo imel 206, in sicer 9 častnih in t'J7 pliičujočih. Dohodki so znašali 1671 gld. 77 kr., troški pa 1446 gld. prebitek zna^a tedaj 225 gld. 77 kr, Društvo ima premoŽenja 1940 gld. 70 kr. Crnoineljska mestna občina, kakor poroča •Slov. Narod,« olposlaia je prošnjo na državni zbor za premeščenjo deželne višjo sodnije iz Gradca v Ljubljano. «Nirod. pristavlja, da to store tudi vse druge Belokranjske občine. Tako je prav. Zdaj je čas, da stopijo vse slovenske občine na noge in v prošnjah na državni zbor zahtevajo enakopravnost v šolah in uradih; g. 19 državnih osnovnih postav se mora izvršiti. Grozen požar je po noči mej 12. in 13. t. v Nadanjem selu na Notranjskem upepe-lii 19 gospoparjem vsa poslopja. Škoda znaša 25'iOd gij. Zavarovanih je bilo le 6 gospodarjev pri banki Slaviji. Govori se, da je eden svatov, ki je šel z svetllnico pod streho vsled neprevidnosti zažgal. Zgorel je tudi stari »Vatovec«. Ker je bila huda burja, ni se moglo nič rešiti.' Sest let po nedolžnem v Ječi bil je Leopold Grosman, katerega je 1.1875 obsodila porotna sodnija v Celju na smrt, obdolženega umora laslnc matere. Cesar ga je pomilostil na vse žive dni v ječo. Lani pa je na smrtnej postelji v ječi nek Klemenčič izpovedal, da je onega umora on kriv, - in preiskovanje sodnije je to polrdilo, 22. januvarja t. 1. fi0 Gros-mana iz ječe karlavške v Gradcu izpustili. Uboi/i mož! «Mlr«, nov slov. časnik v Celovcu izvrstno dela. Doslej so nam došle tri številke, v katerih se prav krepko naglašajo slovenskega naroda pravice tudi na Koroškem. Razen tega piše on prav gladko i po domaČe, da jo vsacemu umljlv; njegov urednik, č. g. A. Einšpiller, slavni starosta naših žurnalistov, odlikuje se o tein uže od leta 1849. Veselo je tudi, da je ta zelo potrebni časnik dobil iz vseh slov. pokrajin toliko podpore, da se izdaje v 1600 iztiskih. To je dobro znamenje. Živeli bratje Korošci! Velikanska kanona pride v Pulj Dolga je 6 metrov in 28,500 kilov teška. Za vsak strel bo potrebovala 1 cent strelnega prahu in metala več centov teške krogle. Z vso opravo bo vagala okoli 1000 centov. Občni zbor igralnega društva dne 28. januvarja 1882. Predseduje g. R. MohorSlS, zapisuje g. V. Dole-nec. G. denarntfar Sterlo predloži račune, ki no taki: Dohodki: Udje so vplučull od začetka druStva do konca decembra 1S81.......gi(j. 1720 — Dobiček pri prodaji zlate rente ... « 8050 Obresti od lozov in obligacij .... « 114*— Skupnj . . . gld. 192050 Stroški: Nakup 8 lozov od leta 1860 in 3 obligacij.....gld. 1300 02 Povrnolo so je za kavcijo posojenih....... 180-— Kavcijo raznim upnikom * 140.90 Stroški za osnovo društva « 72*18 Društveni pečat .... « 12 — Pisarni stroški .... ■ 12*— Stroški zu zmonjavo kavcije ......... Ostane v denarnici 1 januvarja 1882 . gld. 137*10 Stanje premoŽenja*. 8 lozov od leta 1800.......gld. 1094*62 1 obligacija papirne rente.....« 78* — 2 obligaciji zlate rente............« 5i0 « 1783 10 Skupaj . . . katera svota se ualiaja v kavciji za list »Edinost«. Denarja v denarnici je...... Vrednost objektov za pisarno .... Dolžniki za leto 1880. . gld. 171-» « « 1881 . . « 430- 18H--gld. 1360*02 « 137*40 12- « 60?*- PremoŽeojo konee leta 18N0 . . . . gld. 21120: Ta račun sta pregledala in našla v popolnem redu gospoda pregledovala Janez Mankoč in Mate Polič. — Zbor torej odobri račun. Zbor sklene nadalje soglasno, da su Ima društvo še eno leto nadaljevati, iu da se vsi oni udje, kateri so zaostali s plačili, povabijo, naj vplačajo vse zaostalo do konca februvarja, ker drugače s« bo i njimi postopalo po § 2 In 3 društvene pogodbe; to je, tuki udje nernaio nobene pravice do lozov Iti even-tuvalnlh dobičkov, ampak samo do obračuna po §. 