26. seja Obcine Vodice Slovenska bakla Vse najboljše, Slovenija Intervju: Miha Kimovec 60. obletnica vrtca Godbeni piknik Olimpijsko poletje Res s ponosom in zanosom sem spremljala igre vseh iger na Ja­ponskem. Vcasih s solzami, dru­gic glasnimi vzkliki pospremila uspehe slovenskih športnikov, pa hkrati vsem drugim odlic­nim tekmovalcem privošcila uspehe. Pogosto slišimo – maj-hen narod, veliko športno srce, izjemni uspehi. Po nesrecni pandemiji, ki je ohromila socializacijo cloveški vrsti (in spet kaže svoje zobe), so olimpijske igre resnicna civilizacijska osve­žitev. Udeležiti se tako eminentnega športnega dogodka, kot so olimpijske igre, je res izjemno, zato seveda cestitke vsem za medalje, za rezultate, za udeležbo. Bravo! Nedvomno cestitke organizatorju, upam, da bo tokrat cez tri leta vse precej bolj sprošceno. Olimpijske igre so bile pomembne tudi zaradi politicnih in gospodarskih dogajanj. V anticni Grciji so v obdobju iger celo položili orožje; v trajanju športnih iger je veljalo premirje. Od takrat, ko so se izkljucno moški pomerili v le nekaj osnovnih disciplinah, pa do danes, ko je celo ulicno rolkanje letos doži­velo premiero, se je na olimpijskih igrah marsikaj spremenilo. A rdeca nit ostaja: pošteno tekmovanje, spoštovanje naspro­tnika, trdo delo, vztrajnost, odlicnost. Ce bi se nekaj slednjega preneslo na politicni podij, ne bi škodilo. Pa še to. Slovenci resda slovimo po dobrodelnosti in solidar­nosti, ganejo nas težke zgodbe posameznikov. Po drugi strani pa opažam naš nacionalni znacaj, ki spominja na stalno ner­gajoco starko, ki ji nikoli ni nic všec, ki v vsaki skodelici kave vidi teorije zarote in ki namesto tega, da bi iskala rešitve, raje razmišlja, kako mimo države speljati kakšen dohodek. Vem, casi so zapleteni, za nekatere nic rožnati. A poskusimo vnesti v življenje malo olimpijskega duha. Smo izgubili posel? Razmi­slimo o tem, kako se postaviti na noge in zaceti nekaj drugega. Precej bolj produktivno in plodno, kot da išcemo polena, ki jih bomo v jezi zmetali pod noge tistim, ki jim je pa v življenju uspelo. Vztrajajte, sledite svojemu cilju, ne cilju vašega soseda. Saj pravim – malo vec olimpijskega duha. MONIKA KUBELJ pomocnica urednice Kopitarjevega glasa Uvodnik .............................. 2 Obcinski svet ........................ 3 Osrednji clanek ....................... 5 Intervju .............................. 8 Društveni utrip ...................... 12 Dogodki ............................ 17 Koristno ............................ 27 Obvestila ........................... 29 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomocnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hocevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: avgust 2021 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. 26. redna seja Obcinskega sveta Obcine Vodice HELENA CERIN Obcinski svetniki Obcine Vodice so na seji 22. junija potrdili razvoj­ni strateški nacrt za podrocje sta­ranja in sožitja med generacijami, se seznanili z ravnanjem s komu­nalnimi odpadki v naši obcini ter z dopolnjenim osnutkom obcin­skega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje Benko–Repnje. Ob sprejetju razvojnega strateškega nacrta za podrocje staranja in so-žitja med generacijami je dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trste­njaka obcinskim svetnikom cestital in dejal, da gre za enega od najbolj celovitih nacrtov za manjših obcin, kar jih pozna. Obcinski svetniki imajo sicer razlicna mnenja, a ta se dopolnjujejo in to je dobro. Ramovš je dejal, da upa, da bo prišlo do ure­snicitve tega zelo dobrega nacrta. Jože Gregoric, predstavnik Javne­ga podjeta Voka Snaga, je obcinske-mu svetu predstavil letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. Lani so v skrbi za preprecevanje šir­jenja koronavirusa zacasno ustavili oziroma prilagodili izvajanje neka­terih storitev, kot na primer odvoz kosovnih odpadkov, mesec dni pa so bili zaprti tudi vsi zbirni centri za zbiranje odpadkov. V obcini Vodice je sicer zadnja leta zbirni center zelo obiskan. Sledimo splošnemu trendu zmanjševanja kolicin zbranih mešanih komunal­nih odpadkov; vedno vec odpadkov je namenjenih za nadaljnjo predela­vo. V razpravi se je obcinski svetnik Milan Cebulj zahvalil Gregoricu za možnost prevzema odpadne silažne folije v zbirnem centru v Vodicah. Ce­bulj je dal tudi pobudo, da bi bilo na enak nacin možno odlagati gradbene odpadke. Tako jih ne bi bilo treba vec odvažati na Barje. Gregoric je odgovo­ril, da prav tako kot silažna folija tudi gradbeni odpadki ne spadajo med komunalne odpadke. Gradbenih od­padkov je sicer veliko, a v trenutnih razmerah, žal, še nimajo ekološko ustrezne rešitve. Gregoric je izrazil upanje, da bodo v prihodnje skupaj z obcino našli ustrezno rešitev tudi za zbiranje gradbenega materiala. Gregoric je obcinskemu svetu pred­stavil tudi program obdelave komu­nalnih odpadkov RCERO Ljubljana (Regijski center za ravnanje z odpad­ki) za leto 2021. Regijski center ima dva locena sklopa, in sicer za obde­lavo mešanih komunalnih odpadkov in za zbiranje bioloških razgradljivih odpadkov, pri katerem nastane kom-post. Pri obdelavi obeh vrst odpad­kov nastaja bioplin, ki ga uporabljajo za ogrevanje in za elektricno energi­jo. Antona Kosca je v razpravi zani­malo, ali razmišljajo tudi o sežiganju komunalnih odpadkov. Gregoric je potrdil, da o tem razmišljajo in da imajo že dve lokaciji v bližini toplar­ne v Mostah. Tatjana Resman iz obcinske uprave je na kratko predstavila dopolnjen osnutek obcinskega podrobnega pro-storskega nacrta za obmocje Benko– Repnje. V razpravi je Tilen Jeraj opozoril na veliko število težkih tovornjakov, ki vozijo skozi Repnje. Obcinski sve­tniki so se strinjali, da bi bilo v pri­hodnje treba še vec energije vložiti v zašcito okolja in tam živecih ljudi. Naja Dobrun iz obcinske uprave je predstavila predloga dveh sprememb v Poslovniku obcinskega sveta, in si­cer spremembo 20. clena, ki doloca rok za ustanovitev svetniških skupin in drugi odstavek 60. clena, v kate-rem bi našli rešitev, v primeru, da bi bilo glasovanje na seji izenaceno (šte­vilo obcinskih svetnikov, ki glasujejo za predlagan sklep, je enako številu tistih, ki glasujejo proti). Do drugega branja bodo v obcinski upravi upo­števali pripombe razpravljavcev in pridobili ustrezna pojasnila. V nadaljevanju so še razrešili name-stnika predsednice Nadzornega od­bora obcine Franca Stanonika in se seznanili s tožbo v zadevi Projekt 21. Pobude, predlogi in vprašanja Tilen Jeraj je predlagal ukrepe za upocasnitev prometa na Vojskem in na Brniški cesti. Margareta Barle je opozorila na nenavadno prakso telekomunikacijskega operaterja pri gradnji opticnega omrežja v Bukovi­ ci. Dodala je še pobudo za odprtje ca­kalnice pri splošnem zdravniku in za namestitev vec zabojnikov za bio od­padke na pokopališcu. Anton Kosec je dodal pobudo, da bi bili ob sobotah dopoldne v pokopališki stavbi odprti toaletni prostori. Podroben zapisnik seje lahko prebe­rete na spletni strani obcine www. vodice.si. Poziv obcanom k odstranjevanju živih mej in vejevja, ki segajo v obmocje cest OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE OBCINA VODICE Razrašcanje vegetacije ob obcinskih cestah Na obmocju obcine Vodice zazna­vamo, da nekateri lastniki zaseb­nih zemljišc ob obcinskih cestah ne izpolnjujejo zakonskih zahtev glede obrezovanja vegetacije. Razrašcena vegetacija ovira nor-malen prehod pešcev in vozil na obcinskih cestah in plocnikih, prav tako ovira tudi preglednost pri vkljucevanju na obcinske ceste. Zakonodaja doloca, da je ob cestah: • prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljšcine, ki bi ovirale preglednost cestišca, • višina žive meje zaradi pregle­dnosti ne sme presegati višine 75 centimetrov od nivoja vozišca, • morajo biti drevesa, ki rastejo ob cestah, obrezana tako, da je pro-sta višina nad cesto najmanj 4,5 metra, • mora biti grmicevje ali drevje po širini obrezano najmanj do zuna­njega roba bankine, kjer bankine