3 društvene pogodbe. Naposled je zbor volil nuvodhor in so bili soglasno izvoljeni g. It. Mohorčič župan iz Sežane za predsednika, g. A. Ster'e za oprav-nika in g. V. Dolenec za nadzornika. Volil je zbor ob enem 3 pregledovalce računov za leto 1882, izvoljeni so bili: gg, M. Polič, Janez Mankoč, Anton Trobec. Po končanih volitvah »klene predsednik občni zbor. Zahvala. Vsem č. gg. pevcem in gospicam pevkam, ki so se pri koncertu zadnjo saboto tuko odlikovali, posebno pevovodji, g. Bartlju in g. Čenčurju, ki je svoje pevce tako izvrstno izuril, izreka v imenu društva presrčno zahvalo Odbor političnega društva »Edinost«. V Trstu, 15. februvarja 1882. Dražbe. v V Pazinu hišu in zemljišča Antona Tomazini iz Zminja, cenjena 1010 gld., 20. februvarja. 20. mar-cija, 19. aprila. — V Komnu posestvo Katarino in Jerneju Gablešnik iz Komna, cenjeno 4;"iO 4M., 0. mar~ cija, 11. aprila — V Komnu posestvo Marjane God, nlk IzProsorja, cenjeno 352 gld., C. marcija, 12. aprilu. — V Patinu posestvo Simona Gustina iz Patina, cenjeno 207 gld, 28 februvarja. - V Komnu hiii luO gld , 19 marim-.. 17, aprila _ v Komnu hiil in posestvo Matij ■ Siolfa iz V,|.W LiiS I.iO gld., 19. murc|K u.apnla L?V Rfrp2St<£ umrlega Lorencu Sal,,r v lWki, cenjeno 288 gld. II. marajo II. »pnla. - V iiuj.h hi Ju In 6'J*odi de.k .v raznih lemljiA,-. Antonu Uerdaš iz Kratic« cenjeni 70uu gld., n. IIiarciu "J*/1 - V Kopru posestvo oWin„ TVjun^nRkifta, v iH».r,saii iapril* -v y,,io,ki i'0*'«1™ josiP; leb iu« z Hoste, ceni,-no 916 gld., U. marclja, 29 aprila, JI. maja. - V ^žani posestvo Ivana Zlobee Iz Kuzelj cenjeno 1lj„k, cenjeno 1101 gld . 17. inarcija, 21. aprila. - V Trsta karn-nanija Josipa Munliam in Karollne Montaulnt v Čar-boli gornji, 11. m are i j a. - V Trstu posestvo Josipa Spadon M delov zemljišč v Škednji, eenjsniM 851 bIj 15 marčna, 15. aprila, 1'J maja - v Pazinu pol sestvo Jakoba Cudovič, cenieno 172 gld 7 murciia H-aprila, 3_ n.aja - V Voloski posestvo Antona RodtiC, cenjeno 100 gld, 1. marcija, 1. april« - V Kanalu posestvo l$lu*a Namar iz KambreŽka' ce-nieuo 32 1j gld, 18. marcija, 22. aprilu, 20 maja - V Kanalu posestvo Helene D. kleva iz Podgra lu cenjeno 000 gld., 27. februvarja, li9. marclja. - V Aj. dovščinl posestvo Andrej i Kerj)an, cenjeno 201 gld 13. marcija, 13 aprila, 13. maja. - V SeŽunl i^.ie! »tvo Matevža Llpot 1;. Podgruda, cenjeno 460 .»Id 17, marcija, 17. uprila. ° ' Tržno poročilo. Sopnt dobi tržaška kupčija novo zaušnico s povišanjem carine. — Sprejeta jo bila postava, po katerej bod« povišana carina petrolja od g], .'i na gl. 10 ~ Te dni pa ju predložilo niinistfirstvo drž. zboru novo carinsko tarifo, po kateroj se zvifa carina pri kavi od gl. 'Ji na gl. pri daju od gl. 50 na gl. 100—, pri špelm iu masti od gl. 8 na gl. 10.—, pri hombaiu od gl. 12 nagi. 10.—, žito, ki ni doslej plačevalo nobene carine, hode plačevalo po novej tarifi 25 soldov, moka. ki je tudi bila doslej prosta, pa gl. 1.50. _ dnina od svilo in drugih tkanin bode višja za 2.V/, in sploh bodo vsi stavki obitnljskih izdelkov veliko viši, nego so bili dozdaj. — Kar sn tiče v obče fabrikatov, da so povišanje carine opravičili s I cm, da vlada hoče varovali domaČo obitnost prod tujo konkurencijo; ludi je prav, da vlada močno ohdaČi vse one stvari, ki služijo luksusu, še celo obdučonje žita in molie bi se dalo opravičiti s tem, da vlada hoče varovati domače poljedi Ijstvo, to je zabraniti uva-ževanje tujih poljskih pridelkov, akoprem jo to raznim konsuiueutom v škodo, posebno pa , Cosplje gl. 14 do 15. žito. — Cone stalne iu utegnejo poskočiti. - Lepa koruza gl. 7.90 na ladiji. Les — kakor zadnjič. Dunajska borza dne /7. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 74 gld 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 70 ■ — « /lata renta ....... 92 < 40 « 1800 državni zajem .... 12^ ■ 25 « Delnice narodne banke . . . 815 « — t Kreditne delnice..... 302 • 50 . London 10 lir sterlin .... 1.0 « — i Napoleoni........ n ■ 54'/,. C. kr. cekini 5 « 05 « 100 driuvnih mark ..... 58 ■ 50 « Zahvala. Vsom solinskim rodoljubom znancem in prijateljem, ki so v torek I V t. m. mojo sestro Terezijo Golevscek v tako obilnem Številu spremili b pogrebu, in onim ki so položili vence na rakvo, izrekam v imenu mojih bratov in sestre naj prisrčnpjo zahvalo, in ranjko priporočim v pobožni spomin. V Sežani dne 10. lebimarji 18s'_». Ivan Goievšček ____trgovff._ Dr 652 Razpis naivnija za službo definitivnoga učitelja pri meSovituj Jjudskej šol III. rela v II lem tinjali fi- slovenskim učnim jezikom. Dohodki ustanovljeni po z.ikonom 3. novembra 1X7! in in. decembra 187H. Natečiitr]|i imnjo poslati svoje prošn jo poleni svojih oblastnij oblast ulj podpisanemu'najdulje do konca tega meseca. C. kr. okrajni Šolski svet V Kopru 5). februvarja 1H82. Predsednik: Boesizio. Velika državna loterija v korist društva »rudečega križa« na Dunaju z 12 066 dobitki. Brečkanje 'J. inurcu, glavni dobitki 60 090, 20.000, 10.000 gld. Srečka stane gld. 2. Se proti po-Štn. povzetju pošilja tudi na deželo. /%lf»M*itnrmn 4. trgovina 2 dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrste lak-n, kcmitnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka, mineralnih vod. itd. Pri vsem najniže conel (2G—9) Zlatar JANEZ RISEGARI Vin S. Sebastiano N 4, I, nadatrop. zraven štacuno z manufuktiirini blagom Fratelli Tavolatto, (20-1 j 1>revzame vsako delo v zlatu, srebru ln juvelali, takor tudi popravo taku robe po nisoki i-enl. Naročila si) oskrbe tudi v druge krnje natančno. Ginseppe Fumis slikar in dekorntćr Sprejema vsake vrste naroČila tapeciranju s papirjem in dekoriranja scb. Naročila se sprejemajo v «Cafe volti di Chiozza,« Trst. (1*3—10) Jožef Pross mojster mehaniko , ima zalogo Šivalnih strojev ln primernih šlvatik Itd. i Sprejme vsake vrste popravo pil strojih, In Izvršuje natančno dela svoje stroko. Naročila iz dežele se sprejemajo za zinemo ceno. Trst — Piazza Rnsario - Trst. (20-12) Anton TippcI tovarna čevljarskega blaga, via Cavana N. 11. v Trstu. NaroČila se točno izvršujejo. (20—12) Franjo Jereb, Irgovec mruiiifakltirim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo rol e za kočije, z'bordami, trakl, Čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vs.ike vrsic. Trst. via s. Giacomo Riborgo) Ghiaccera it. tioti-ž (00-18) Riccardo Dinelli vla ( anale V 3. Zaloga vsake vrste podob i/ mavca in drugih izdelkov i/, mramorjn in alabastra. l ovama kleja iz mavca za prilcpljcnjc, prodaja na drobno m veliko. (.'»