ob vozišcu ni, pa najmanj 1 me­ter od roba asfalta ceste oziroma 0,25 metra od roba plocnika. Lastniki oziroma uporabniki ze­mljišc morajo ob obcinskih cestah re-dno skrbeti za obrezovanje vegetaci­je, tako da ne sega v cestni svet in ne ovira ali ogroža prometa. Nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah (zagotavljanje svetlega pro-fila ceste) in izvajanjem drugih pose-gov v obmocju cest izvaja medobcin-ski inšpektorat in redarstvo, ki lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepa in izrece globo za ugoto­vljeno nepravilnost. Prekrški, ki se nanašajo na obveznosti lastnikov nepremicnin ob cestišcih, se v skladu z Odlokom o obcinskih cestah v ob­cini Vodice kaznujejo z globo v višini 200 evrov za fizicne in 2.000 evrov za pravne osebe. Opozarjamo, da je treba za vegetacijo skrbeti skozi celo leto in tako zagota­vljati minimalno polje preglednosti. Slovenska bakla v Vodicah na poti vse do Tokia OBCINSKA UPRAVA TINA KOSEC V ponedeljek, 19. julija 2021, je našo obcino obiskala slovenska olimpijska bakla, ki so jo tekaci z županom Acom Francem Šuštar­ jem na celu ponesli po krožni poti od Osnovne šole Vodice do špor­ tnega igrišca pri gasilski brunarici v Utiku. Šport predstavlja upanje, nas navdi­huje in v nas prebuja jekleno voljo. Vedno znova nas povezuje in doka­zuje, da zmoremo. Krepi našega duha in nam pomaga izboljšati naše psiho­fizicno pocutje, ki se je izkazalo za iz­redno pomembno v preteklem obdo­bju spopadanja z epidemijo Covid-19. Te vrednote želimo v obcini Vodice še naprej spodbujati s podporo pro-jektom, kot je slovenska bakla. Izbira lokacije ni nakljucna, saj smo želeli v športnem duhu ponazoriti prijatelj­ske vezi med razlicnimi generacija-mi, društvi in skupinami obcanov. Namen projekta, ki ga je organi­ziral Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez ter za našo regijo koordinirala Športna zveza Kranj v sodelovanju s posa­meznimi obcinami, je promocija športa in izraz podpore našim olimpijcem, ki so med 23. julijem in 8. avgustom 2021 nastopili na poletnih olimpijskih igrah v To-kiu. Slovenska olimpijska bakla je od aprila do julija obiskala vseh 212 ob­cin in tri zamejske skupnosti. Prepo­tovala je razdaljo 12.000 km, kolikor je cestna razdalja med Ravnami na Koroškem in Tokiom. Olimpijski bakli in našim športni­kom v poklon so se dogodka udele­žila številna obcinska športna dru­štva, organizacije in posamezniki. Poleg župana so baklo nosili še: Žan Kranjec, smucarski as in udeleženec zimskih olimpijskih iger v Južni Ko­reji 2018, Aleš Borcnik, svetovni ba­linarski šampion, in številni drugi (parašportnica Tija Vrhovnik, pred­ stavnica pokrovitelja SKB Valerie Wolf Gang ter clani domacih športnih društev Emil Oblak, Filip Pirc, Rok Zalokar, Andrej Vertacnik, Anna Hocevar, Lucija Hocevar, Sašo Osenar, Peter Borovšak, Roman Kraševec, Kristjan Kuster, Gašper Šmauc, Žiga Šmauc, Matjaž Šmauc, ter mladi kolesarji spremljevalci Nejc Vertacnik, Tine Vertacnik, Matic Osenar, Neža Osenar, Saša Brin Borovšak in Jaša Borovšak. Naš atlet Luka Janežic se je za sodelovanje moral opravi-citi zaradi odhoda na svoje druge olimpijske igre. Svoj soncni prispevek pri programu so dodali otroci Vrtca Škratek Svit Vodice in glasbenica Marcela Barle. V obcini Vodice se pridružujemo prepricanju, da lahko prav slovenski šport po zahtevnem obdobju epidemije Covid-19 znova združi in poveže naš narod. Verjamemo, da je slovenska olimpijska bakla na svoji poti po Sloveniji do Tokia prižgala luc ne le našim olimpijcem, ampak tudi vsem drugim državljankam in državljanom. Vsem udeležencem olimpijskih iger se zahvaljujemo za veselje, ki so nam ga prinesli s svojimi nastopi. Osrednji clanek Vodicani z godbo pozdravili Luko Janežica NATALIJA GOLOB Na domacem vrtu v Vodicah so domaci, prijatelji in sovašcani nadvse toplo sprejeli slovenskega rekor­derja Luko Janežica, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu v polfinalu teka na 400 m zasedel 15. mesto. V torkov finale se žal ni uvrstil, a je s casom 45,36 sekunde do-segel svoj najboljši izid sezone. Luka je o svojih obcutkih ob odlicnem rezultatu povedal: »Zelo sem zadovoljen. Tekel sem najboljši cas v sezoni na najpomembnejši tekmi. Vedno je dobro, da se izkažeš tam, kjer je treba. Že sama uvrstitev na olimpijske igre je zelo velik uspeh, uvrstitev med 15 najboljših na svetu, sploh v atletiki oziroma sprintu, je pa res super.« Dogodek, kjer ni manjkalo pijace in jedace, je opremila vo­diška Godba, Luki pa je nekaj besed namenil tudi Gregor Trebušak. Janežic se je v nadaljevanju ob bucnem vzkli­kanju zbranih zahvalil za vso podporo, namesto torte pa je v dar dobil svoj najljubši marmorni kolac, ki mu ga je spekla babica Magda. Cestitkam za izvrstno uvrstitev se pridružujemo tudi v našem uredništvu. MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV Miha Kimovec je ucitelj športne vzgoje mlajše generacije. Ceprav sam sebi ne pripisuje kakšnih po­sebnih zaslug za to, da otroci po­kažejo vec volje do vadbe in giba­nja v kakršnikoli obliki, pa to vidijo starši, spremljajo obcani in ne na­zadnje obcutijo otroci. Z mladimi je tako, da jih je treba spodbuditi na pravšnji nacin, sicer dosežeš ravno nasprotni ucinek. Ker zgledi vlecejo, skuša to, kar uci, tudi do-kazati s svojim nacinom življenja. V prostem casu je clan upravne­ga odbora Smucarskega društva Strahovica, kjer se ukvarja pred­vsem z mladimi. Kar nekaj casa tudi sam nameni športu, predvsem teku, v katerem dosega odlicne rezultate. Zavzema se za vecjo varnost vseh obcanov ter ureditev otroških igrišc in rekreaciji name-njenih površin. Želi si, da bi dobili športni objekt, ki bi obsegal špor­tno dvorano in atletsko stezo. Poletje je za nami, šolsko leto tik pred nami. Kje ste bolj z mislimi – še na dopustu ali že mocno Razlicno zahtevni cilji za razlicno sposobne ucence zahtevajo temelji-to pripravo, tako da med pocitnica-mi družinsko združimo prijetno s koristnim. V zacetku šolskega leta v okviru letne šole v naravi tradicio­nalno izvajamo šolo plavanja za ce-trtošolce, na kar je treba misliti tudi med pocitnicami. Kot spremljam družbena omrežja, pa šolske objave v lokalnem caso­pisu in poslušam pohvale staršev, ste eden od pomembnih akterjev in motivatorjev aktivnega življe­nja naših otrok v obcini. Kaj vas žene? Sam se nimam za ne vem kakšnega motivatorja. Sem pa vesel, ce ucenci sprejmejo dejstvo, da športna vad­ba pomembno vpliva na boljšo ka­kovost življenja, na lažje ucenje, na izboljšanjekoncentracije…Zlastnim zgledom, s telesno pripravljenostjo in aktivnim sodelovanjem pri urah skušam biti zgled ucencem in jih na ta nacin tudi motivirati. Najveckrat je od ucitelja športne vzgoje odvisno, ali bo otrokova športna izkušnja polna zadovoljstva in bo želja po gibanju prisotna skozi vse življenje. Z razlicnimi metodami in individualnim pristopom skušam pri vsakem ucencu vzbuditi obcutek, da zmore. v šolskih planih in klopeh? »Okolje, v katerem živimo, nam po- Kljub dopustu skoraj ni dne- Glede na to, da ste špor­ va, da ne bi pomislil tudi na nuja vrhunske pogoje za vadbo v na­ tni ucitelj v OŠ Vodice, službene obveznosti. Mimo-ravi. Mladi in malo manj mladi – poj­ predvidevam, da imate grede skozi razlicne aktiv­ dite ven na tek ali na kolo ter s tem dober vpogled v telesno nosti prihajajo nove zamisli kondicijo otrok in mladi­ za delo v prihodnjem šol-poskrbite za kvalitetnejše življenje. ne, ki živijo pri nas. Kako skem letu. Nacrtovanje dne-Hitrost ni pomembna, v vsakem pri-bi slednje ocenili? In za­vov dejavnosti, kot so špor­ kaj je tako, kot je? meru boste hitrejši od tistih, ki sedijo tnih dnevi, posebej planin- Vsako leto v spomladan-ski športni dan, najveckrat na kavcu.« skem casu izvajamo me-poteka med pocitnicami. ritve športno-vzgojnega Miha na ljubljanskem maratonu kartona. Rezultati meritev so odli-cen pokazatelj telesnega fitnesa otrok. Ucenci in njihovi starši lahko vidijo, kako se otroci telesno in gi­balno razvijajo. Splošno znano je, da so mladi v primerjavi s preteklimi leti slabše telesno pripravljeni. To velja tudi za ucence, ki obiskujejo našo šolo. Rezultati testa aerobne vzdržljivosti (tek na 600 m) so poka­zali, da so naši ucenci v slovenskem povprecju. Razlogi za slabo telesno pripravljenost se skrivajo predvsem v vse vecji odvisnosti od razlicnih multimedijskih naprav in neaktiv­nem preživljanju prostega casa. Osnovnošolsko izobraževanje ima izjemen vpliv na razvoj naših za­namcev, tudi telovadba. Vidite v šolskem sistemu kakšno težavo pri poucevanju telesne vzgoje; bi kaj spremenili? Predvsem je na urniku premalo ur športne vzgoje. Ucenci imajo v za­dnjem triletju na urniku zgolj dve uri. Za nekatere ucence sta to edini uri v tednu, ki ju preživijo v gibanju. Izraz »šport«, kot se sedaj imenuje predmet, mi ni prevec všec. Tudi v prispevku se pojavljajo razlicna poimenovanja telesna vzgoja, telo­vadba, športna vzgoja. Zdi se mi, da je sedanje poimenovanje pred-meta, torej »šport«, prevec široko, prevec usmerjenosti k tekmoval­nosti. Izraz »športna vzgoja« se mi zdi primernejši, ucencem skušamo privzgojiti zdrav nacin življenja, jim podati razlicna športna znanja in jih vzgajati v duhu »fair playa«. V šolskem sistemu me moti nacin ocenjevanja športne vzgoje. S številcnim ocenjevanjem pride do tega, da so gibalno manj uspešni ucenci slabše ocenjeni, kar te ucence še dodatno odvraca od športnih aktivnosti. Zdi se mi, da ocena ne pripomore k oblikovanju pozitivnega odnosa do športne aktivnosti. O tem, da je pandemija korona­virusa tudi pri nas vplivala na ži­vljenjski slog, kondicijo in zdravje, sva že govorila. Pa ce strneva še enkrat – šolanje na daljavo je bil za uciteljski zbor kar zalogaj, kajne? Šola na daljavo ni prava šola in takšnega nacina pouka si v prihod­nje ne želi nihce vec. Vodstvo šole je poskrbelo, da smo bili ucitelji dobro pripravljeni na šolanje na daljavo in da so imeli ucenci kolikor toliko zagotovljene pogoje za spremljanje pouka od doma. S strani uciteljev je bilo potrebno imeti veliko iznajdljivosti in improvizacije, da so ucenci ostali motivirani za delo. Kljub dobri organizaciji so nekateri ucenci doživljali stiske, trpeli so medsebojni odnosi, nekateri niso videli smisla in cilja v tovrstnem šolanju. Ucitelji športa smo bili postavljeni pred zahtevno nalogo zvabiti ucence iz njihovih sob ven na svež zrak. Kljub hladnejšim me-secem je bilo pomembno gibanje zunaj na svežem zraku. Narava je bila v danih razmerah najboljša in najcenejša telovadnica. Ker vemo, da zgledi vlecejo – ka­kšen je odnos odraslih do vsako­dnevnih aktivnosti znotraj obcin­skih meja? Groba ocena, seveda. Veliko ljudi se sprehaja po obcin­skih gozdnih in poljskih poteh, vse vec pa jih tudi kolesari. Tudi poti, ki vodijo proti vrhu Staneta Kosca na Rašici so iz leta v leto bolj obljude­ne. To kaže, da se tudi odrasli zave­dajo koristi rekreacije za zdravje. Z izgradnjo vecje športne dvorane bi zagotovo omogocili boljše pogoje za vadbo, predvsem v zimskih mese­cih. Pa ce se malo dotakneva še raz­vad in slabih praks, kot so droge, ponocevanje, alkohol ..., se vam zdi, da so to teme, ki so v našem okolišu aktualne in problematic­ne ali k sreci niti ne? Za novo leto smo bili prica divjanju okoli vaše šole recimo. Vse našteto je zagotovo prisotno tudi med mladimi v našem okolišu, vendar zagotovo ne v tolikšni meri kot v vecjih mestih. Zdi se mi, da se mladi ob vecerih ne družijo toliko, kot smo se vcasih. Razlicna družbe­na omrežja vplivajo na to, da mladi ne cutijo potrebe po druženju z vr­stniki. Že nekaj casa govorimo o športni dvorani v Vodicah. Jo potrebujemo? Oziroma kje vidite vi še možnosti za dodatne ugodne pogoje, ki bi spodbudile in omogocile Vodicanom razne aktivnosti? Vecja športna dvorana bi bila izje­mna pridobitev tako za ucence kot za celotno lokalno skupnost. Ob­stojeca telovadnica je za kakovo­stno delo že nekaj casa premajhna. Verjamem, da bi bila nova športna dvorana polno zasedena. Do zgo­dnjega popoldneva bi bila namenje­na športni vzgoji, potem pa bi bila na voljo za razlicne rekreativne in športne aktivnosti ter prireditve. Vidim, da je športni turizem hitro rastoca dejavnost. Imamo tudi mi možnost za slednje oziroma kaj bi to lahko bilo? Kaj lahko ponudimo turistom, ki išcejo te vrste sprosti­tve? S svojo lego in okolico, ki nas obda­ja, imamo odlicne pogoje za razvoj športnega turizma. Lep primer je nedavno zgrajen kolesarski park pri Smucarskem društvu Strahovica. Tudi v prihodnje je pogled društva usmerjen k razvoju športnega tu­rizma z izgradnjo Športnega centra Strahovica (plezalna stena, adrena­linski park, trimska steza …). Veli­ka pridobitev bi bila tudi izgradnja kolesarskih stez, ki bi povezovale kraje sosednjih obcin. Nekoc je bil uciteljski poklic izje­mno vpliven, pomemben poklic. Spoštovan. Bi si upali današnje stanje primerjati s stanjem izpred dvajsetih let? Kaj mislite, se je kaj spremenilo? Pogled na uciteljski poklic se je vse­kakor spremenil. Lahko recem, da cutim spoštovanje kot oseba, ne cutim pa spoštovanja do poklica ucitelja in drugih poklicev v vzgoji in izobraževanju. Vecina se zaveda, da so zaposleni, ki opravljajo delo v vzgoji in izobraževanju pomembni in bi brez njih le stežka motivirali svoje otroke še posebej v najstni­ških letih. Obenem pa ves cas po­slušamo nespoštovan pogovor med starši, ki žal vidijo le svojega otroka in ne širše slike našega dela za dob-robit njihovega otroka. Uciteljski poklic je danes vse bolj dinamicen, zahteva vse vec krea­tivnosti oziroma znanj z razlicnih podrocij, zato bi morali po mojem mnenju, kot za nekatere druge po­klice, tudi za poklic ucitelja uvesti sprejemne izpite s poudarkom na cloveških kvalitetah. To je ena iz-med stvari, ki bi mogoce dvignila ugled uciteljskega poklica. Morda za konec, ste športni nav­dušenec za kakšno posebno pa-nogo? Adrenalinski športi? Sem velik športni navdušenec. Za­radi službe moram biti na tekocem z vsem, kar se dogaja v športu, z ucenci pogosto analiziramo aktu­alne športne dogodke. Tudi fizicna aktivnost zapolnjuje dobršen del prostega casa, zaradi aktivnega sodelovanja pri pouku moram biti v formi. Adrenalinski športi mi ne dišijo prevec, predvsem zato, ker se bojim razlicnih poškodb. Najvec užitka mi predstavljajo vzdržljivo­stne panoge predvsem tek, kolesar­jenje in planinarjenja. Obcutek po treningu je neizmeren. Olimpijske igre so zaznamovale letošnje poletje. Vem, da jih spre­mljate. Komentar? Seveda jih z veseljem spremljam. Še posebej navijam za naše tekmo­valce, katerih uspehe zelo custveno doživljam. Ce le cas dopušca, si z zanimanjem ogledam tudi pred-stave drugih športnikov v discipli­nah, ki jih sicer ne vidimo pogosto v televizijskih prenosih. Mislim, da so olimpijske igre vrhunec ka­riere številnih športnikov in temu primerni so tudi njihovi nastopi na tem najvecjem športnem dogodku na svetu. CECILIJA CEBAŠEK ARHIV DRUŠTVA Letošnji nagradni likovni Ex tem- pore Hraše 2021 je bil že cetrti po vrsti. Prireja ga kulturno ume­ tniško društvo JAREM iz Medvod. Predsednik društva Roman Veras in predstavnik TD Hraše Damjan Koželj z donacijo vzpodbujata to likovno uspešnico. Vašcani Hraš so nam z jutranjim zajtrkom zaželeli lepo dobrodošlico. Seveda brez družine Meglic, ki s svojim trudom zagotavlja vso logistiko in še veli­ ko vec, ne bi bila ta zgodba tako cudovita. Tako! Prvo soboto v juliju smo bili povabljeni vsi likovniki, ki se radi družimo, ustvarjamo, raziskujemo, da predvsem uživamo dan v naravi. Pridružila se nam je tudi skupina otrok, kot dodana vrednost s svo­jim žvrgolenjem in kvak-kvakanjem okoli cerkve sv. Jakoba v Hrašah. Po-tekala je tudi otroška delavnica pod vodstvom akademske slikarke An-dreje Eržen ter delavnica domace in umetne obrti pod vodstvom Marije Podvez. Ustvarjanje likovnih del na temo Žabe tako ali drugace je cez dan dobi­valo svojo carobno podobo. Uživali smo v delu, v druženju, ob prigrizku in hladni pijaci. Ustvarili smo precu­dovite, hude, žabje in žabkaste žabe. Strokovna komisija: mag. Peter Ga-ber – akademski