-10) Pozlatarska dela in poprave se sprejemajo v Corsia Stadion Kr. iO in via Obloza Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa priprava zn pregrinjala na oknuh ln oglodala |io ••eiiali |iroLi vsakej konkurenci. (:(0~U)) O. Jaschi na cesti v Istro {pri sv. Jakobu), Trst. C. k. zitl<»f(u Mmodiku. Prodaja en gros & detall. Smodili za lov, za mino, za inoŽnarje-Lustnik dovoljenega skladišča za (linamiI. Naročila si izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih sprejoma (>. *tnnzlii & C. prodajalec cvetlic na velikem trgu, Palazzo Modello. (20-13) Jožef Waidi krojač za gospode. Zaloga novošugno robe. NaJnIŠe cene. Dobra natančna postrežba. Corso N. .10, Trst. (20-13) Dr, V, Grubissich l'2-ll zdravnik via Lazzaretto vecchio Nr. 20. nad. II. Ure posvetovanja: Od 11 uro do 12 predp. in od 3 do 4 popold. 252525 P. T. Počastim se, Vam naznaniti, da som pri svojoj sedaj povečanej fabriki za vrvi napravil oddelek za mikankje in grdeš.inje konopnine in prediva. Mogoče ml je ledaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopah po najnižjih cenah. Nadejajoč se Vaših črslllih naročil z odličnim spoštovanjem I_i. Peritz 10—8 fabrika n t vrvarskega blaga. Novost v Trstu. Najnovcji dar za gospć. Nenavadno okusni izdelki slonokoičenl, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalogo muzikalnega orodja, ter sprejemam male in velike poprave plskal in orodja na itrune. zadnjega tudi najfinejše vrste. Naročila na deželo se oskrbujejo točno in vestno s postnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. OylKyl, Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnicc »Leon d'orou.) (12-0) ANGELO DELPIN zaloga p oišt va, ogledal in podob. Od 24. avgusta, povečano skladišče. Via del Tor rente M. 30—S 2. i/i gledali&čem *Armonta«. Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno. Pri plačilih na obroke 10% priklade. Poddružnioa za cerkvo sv. Antona, hiša Dlana. Na deželo z vročbo na dom. (12-11) Bolezen v grlu, kale/j, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma premirani hlepčki Prendini pripravljeni iz kasije in galuna) S50 lotim raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila tč vrsto. Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati sc je vedno na napis l»a*lltfl<* 1'renrilni i paziti da vsak hlepček nosi ime iznajdatclja PRENDINI. Prodajajo sc v Trstu v lckarnici PRENDINI in vseh drugih lekarnicali po kr. škatljica, zunaj eolne poteze po -40 kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah. (20—C) LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE »'occupa di tutte le operazione di Bsnca e di Camblovalule. 1») Acrettn rersameitt in rnnto correnle: Abbuonando I'inturesse aunuo per tianconote sVI '-»MIMVUiodl JjM ia > » per Napoleoni -.VI con i.reuvvinu Ji 211 gior. h > t > > 4u • 3V» » » » 3 neti 3V« • > » 0 '»mi 3>( » » , t u 4 Ini'ii nHMi 4 » a sui mfsi Oiiso 0'idr^nno ili-irinterciu« auniantato 1« Mt.ri in cimo-Uilonni-un h nicirni Ji pri-BTvUo fini li novembra n. n. qii«lli' r«n 1J gi Mi <1.1,1 1H gliirni t qu«llo aon 24 giurni dal iSi 110-Ttiubru u. c. ■M ll\NCO GIRO abbunando 11 3'/0 Interesse annuo »ino qna-luiKjue somrna; prelevazloni slno a tiorlnl !2U 000 a vlsta verso clićijue; importi maggiorl preavvlso avantl la Boroa. — Gonferma del versamenti in ajiposito llbretto, <:on(<*K|«iii per tutti 1 versamenti futtia qna!«iias| ora d' uflifio la raluta del medesimo ginrnn, AKNumn pol pi»opn*i coren« tlMtl l'ine/istu e.it, rilosrin lom a-i-iegni per /juestc vi time piat:e, cd atconla loro la farni ta di domlel« llni*o effetti presto la sna cassa fi*itnoocl' o|rnl MpoMn pop omhI. b) S'inrartca dell'ar