slikar, prof. dr. Ja­nez Bogataj – etnolog in umetnostni zgodovinar ter Anamarija Štibilj Šajn – umetnostna zgodovinarka in likov­na kriticarka, pa so konec dneva oce­nili naše izdelke. Bili so preseneceni nad videnim. Pohvalili so otroke, ki so brez dileme narisali zelo enovite, naravne žabice. Kako cist in nepre­cenljiv je otroški pogled na naravo – je dodala gospa Šajn. Tega nagra­dnega likovnega ustvarjanja sva se udeležili tudi Klavdija Špenko in jaz. Ne le to, da sva bili edini Vodicanki, pobrali sva kar prvi dve nagradi po izboru komisije med vec kot tride­setimi udeleženci. Zelo sva veseli in zadovoljni. Vse najboljše, Slovenija! RADO CUK TINA KOSEC V cetrtek, 17. junija 2021, so kul­ turna društva in kulturniške sku- pine obcine Vodice na pobudo in v organizaciji Kulturnega dru­ štva Matije Koželja Utik pripravile slavnostni program v pocastitev 30-letnice države Slovenije. Idej- no zasnovo in priložnostni nago­ vor je pripravil Rado Cuk, vabila in koncertne programe pa je obliko­ vala Monika Cuk. Program je potekal pod vodiškimi lipami. Za glasbeni pozdrav je poskr­belo Godbeno društvo Vodice. Sce­nografija, ki jo je krasilo 16 zastav, je predstavljala 16 vasi v obcini Vodice, dela domacih slikarjev s podnaslo­vom Slovenija ter cvetlicni aranžma­ji v barvah slovenske zastave, delo Marije Cuk in Tomaža Branka, pa so ustvarjali pridih domoljubnosti in praznicnosti. Narodne noše so do-godku dale še dodaten car in žar. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik osamosvojitvene vlade, Lojze Peterle, ki je spomnil na vre­dnote, ki so pred tridesetimi leti po­vezale slovenski narod. Recitatorja Nada Kokalj in Peter Podgoršek iz KPD Šinkov Turn sta navdušila z verzi pesnika Toneta Kuntnerja, predstavniki društev pa so med izvajanjem svojih glasbenih tock izrekli svoje vošcilo samostojni in svobodni Sloveniji. V glasbenem delu programa so na­stopili Matici s pesmimi Slovenec sem, Oj Triglav in Vinska. Nonet Ža-metnice se je predstavil s skladbami Da bi biva liepa ura, Kje so tiste ste­zice in Da bi jaz znala. MePZ Biser je zapel pesmi Slovenska zemlja, Kaj je ljubezen in Nasvidenje. Pevska sku­pina DU Vodice je ob harmoniki za­pela Šumijo gozdovi domaci in Kje je moj mili dom, pevci iz DU Bukovica Šinkov Turn prav tako ob harmoniki pa Gorska cvetlica in Pod staro lipo. Za zakljucek je zbrane nagovoril pod-župan Žiga Janežic in vse zbrane po­vabil, da so zapeli državno himno. Organizatorji tudi na prijetno dru­ženje po koncanem programu niso pozabili in zato postregli s kruhki, pecivom pridnih Žametnic in vsa­kovrstno pijaco. Posnetek vecera, ki sta ga pripravila Pavel Veider in Ja­kob Cuk, si lahko ogledate na spletni strani društva http://kulturnodru­stvoutik.si/. Hvala vsem sodelujocim za doprinos k lepemu dogodku. MUZEJ.1925 DRAGI CUK ARHIV PGD ŠINKOV TURN Prvi gostje v prenovljenih prosto­rih gasilskega doma so bili clani regijskega sveta gasilske regije Ljubljana I. V zacetku junija je nji­hovo srecanje – sestanek pozdra­vil župan Aco Franc Šuštar. Pred zakljuckom (in pogostitvijo) so si tudi ogledali prostore, ki cakajo na muzejske vsebine. Še vedno z veseljem pricakujemo tudi vaše zgodbe kot primere dobre prakse iz prostovoljstva. Pošljite jih na muzej.1925@gmail.com ali na na­slov društva PGD Šinkov Turn, Ko­seze 26, 1217 Vodice. Tokratna zgodba je povsem poletna, govori o veselici izpred mnogih let. Gasilska vrtna veselica v otroških oceh Z gasilci sem povezana že od ma-lega, saj je oce Alojzij rad sodeloval v njihovih vrstah, tako da sem bila prica veliko gasilskim pogovorom in dogodkom. Aktiven clan je bil tudi stric Anton in malo pozneje še starej­ši brat Lojze. Gasilstvo je bilo torej v veselje celotni družini. Najlepši spomini me vrnejo v otro­štvo, ko so vsako poletje od leta 1965 do 1975 potekale gasilske veselice GD Šenkov Turn na naši domaciji Pr' Sršen na Selu. Takratni gasilski dom je bil namrec premajhen za tako pri­reditev. Za veselico so bile potrebne obsežne priprave clanov društva in domacih. Vsi smo si zelo želeli tega dogodka in živeli zanj. Kletni pro-stori naše hiše so postali bar, gospo­darsko poslopje in vrt pa gostišce z mizami, plesišcem in odrom za an-sambel. Komaj sem cakala na veselico. Zelo mi je ugajala množica ljudi, glasba, petje in rajanje. Otroci smo radi pro-dajali srecke za srecelov. Vsaka ni bila dobitna. Vem, da smo jih imeli v paketku 100, morda kakšno vec, in najvec jih je bilo praznih – le 10 jih je prineslo dobitek. Ta je bil veliko bolj skromen, kakor je danes. Otroci smo si zelo želeli zadeti torto. Vrsto let jih je za dobitek pekla Stanka Djordje­vic, Anškova iz Kosez. Veckrat smo imeli tudi štehvanje. Poleg udarcev s kijem so lepi in ure­jeni konji prav popestrili ta dogodek. Srecna sem bila, da sem tedaj lahko dolgo bedela in me niso priganjali k pocitku. Naslednji dan sem se rada rano zbudila: otroci smo hodili med mizami in iskali kovance. Upali smo, da je kak dinar morda komu zdrsnil iz žepa in neopazno padel na tla. Res se je vedno kaj našlo, ce me ni že kdo prehitel. Vesela sem bila vsakega ko­vanca, saj je bil moja žepnina, ki sem jo imela priložnost zaslužiti le še z nabiranjem borovnic in pletenjem kit za slamnikarsko tovarno v Dom-žalah. To je bilo vredno zgodnjega vstajanja. Seveda smo morali po veselici vse vrniti v prvotno stanje. Ob tem so se clani GD pogovarjali o njenem uspe­hu, obisku in dobicku. Z navduše­njem smo sodelovali tudi otroci, saj smo bili za nagrado deležni cevap-cicev in kokte, ki jih drugace nismo imeli. Po opravljenem delu je namrec društvo priredilo pogostitev za tiste, ki so pripomogli k izvedbi veselice, obicajno v naši garaži. Na eni veseli­ci je igral ansambel Franca Flereta in nekateri njegovi clani so s svojo glas­bo razveselili prisotne tudi na sreca­nju po pospravljanju. Tako se spominjam gasilskih vrtnih veselic, ki spadajo med najlepše do-godke iz mojega otroštva. Želim si, da bi jih lahko kmalu izkusili tudi moji vnuki. Priprave, organizacija in izvedba takega dogodka povezujejo vašcane, kar bi nam v casu korone, ko se vsak drži bolj zase, polepšalo vsakdan. Tecaj za gasilca pripravnika ROMAN BALIŽ GZ VODICE Še sredi drugega vala epidemije se je Komisija za izobraževanje kore­spondencno odlocila, da organizi­ra prvi tecaj. Tecaj za gasilca pri­pravnika je prvi v vrsti temeljnih usposabljanj gasilcev, je najkrajši in z najmanj prakticnih vaj. Ravno pravi razlogi, ko se je Komisija za izobraževanje odlocila za online izvedbo. Pred zacetkom smo se dobro pripravili, preizkusili razlic­na spletna orodja, nato pa se odlo-cili za MiTeam, ki nam ga je brez­ placno ponudila Gasilska zveza Slovenije. Tako smo 3. marca z uvodom zaceli tecaj. Vsa teoreticna znanja so bila odpredavana preko interneta, pre­davali pa so domaci izkušeni gasilci in gasilke. Na roko nam je šlo tudi malenkostno sprošcanje ukrepov oz. dovoljenje za zbiranje do deset ljudi. Tako smo tecajnike razdelili v vec skupin za opravljanje prakticnih vsebin tecaja. V nobeni skupini ni bilo vec kot osem ljudi, vkljucno z in-štruktorji. Po nekoliko cakanja nam je izpite uspelo izvesti 16. aprila in prav vseh 23 tecajnikov, kolikor jih je bilo prijavljenih, je izpite uspešno opravilo. Želja Komisije za izobraže­ Vroci trening GZ Vodice ROMAN BALIŽ GZ VODICE Kljub temu da epidemija še po­teka, so se ukrepi toliko sprosti­li, da lahko gasilci v GZ Vodice le nekoliko zaživimo. Ob upo­števanju ukrepov, ki si jih veli­kokrat zastavimo strožje, kot jih nalaga vlada, je tako Komi­sija za izobraževanje GZ Vodice lahko organizirala obnovitveni tecaj za gašenje požarov v no-tranjih prostorih. Na poligonu v Povodju se je tako v dveh sobotah zbralo 26 gasilcev, ki so preizkusili znanje gašenja požarov v objektih. Za varnost in napotke so jih spremljali in-štruktorji in tudi pooblašcenka KI GZ Vodice za upoštevanje covidnih ukrepov. Gasilci so tako zunaj najprej po­vadili delo z rocnikom, ustvarja­nje pravilnih curkov in izvajanje pravilnih kretenj kot simulacija gašenja. Naslednja tocka je bila v objektu, kjer treniramo le gašenje. Gasilci se postavijo na zacetek in gasijo požar, ki zajema skoraj cel prostor. Bistvo tocke je treniranje gašenja in umikanja pari, ki jo pri tem ustvarimo. V naslednji tocki ponovimo vse prej našteto, s tem da dodamo še treniranje pravilne­ga vstopa v prostor ter premika­nje do požara, gašenje in potem seveda še umik iz prostora. Tecaj je bil, kot že nekajkrat do sedaj, dobro sprejet s strani udeležen­cev, kar daje clanom Komisije za izobraževanje dodaten motiv za organizacijo takšnega in podob­nih tecajev tudi v prihodnje. Praznovali smo skupaj 30. obletnico osamosvojitve Slovenije in 60. obletnico Vrtca Škratek Svit Vodice HEDVIKA ROSULNIK TINA KOSEC Pred državnim praznikom smo v sredo, 23. junija, skupaj praznovali dve pomembni obletnici. V vrocem poznem popoldnevu smo se ob zvokih vodiške god-be zbirali na praznicno okrašenem igrišcu vrtca in šole. Na odru je v praznicnih oblacilih nastopalo vec kot 150 otrok Vrtca Škratek Svit Vodice v starosti od tretjega do šestega leta. Srca so ogreli najmlajši, eno- in dvoletniki, pod odrom z zastavicami, baloni, plesom. In kot se spodobi je ob 30. obletnici osamosvojitve iz otroških grl zadonela Zdravlji-ca. Gostja prireditve Nuška Drašcek Rojko nas je s pesmi­jo popeljala po Sloveniji. Otroci so se domovini poklonili z domovinskimi pesmimi, domacemu kraju pa vzgojite­ljice s pesmijo Vodice. Besedilo je napisal Ivan Sivec, pe­sem je uglasbil Primož Kosec. Prireditev je povezoval dr. Tomaž Simetinger, slavnostni govornik je bil župan Aco Franc Šuštar, ki je osvetlil pomen praznika. Ob okrogli 60-letnici vodiškega vrtca sta zadoneli eko himna vrtca in maturantska himna. Prireditev so otroci zakljucili s plesom. Po prireditvi je sledilo prijetno druženje razlic­nih generacij ob pijaci, prigrizkih, sladoledu, torticah na palckah. Otroci so po napornem nastopu uživali ob brez­skrbni igri na napihljivih igralih. Težko so cakali, da so od gospoda na hoduljah dobili razlicno oblikovane modre, bele in rdece balone. Praznovanje je bilo lepo, nepozab-no, množicno. Nagovarjale so nas barve, pesmi. V našem vrtcu dajemo velik pomen jeziku, ki je temelj slovenske identitete. Zato že najmlajšim privzgajamo ljubezen do materinšcine, slovenske pesmi. Pomembno je, da smo praznovali in se veselili skupaj, na osrednji prireditvi v organizaciji obcine in vrtca. Praznovanja nas povezujejo in prav je tako. CIŠCENJE VRTCA ŠKRATEK SVIT VODICE IN ENOT VRTCA Vse zainteresirane obcanke prosimo, da za dodatne informacije poklicete: 031 347 843, Rosulnik Pomladno-poletni nastopi in tradicionalni godbeni piknik FILIP PIRC CLANI IN PRIJATELJI GODBE VODICE Poletje je že dodobra zajelo sapo ter nam postreglo z vrocimi in dol­ gimi dnevi, ki smo jih ob milejših ukrepih za zajezitev širjenja ko­ ronavirusa godbeniki izkoristili za vaje, nastope in organizacijo god- benega piknika. Pomlad in zacetek poletja smo god-beniki izkoristili za kondicijske vaje in nastope, saj smo bili zaradi epide­mije primorani skupne vaje prekiniti za dolgih osem mesecev. Vesela druž­ba je bila znova zbrana in pripravlje­na na nove izzive v prihodnosti. Iz lastnih obcutkov lahko povem, da je bilo igranje po dolgi prekinitvi vaj kondicijsko naporno, vendar kljub temu veselo in razigrano, dobra volja pa je ob ponovnem snidenju v godbe­nih prostorih kar kipela. Ko smo si kondicijsko opomogli in uigrali, smo imeli nastop na slavno­stni prireditvi za 30. obletnico samo­stojne države in 60. obletnico delova­nja vodiškega vrtca, kjer smo skupaj pocastili ta praznika ter veselo in ponosno gledali v našo trobojnico in se z optimizmom ozrli v skupno pri­hodnost. V letošnjem kratkem spomladansko--poletnem obdobju nastopov smo imeli kot zadnji uradni nastop v Za­vrhu pod Šmarno goro. Pred rojstno hišo duhovnika in nekdaj »lastnika« vrha Triglava, Jakoba Aljaža, je pote­kala prireditev v spomin na njegovo rojstvo ter 100. obletnico ustanovi­tve gorniškega kluba Skala. Zaigrali smo vsem dobro poznane fanfare Oj, Triglav moj dom in prisluhnili glav­nemu govorniku, »triglavskemu« du­hovniku Francu Urbaniji. Po kratki prireditvi je sledil pohod na Šmarno goro, kjer smo po koncani maši zai­grali nekaj cerkvenih in narodnih skladb ter na ta nacin zaokrožili ce­loten nastop. Pred krajšimi godbenimi pocitnicami smo imeli še tradicionalni društveni piknik. Prav lepo je bilo videti, kako so se med seboj družili aktivni clani in tisti, ki so v godbenem društvu de­lovali v preteklosti. Ob tej priložno­sti smo zaigrali nekaj skladb in se za dober mesec poslovili od rednih vaj. Ob tej priložnosti Vam v imenu God-benega društva Vodice želim lepo, sprošcujoce in brezskrbno poletje. Glede na to, da ta clanek berete vec kot en mesec potem, ko je bil napi­san, pa otrokom želim vesel skok v novo šolsko leto, vsem nam pa v preostanku koledarskega leta obilo pozitivne energije, strpnosti in upa­nje, da se jeseni vidimo na kakšnem nastopu. Romanje Turnske soseske MARIJA KUNSTELJ Tudi letošnje leto smo iz Turnske soseske romali peš na Brezje. Po-vabilu so se znova odzvali kole­gi, prijatelji, sovašcani ... V soboto, 12. junija, smo se zgodaj zjutraj podali na pot, tako da smo lahko sodelovali pri sveti maši ob 14.30. Daroval jo je dr. Anton Štru­kelj. V krajšem prisrcnem nagovo­ru nam je osvetlil lik Marije in kako nas spremlja na vseh poteh življe­nja. V skupnem petju in slovesni daritvi smo zacutili navdušenje v medsebojni povezanosti in blago­slovu Marije Pomagaj. Prijavite se za evropska sredstva BARBARA BOH V okviru LAS Za mesto in vas je objavljen javni poziv v vrednosti 191.203,41 EUR. Na razpis lahko prijavitelji prijavijo projekte, ka­terih rezultati bodo prispevali k uresnicevanju razvojnih ciljev na obmocju obcin Domžale, Komen­da, Medvode, Mengeš, Trzin in Vo-dice. Višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 191.203,41 EUR, rok za predložitev vlog je 15. 10.2021. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja razpisuje sred­stva v višini 70.983,00 EUR, delež sofinanciranja upravicenih stro­škov za operacije sofinancirane iz EKSRP znaša do 75 %. Projektne vloge se lahko prijavi na ukrepe: U2: Kombiniranje razpoložljivih na­ravnih in cloveških virov za realizaci­jo poslovnih idej, ki naslavljajo okolj­ske in družbene izzive; U3: Oživljanje vaških in mestnih je­der z razvojem infrastrukture in pro-gramskih vsebin; U4: Izkorišcanje potencialov in prilo­žnosti, ki jih nudi kulturna dedišci­na. Evropski sklad za regionalni ra­zvoj razpisuje sredstva v višini 120.220,41 EUR, delež sofinancira­nja upravicenih stroškov, za opera-cije sofinancirane iz ESRR znaša 80 %. Projektne vloge se lahko prijavi na ukrep: U5: Izobraževalne in promocijske ak­tivnosti o pomenu ohranjanja narave in okolja. Prijavitelji lahko z isto vlogo kan­didirajo za sredstva samo iz enega sklada – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ali Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V pozivu so oprede­ljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravicenci, upraviceni in neupravi-ceni stroški, merila za izbor opera-cij in postopek izbora operacij, ki se bodo sofinancirale iz sredstev LAS Za mesto in vas. Celotna razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani http:// www.las-mestoinvas.si/. Za kakršne koli dodatne informacije se lahko obrnete na Romana Medveda – ro­man.medved@rralur.si, 01 306 19 05 Jahanje, športna aktivnost znotraj obcinskih meja MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV S konji kot delovnim pripomockom so se v naši obcini srecevali dolga desetletja. Ko je jahanje postalo bolj dostopno za širšo množico in ko se je ta športni užitek na hrbtu mogocne živali zacel dojemati kot zdravo preživljanje prostega casa, pa so se zaceli pojavljati jahalni centri. Ozrli smo se po obcini in preverili, kje vse je mogoce preži­veti v družbi teh kopitarjev, ki so lahko tesni clovekovi prijatelji. Jahanje konja je priporocljivo za otroke in odrasle, ker ima pozitiven vpliv na fizicno in psihicno pocu­tje. Izboljšanje drže in ravnotežja, sprostitev zakrcenih mišic, krepitev obcutka za simetrijo, povecanje gi­bljivosti in izboljšanje koordinacije je le nekaj koristi, ki jih nudi jaha­nje. S psihicnega vidika se ljudje ob konjih ucijo sodelovanja in reševanja problemov. Zaupanje, custvovanje, komunikacija in odgovornost se v družbi konjev okrepi, zato pravimo, da imajo terapevtske sposobnosti. Te sposobnosti zajemajo tudi premago­vanje raznih strahov in krepitev sa­mozavesti, kar koristi vsem ljudem, še posebej otrokom, ki odrašcajo. Konjeniški center Logar v Vodicah Na kmetiji Logar so se s konji zaceli ukvarjati pred približno dvajsetimi leti. V vecini so bili to avtohtona slovenska pasma posavec. Kot so povedali, so leta 2006 hlev in del ze­mlje oddali v najem za razvoj konje­niškega kluba. Leta 2007 je kmetijo prevzel najmlajši sin Franci Logar, ki se je preusmeril na ekološko kme­tovanje. »Vso krmo za konje, tako seno kot tudi žita (oves, jecmen), pridelamo in pripravimo sami. V ti-stem casu smo postavili tudi pokrito jahalnico in vecjo odprto manežo. Ker pa zadeva ni dosegala želenih ciljev, sva se leta 2018 odlocila, da bova vajeti vzela v svoje roke in za-cela obratovati pod imenom konje­niški center Logar. Sedaj že tretje leto uspešno deluje šola jahanja, ki jo vodim jaz kot inštruktorica z ve­ljavno licence, izdano pri Konjeni­ški zvezi Slovenije. Trenutno imava devet svojih konjev, med katerimi sta tudi dva prikupna ponija. V po­nudbi imamo tudi oskrbo za konje, praznovanje rojstnih dni za otroke, možnost opravljanja izpita jahac 1 in 2,« je povedala Darja Nunar. Vsako leto med šolskimi pocitnicami organizirajo tudi poletne tabore za otroke. Namenjeni so otrokom, sta-rim med 5 in 14 let. Otroci en teden preživijo v družbi konjev, naucijo se skrbeti zanje, jih hraniti in seveda vsak dan jahajo. Imajo tudi ustvar­jalne delavnice in razne zabavne igre, po želji pa lahko prespijo na se­niku. »Šola jahanja trenutno poteka med tednom popoldan in v soboto. Obiskujejo nas tako otroci kot tudi odrasli, saj je jahanje šport, ki je pri­meren za vse. Vsak jahac si svojega konja pripravi sam oziroma ga nau-cimo pripraviti, saj je to pomemben del stika s konjem, pri cemer jahac in konj navežeta prvi stik. Ravno tako mora tudi po jahanju jahac sam po­skrbeti za konja,« je pojasnila sogo­vornica in dodala, da je njihovo delo resno in kakovostno. Konjem cistijo proctor dvakrat dnevno, hranijo jih trikrat ter vozijo v zunanje izpuste. Vsa dela za zdaj še opravita sama (Franci in Darja), z obcasno pomocjo drugih družinskih clanov. Konji so živali, ki zahtevajo vso tvojo pozornost, zato moraš pri jahanju svoje skrbi in težave pustiti in se 100-odstotno posvetiti konju, ki ga jahaš, pravi Darja. Otroci in stik s konji ko preberete, da ponujajo: • terapevtsko jahanje za otroke, • Za nekoliko drugacne otroške pole-tne tabore s konji so poskrbeli tudi na tako imenovanem rancu Appa­loosa na Dobruši pri Vodicah. Poleg jahanja, pomoci pri oskrbi konjev in prijaznega pristopa do konjev so se otroci ucili peci kruh, imeli delavni­ce in prenocili v šotorih indijanske­ga tipa. Appaloosa je pasma konj, ki izvira iz Združenih držav Amerike. Znacilnosti pasme so leopardji vzo-rec obarvanosti kožuha, crtasta ko-pita in bela belocnica ocesa. In od tod ideja za ime. Na njihovi FB strani lah­mladino in odrasle po principu izgradnje pozitivnega odnosa med clovekom in konjem; svetovanje in reševanje proble­mov v zvezi z nego, rejo in šola­njem konj. Pomoc pri prepozna­vanju in odpravljanju vedenskih posebnosti in možnost, da postanete boter kakšnemu od njihovih konj, jih spoznavate, negujete ter se z nji-mi potepate po neokrnjeni nara-vi v okolici ranca. »Konje imamo sicer že štirinajst let, s terapevtskim jahanjem se ukvarjam nekaj let, poletni tabor pa smo ime­li prvic. K nam sicer pridejo prosto­voljci iz vsega sveta, živijo z nama, v zameno za delo dobijo posteljo in hrano, potem pa gredo lahko po svoje. Po navadi jih zanima naš na-cin življenja,« pove Dominique Ta-nja, ki živi s partnerjem Andrejem Zemicem in družino. Ljubezen jo je pripeljala iz Švice v Slovenijo, kjer skupaj gradijo prihodnost. Kot je do-dala, bodo mogoce jeseni organizirali dnevna varstva. Srcno delo osebnega asistenta JANA CESNIK Podrocje osebne asistence je za­dnji dve leti urejeno sistemsko, kar je res velik korak k enakovredne-mu in bolj samostojnemu življe­nju gibalno oviranih oseb oziroma kakovostni skrbi v domacem oko­lju. Kljub temu še vedno mnogi ne vedo, kaj osebna asistenca je in kam se pravzaprav obrniti. In ne nazadnje marsikdo najde v vlogi osebnega asistenta svoj nov po­klic. Stopenj in oblik invalidnosti je seve­da veliko, a splošni podatek o števi­lu invalidnih oseb v Sloveniji se vrti okoli 165 tisoc. Nekatere njihova in-validnost ne omejuje drasticno, spet drugi so povsem odvisni od pomoci. Zato so eni vkljuceni v redne službe, drugi v dnevno-varstvene centre ali pa so prepušceni negi med štirimi ste­nami. Osebna asistenca pomembno vnaša svežino v njihova življenja ne samo v osebni negi, ampak socialnem vkljucevanju, pridobivanju razlicnih izkušenj. Izvajanje osebne asistence je usklajevanje odnosov med uporab­nikom (ali njegovim zastopnikom), izvajalcem (recimo Društvo Svelipa) in osebnim asistentom. Kdo je do OA sploh upravicen in kakšen je posto­pek? Postopek pridobitve osebnega asistenta Do osebne asistence je pod enakimi pogoji upravicen uporabnik, ki izpol­njuje naslednje pogoje: • da zaradi invalidnosti potrebuje pomoc pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vkljucevanje v okolje, izobraževanje in zapo­slitev; • da ima stalno prebivališce v Re-publiki Sloveniji; • da je star 18 do 65 let; • da živi ali bi želel živeti v samo­stojnem ali skupnem gospodinj­stvu zunaj celodnevne institucio­nalne oskrbe; • da potrebuje pomoc asistence za vsaj minimalno število ur teden­sko, kot jih doloca zakon. Ce ste na zgornje alineje prikimali, potem sledi oddaja vloge. Vlogo upo­rabnik/invalid oz. njegov zastopnik, vloži na Center za socialno delo. Tam mu posebna komisija sestavi mnenje, izda se odlocba in vrednotnica, ce je vlagatelj upravicen do osebne asisten­ce. Iz odlocbe je razvidno, do koliko ur le-te je upravicen. Potem poišce­te izvajalca, ki za vas najde pravega osebnega asistenta. Društvo Svelipa je eden od izvajalcev, ki pokriva Do-lenjsko, ceprav deluje na obmocju vse Slovenije. Poznavanje socialnega var-stva in podrocja invalidnosti je odlic­no, osebne asistence se lotevajo zelo skrbno mišljeno tako za asistente kot uporabnike. Zelo veliko energije vla­gajo v usklajevanje odnosov, iskanje primernih kandidatov za delo, kar je tudi bistvo osebne asistence. Od-nos med invalidno osebo in osebnim asistentom je seveda poseben. Išcete delo osebnega asistenta? Poklicite in vprašajte, kar vas zanima. Društvo Svelipa, strokovna vodja programa osebna asistenca Jana Cesnik, janja@svelipa.si V Vodicah bo spet pravljicno! KARMEN JANCAR Vabimo vas na cetrto pravljicno popoldne pred Knjižnico Vodice, kjer nas bo na travniku pred knji­žnico obiskal prašicek Nace. Skozi zabavne in nerodne dogodivšcine z volkom nam bo Nace dokazal, da je zares pravi domek tisti, za kate­rega se iz vsega srca potrudimo. Družinsko gledališce Kolenc nam bo po motivih angleške ljudske pravlji­ce Trije prašicki pricaralo navihano predstavo Kako je prašicek gradil hiško. Diamantni maturant: delo in disciplina TANJA DOMINKO ZASEBNI ARHIV Miha Gyergyek živi v Vodicah od svojega cetrtega leta in je naj­ mlajši od treh otrok v družini. Po uspešno koncani osnovni šoli se je odlocil za viško gimnazijo, ker si je želel šolo, ki omogoca kvalitetno izobrazbo, poleg tega pa vkljucuje prijetno vzdušje in ljudi. Priprave na maturo so mu vzele dva meseca casa, pred ocmi pa je imel cilj do- bro opravljene mature in vpisa na fakulteto. Diamantnega maturanta boste nekoliko bolje spoznali tudi v pricujocem pogovoru. Miha, najprej cestitke za tak uspeh, diamantni maturant pomeni, da si osvojil vse možne tocke na maturi, kaj ti pomeni ta dosežek? Dosežek mi je v velik ponos, saj je kljub vloženemu delu prišel kot pre­senecenje. Je popoln zakljucek šola­nja na Gimnaziji Vic. Kako je epidemija vplivala na tvoje šolanje, je bilo težko zdržati ta pri­tisk neobicajnih casov? Vsekakor je epidemija oteževala šo­lanje. Delo preko Zooma na žalost ni vzdržno za tako dolgo obdobje, kot je bila jesenska karantena. Po vec me-secih šolanja na daljavo sem si tudi sam želel vrnitve v šolo, prvic zaradi kvalitete pouka v živo v primerjavi z racunalnikom, drugic pa zaradi stika s sošolci in vsega, kar prinaša druže­nje v živo. V tem casu smo bili tudi omejeni na obcine, kar je še dodatno oteževalo videvanje s sošolci. Dnevi šolanja za racunalnikom so bili mo-notoni in težko je bilo ohranjati kon­centracijo za delo, saj je bilo v tem casu tudi manj ocenjevanja in posle-dicno manj motivacije za ucenje. Po-leg tega se je vecina zamujenih testov vrnila marca, le da je bilo med njimi malo casa za pripravo. Kako pomembna je bila tehnicna podpora, je tudi vam kdaj ponaga­jal internet? Vsekakor sem vesel za dobre pogoje za delo, ki sem jih imel doma. Moje šolanje je tako na sreco potekalo bolj ali manj nemoteno z nekaterimi iz­jemami. Spomnim se dneva, ko se je zgodil izpad interneta, obenem so nehali delovati mobilni podatki na telefonu. To je bilo prvo šolsko uro, zato sem nekaj zoom ur zamudil. Ni bil konec sveta, je pa bil še en znak, da šolanje na daljavo ni dovolj dobro. Kaj je potrebno za uspeh? Delo, ta­lent, dober spomin ali organizira­nost? Mešanica vseh faktorjev, seveda tudi srece na dneve izpitov – da si spocit, da si zbran, da so v poli vprašanja, ki ti ustrezajo. Rekel bi, da je najpo­membnejše vendarle delo, ki ga vlo­žiš in disciplina v mesecu izpitov. Za maturo pravijo, da je zrelostni izpit, ti si ocitno zelo zrel, kam te bo pot vodila naprej, za kateri štu­dij si se odlocil in kje? Vpisan sem na Fakulteto za matema­tiko na ljubljanski univerzi. Matema­tika odpira široke možnosti, zato ni-mam dolocene ene poti. Skozi študij pa se bom zacel ozirati v smeri, ki me bodo privlacile. Ali te mika tudi tujina? Ne, zadovoljen sem doma. Verjetno so ponosni tudi ucitelji na viški gimnaziji, kako se boš spo­minjal teh let, katerega ucitelja bi morda izpostavil kot izjemnega? Na svoja štiri leta gimnazije bom ohranil zelo lep spomin. S profesor­ji sem zadovoljen, vsak od njih ima cilj, da iz svojih dijakov dobi najvec. Težko izberem enega profesorja, zato bom naštel nekaj najboljših: Mojca Glaser, mag. Edin Saracevic, dr. Vida Kariž, Andrej Smrdu, Nejc Marinic in seveda moja razrednicarka Marija Boh. Oceta poznamo po njegovem sode­lovanju v obcinskem svetu, kjer iz­stopa z dvema doktoratoma. Je bil tvoj zgled tudi on? Seveda, v doloceni meri sem tudi zaradi njega izbral fiziko na maturi. Dodatna prednost je, da sem od dok­torja fizike brez težav dobil pomoc pri nalogah, ko so se pojavile težave. Je pa bil pritisk, da se fizika odpiše odlicno. Kje si sebe najbolj predstavljaš, v znanosti ali gospodarstvu? Trenutno se bolj vidim v gospodar­stvu, nicesar pa ne izkljucujem, saj je pot še dolga. Kateri je tvoj moto v življenju, je kak stavek, ki si ga veckrat pona­vljaš pred kakšnimi preizkušnjami? Nimam posebnega stavka, ki bi se ga držal. Obcani Vodic priskocili na pomoc pri tridnevnem dobrodelnem kolesarjenju clanic KD LPP z obiskom osmih porodnišnic JOŽI NASTRAN BRANK Nepredvidljivi casi, povezani z epidemijo koronavirusa, so nas prisilili, da se iz dneva v dan soo-camo z raznimi omejitvami in stra­hovi. Clanice in clani kolesarskega društva LPP smo ravno zaradi tega stopili skupaj in dokazali, da šport lahko združimo z dobrodelnostjo, odprli veliko srce in pokazali obilo dobre volje. Osem clanic KD LPP nas je zacelo do-brodelno kolesariti v zgodnjih jutra­njih urah prav na dan državnosti, 25. junija 2021. Med kolesarkami sva bili tudi obcanki Vodic Joži Nastran Brank in Lara Janežic. Dekleta smo s projektom Za male nogi­ce želele zbrati cim vec denarnih in materialnih sredstev za slovenske porodnišnice. Na 430 km dolgo pot se je ekipa s spremljevalnimi vozili odpravila na praznicni dan z mejne­ga prehoda Hodoš, koncala pa 27. ju­nija pred porodnišnico v Izoli. V treh dneh smo obiskali osem porodnišnic, v Murski Soboti, Ptuju, Mariboru, Celju, Trbovljah, Ljubljani, Postojni in Izoli. Priprave na projekt so potekale že vse od februarja, ko so zacele padati prve ideje, da bi projekt dobro zaživel. De-kleta smo se vse od marca dalje pri­pravljale na ženskih rundah. Zbirali-šce kolesark je bilo vedno vsak torek na parkirišcu pokopališca v Vodicah. A na rundah nismo urile le kolesar­skih kilometrov, ampak smo si izme­njavale ideje projekta, si razporejale delo in tako delovale kot ena popol­na celota. Kaj hitro se je izkazalo, da projekta ne bomo zmogle same, saj smo si zastavile cilj, opremiti poro-dnišnice z oblacili za novorojencke. Pobudnika projekta predsednik KD LPP Milan Cernigoj in Joži Na-stran Brank ter kolesarke smo sto­pili v kontakt s številnimi donatorji in sponzorji. Gorenjska predilnica in Svet metraže sta nam podarila ogro­mno odpadnega blaga, iz katerega smo clanice KD LPP in 10 šivilj iz ob­cine Vodice ter Bele krajine pripravi­le oblacila in posteljnino za novoro­jencke. Vecino oblacil smo kolesarke krojile po navodilih Nastranove, ki je opravljala vso koordinacijo, od prido­bivanja blaga do koncnega izdelka. Skupaj nam je uspelo pripraviti 1700 kosov oblacil, med katerimi so zago­tovo najbolj zaželene hlacke, kapice, bodiji in srajcke. Brez nadobudnih ši­vilj in pletilj iz obcine Vodice, Mojce Jeraj, Martine Levec, Irene Hri-bar, Veronike Jeraj, Marije Brank in Marije Kuster, projekt zagotovo Naš trud je poplacan ne bi zaživel v tako širokem obsegu. Njihove zlate roke so ob pogledu na oblacila marsikatero osebje porodni­šnic spravile v jok. A zakaj smo se kolesarke odlocile za obisk porodnišnic? Ker smo nekatere clanice tudi same mame in babice, želimo sporociti, kako ponosne smo na vse mame, ki so v teh nepredvidljivih casih našle dovolj optimizma in pozitivne vo­lje, da so se odlocile za materinstvo. Prav tako nismo pozabile tudi na vse zdravnike, medicinske sestre in dru-go osebje v porodnišnicah, ki morajo svoje delo v teh casih opravljati še z vecjo odgovornostjo. Z donacijami, ki smo jih kolesarke zbrale, smo pripravile 120 bogatih paketov za mamice, v katerih so bili uporabni izdelki za nego in hranjenje dojencka in mamice, oblacila in igra-ce. Pakete so novopecene mamice prejele na dan obiska kolesark. Poleg tega nam je s številnimi donatorji, sponzorji in prostovoljci uspelo zbra-ti vec kot 20.500 plenic za enkratno uporabo, 800 tetra plenic ter veliko materialnih sredstev, s katerimi smo obdarile porodnišnice in osebje. Sku­paj smo zbrali materialnih sredstev v vrednosti vec kot 35.000 evrov. Odzivi na dobrodelno akcijo so bili izjemni in custveno obarvani. Še posebej, ker je na prvi dan akcije po­rodnišnicni oddelek v Murski Soboti dobil novo podobo. Moški clani KD LPP so se 25. junija že navsezgodaj lotili beljenja in v dveh dneh preple­skali 1200 m2, v prostore pa umestili številne otroške poslikave in likovna dela, ki so jih donirali tudi številni likovni umetniki iz obcine Vodice, Janja Rožanc, Boris Kubelj, Na-taša Kovše, Joži Nastran Brank, Klara Stare, Nadja Jeraj, Cecilija Cebašek, Klavdija Špenko in Taja Špenko. Osebje porodnišnic Murska Sobota, Ptuj, Maribor, Celje, Trbovlje, Lju­bljana, Postojna in Izola je bilo nad akcijo Za male nogice navdušeno. Pripravili so nam prisrcne sprejeme s pogostitvijo in ganljivimi govori. Nad podarjenimi oblacili in drugimi sredstvi so bili ocarani in ponosni na celotno ekipo KD LPP, da smo se v teh težkih casih spomnili nanje. Z veseljem smo jim predali darila, v spomin na akcijo pa porodnišnicam podarili tudi štorkljo Bily, kot simbol novega življenja in upanja. V Ljubljanskem potniškem prometu so prepricani, da se dobro z dobrim vraca. Ko smo stopili na pot za male nogice, smo bili prepricani, da de­lamo prav. Otroci so naše najvecje bogastvo in naša svetla prihodnost. Zaslužijo si lepo otroštvo in ce smo lahko clani KD LPP k mozaiku življe­nja prispevali le delcek, je bil ves naš trud poplacan. Obcina Vodice, sodelavci OŠ Vo-dice, vrtnarstvo in cvetlicarstvo Brank, ARC Kranj, d. o. o., Sadje in zelenjava LAMI, d. o. o., Curi Muri, Avtoprevoz AB Bergant, prostovoljne šivilje Mojca Jeraj, Martina Levec, Irena Hribar, Ve­ronika Jeraj, Marija Brank, ple­tilja Marija Kuster, likovni ume­tniki Janja Rožanc, Boris Kubelj, Nataša Kovše, Klara Stare, Nadja Jeraj, Cecilija Cebašek, Klavdija Špenko in Taja Špenko iskrena zahvala za vso podporo in neiz­merno pomoc! A brez podpore KD LPP z Mila­nom Cernigojem na celu in ekipe Za male nogice s spremljevalci Andrejem Nastranom, Jožetom Carmanom in Anžetom Povir­kom projekt zagotovo ne bi bil tako uspešen. Hvala vsem donatorjem, spon­zorjem in številnim prostovolj­cem! Zbor clanov Društva Šola zdravja tudi letos na daljavo NEDA GALIJAŠ Društvo Šola zdravja (DŠZ) se je tudi letos prilagodilo negotovo­sti casa in sprico protikoronskih ukrepov svoj že 12. redni zbor cla­nov izpeljalo v obliki delnih zbo­rov po skupinah, tako kot lani. V preteklih letih je letni zbor clanov društvo prirejalo meseca marca v veliki Športni dvorani v Domža­lah. Praviloma je bil odziv udele­žencev velik, saj se je osrednje­ga letnega dogodka udeleževalo okoli 1500 clanov iz razlicnih slo­venskih krajev, saj skupine Šole zdravja delujejo po vseh sloven-skih regijah. Tokrat so vodje skupin konec maja prejele celotno gradivo in navodila za izvedbo delnega zbora clanov po skupinah, zapisnike pa je vecina vr­nila do konca junija. Iz društva so sporocili, da je izpolnjene zapisnike delnih zborov v roku vrnilo 165 sku-pin od skupno 233. Zborov se je ude­ležilo 2416 clanov (od skupno 4577). Poudarili so tudi, da so z velikim odzivom clanov izjemno zadovoljni, za kar se jim ob tej priložnosti tudi javno zahvaljujejo. To je velika spod­buda za vse tiste, ki se vsakodnevno trudijo, da bi društvo delovalo neo­virano, še posebej v teh negotovih casih, ko si vsi prizadevamo, da bi se nastalim razmeram prilagajali pri­merno in odgovorno. Vsi sklepi so bili sprejeti, med dru­gim tudi program dela in financni nacrt za leto 2021 ter program dela za leto 2022. V upravni odbor Dru-štva Šola zdravja sta bili za manda­tno obdobje 2021–2024 izvoljeni dve nadomestni clanici Silvica Erlih iz Ljubljane in Mirjam Trnkoczy Likov­nik iz Pirana, ki ju je zbor clanov eno­glasno potrdil. Septembra se bosta pridružili lani izvoljenemu clanstvu upravnega odbora DŠZ, ki ga poleg predsednice društva Zdenke Katkic in podpredsednice društva Bernard-ke Krnc sestavljajo še naslednji clani UO: prof. dr. Feri Habe (Domžale), Helena Španovic (Krško), Marija Gabron (Ptuj), Martina Erman (Ka­mnik), Alojzija Glavac (Novo mesto) in Matjaž Marincek (Zagradec). Metoda 1000 gibov Skupinam Društva Šola zdravja se lahko pridružite kadarkoli in kjer­koli, saj jih boste v njihovih pre­poznavnih in opaznih oranžnih majicah srecali na razlicnih koncih Slovenije. Vadijo zunaj, na svežem zraku, na varni razdalji in ne upo­rabljajo nobenih pripomockov. V casu epidemije se hitro prilagodijo in redno jutranjo vadbo organizirajo preko aplikacije Zoom. Za vse tiste, ki dostopa do interneta nimajo, pa omogocijo spremljanje vadbe »1000 gibov« preko malih ekranov. V casu epidemije so namrec naredili velik korak naprej, saj so združili moci z lokalnimi televizijami in s filmom Društva Šola zdravja »Metoda 1000 gibov« motivirali veliko število pre­bivalcev, da zacnejo vsakodnevno skrbeti za svoje zdravje. Društvo Šola zdravja se lahko pohvali s pri­merom dobre preventivne prakse, pri cemer ga že šesto leto podpira tudi Ministrstvo za zdravje, ki je prepoznalo njihovo poslanstvo – skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja prebivalcev. Koristno Naši olimpijci domov s petimi odlicji AJDA BATISTIC Pri govorjenju besede brez težav razvršcamo v stavke. Pri tvorbi ne razmišljamo o tem, katero besedo bomo izrekli na zacetku stavka in katero na koncu. Pri govoru si po­magamo tudi z mimiko, kretnjami in s poudarjanjem pomembnejše besede. Kaj pa, ko moramo bese­dilo zapisati? Izhajajmo iz naslednjih primerov: • Naši olimpijci so se vrnili domov s petimi odlicji. • S petimi odlicji so se naši olimpij­ci vrnili domov. • S petimi odlicji so se vrnili do- mov naši olimpijci. V cem se razlikujejo zgornje pove­di? Prepoznate razliko? Vsaka poved nam prinaša nek drug pomemben po­datek. Pri tvorjenju stavkov izhajamo iz pravila clenitve po aktualnosti. Pri clenitvi po aktualnosti locujemo med izhodišcem in jedrom. To pome­ni, da na zacetek stavka postavimo že znan ali manj pomemben poda­tek. Ta del stavka imenujemo tema (izhodišce). Kar sledi, imenujemo rema (jedro). Jedro prinaša nov in pomemben podatek, torej tisto, kar želimo poudariti. Zopet preberimo zgornje primere. Na pogled povedi izgledajo enako, vendar pa besedni red prinese spre­membo v pomenu. V prvem prime-ru smo namrec želeli poudariti pet odlicij, v drugem vrnitev domov, v zadnjem primeru pa naše olimpijce. Zapomnimo si torej, da na prvo mesto postavimo manj pomembno informacijo, na zadnje pa pomembnejšo. Pravice iz javnih sredstev Obvestilo o spremembah na podrocju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev zaradi izteka epidemije in prenehanja veljave Odloka o zacasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja in preprecevanje širjenja okužbe v upravnih zadevah. Z iztekom epidemije preneha mesec­no avtomaticno podaljšanje pravic iz javnih sredstev: • Za letne pravice CSD odlocajo o podaljšanju pravic po uradni dol­žnosti (v obliki informativnega izracuna ali odlocbe). • Za mesecne pravice (pravica do denarne socialne pomoci, varstvenega dodatka, placila pri­spevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do pol-ne vrednosti zdravstvenih stori­tev ali subvencije najemnine), ki se iztecejo v mesecu juniju 2021, morajo upravicenci do 30. 6. 2021 vložiti vlogo za podalj­šanje pravice, da ne bo prišlo do prekinitve upravicenosti. Od 1. 7. 2021 dalje zacneta roka za dokazovanje namenske porabe izre­dne denarne socialne pomoci in za predložitev dokazil, ki sta se iztekla v casu razglašene epidemije, teci zno­va. Pri vlogah za denarno socialno po­moc, varstveni dodatek, placilo pri­spevka za obvezno zdravstveno za­varovanje, kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in subvencijo najemnine, vloženih: • v mesecu juniju 2021 se pre­moženje (razen prihranki in vrednostni papirji) še vedno NE upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, • od 1. julija 2021 dalje, pa se pre­ moženje znova upošteva pri ugo­ tavljanju materialnega položaja. Radi bi se iz srca zahvalili sosedom za nesebicno pomoc pri gašenju po­žara. Brez vas ne bi zdržali do pri­hoda gasilcev. Hvala vam, da ste priskocili korajžno in takoj, z roka-mi in z opremo. Najvecjo zahvalo pa si seveda zaslužijo gasilci PGD Polje, ki so se bliskovito zbrali in pridrveli v piclih sedmih minutah. Ganljivo je bilo pod celadami videti znane obraze, ki so vse spustili iz rok, da so nam pomagali. Uspešno so pogasili, nam obvezali opekline in pospravili pogorišce. Še enkrat res iskrena hvala vsem za vašo ne­sebicno pomoc in solidarnost. Družina Podgoršek, kmetija Jožefovc Leposlovje za odrasle Whitehead, Colson: Fantje iz Nickla (družbeni roman) Handke, Peter: Moje leto v nikogaršnjem zalivu: pravljica iz sodobnih casov (družbeni roman) Konc Lorenzutti, Nataša: Beseda, ki je nimam (družbeni roman) Rijavec, Petja: Meter in pol pomladi (družbeni Leposlovje za otroke in mladino roman) Prescott, Lara: Skrivnosti, ki smo jih varovale (zgodovinski roman) Laws, David: Firerjeve sirote (zgodovinski roman) Novak, Bogdan: Sredi življenja smo s smrtjo obdani (zgodovinski roman) Strokovno gradivo za odrasle Strokovno gradivo za otroke in mladino kronika