GIAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
S-3-b©^. 89.
2ST© va/
, 1. 33-0-^7-e-m Tpj?a, 1900
Leto VIII,
McKinley izvoljen.
Vse dvomljive smatrane države so volile republikansko.
New York. Illinois. Ohio. Indiana. knilHrk} republikanska.
Tudi zastopniška zbornica republikanska. — Bryan četo v svojej domovini v Linkolnu, Nebraska, propadel. Kentucky republikanska. — McKinley sprejemal brzojavna čestitanja, a Bryan odšel spat.
William McKinley j« zopet izvoljen. Ljudstvo Zj' dinj^ijih držav prepoznal • zlo, krero mu nudili ob*« glavni stranki republike in -e z ogromno veti no odi« čilo izvoliti zastopniku one stranke, ktera sicer
V
WILLIAM MrKIXLEY. delavskemu Ijudntvu ni baš naklonjena. ali vendar nudi narodu ma nje zlo, nego demokratska. Vsa ona ol>ečanja o blagostanu, o pobi-jnuju imperija! zma m trustov, » k ter i ui i * > demokratje agitirali, William Jenning* Hrvana niso spremila nati v „White House" v Wn*h ingt>>nu, ist- tako bili bo i• bj^-srebrni dlarji prelahki in želje ljudstva so zuiagain.
Novoiiv« Ijeni najvišji uradnik naj pa o tej priliki pomisli, da hode ljudstvo te«.cm bodočih štirih let imporijnlistično politiko, ktere zagovornik je t u i |i.ti McKinley, s podvojeno silo preganjalo.
Večina, s ktero je bil McKinley izvoljen je pr<>ti om i/, leta 1S9G. naravn« nt velikanska V elekt^ral-uein kol« giju dobil je McKinley preko g as >v, d oči m jih je za Bryan a k večjem le 142 ■ stalo.
Bryan je celo v svojej lastnej državi Nehraski, v svojem lastnem mestu Lincoluu, tiraj takorekoč v prvem svojem delokrogu propadel. Že oh 8. uri zvečer je on sam priznal, da je McKinleyeva izvolitev got »va ter se o tej priliki izrazil, da se v nadalje ne bode več brigal i* predsediiiStvo.
Razun Colorado in Idaho, bil je McKinley v vseh severnih državah izvoljen, da celo v Kentackyu je dobil 10 000 glannv večine. V državah New York, Illinois, Indiana in Ohio kakor tudi Maryland in South Dakota zmagali so republikanci z ogromuo večino.
Naravuo, da tudi kougrM in s< -nat ostaneta v nadalje repubhkan ska in položaj v Zjed. državah osta bode tudi za aadaljua štiri leta ne •premenjeu.
V državi New York Ggtane i v nadalje vse pri starem, guverner in posta vodajalstvo ostane republikansko; samo v uewyorSki državi dobil je McKinley nad 140.000 glasov večine.
Podpredsednikom Zjed. držav iz-voljeu Theodore Roosevelt siatimi okoliščinami kakor William McKinley.
9 17
3
3
—	11
3	— 23	—
4	— 32	—
4	—
4
10
30
4 G 12
3
Izkaz elektoralnib glasov:
Mase vanje McKinley Bryan
Alabama....... —	11
Arkansas....... —	S
California...... 9	—
Colorado.... t. . —	4
Connecticut..... 6	—
Delaware....... 3	—
Florida......... —	4
Georgia......... —	13
Idaho.......... —	—
Illinois......... 24	—
Indiana........ 15	—
Iowa........... 13	—
Kansas........ 10	—
Kentucky....... —	—
Louisiana....... —	S
Maine....................G	—
Maryland....... 8	—
Massachusetts... 15	—
Michigan....... 14	—
Mi mes ta...... 9	—
Mississipp......
Missouri........
Montana.......
Nebraska ......
Nevada.........
\ew Hampshire.
New Jersey.....
New York......
No cl Carolina -. Mord Dakota. . . .
Ohio...........
Oreg .n.........
Pennsylvania . • lih de Inland -. South Carolina —	9
^outh Daki t:... 4	—
IVi ne-sr-e...... —	12
r> x"is.......... — is
Ut-h.......... —	3
Vermont ...... 4	—
Virginia ....... —	12
Washington----
West Virginia .
Wisconsin......
Wyoming.......
Skupaj.... 281 142
Natančna poročila iz sledečih držav nam Se niso d-spela: Idaho 3, Kentucky, 13, Nebraska 8. Skupaj 24 elektoralnih glasov.
Izid glasovanja v posameznih državah je sledeči:
V	Georgiji Bryan 40.000 glasov veČine.
V	North Dakoti McKinley 8000 glas v Vf < nje
V	Massachusetts McKinley 9000 glasov v- čine.
V	Moi tani Bryau 5000 glasov
Večine.
V	Kew .1 >rs-y McKinley nad 40 tis e'ns v v- čine.
V	II is s McKmi v 100.000 glasov V*»či"ie.
V	Penn-vlvaniji McKinley ogromno večino, števil« glasov še ni znano.
V	New ilampshir McKinley 20 tis«ič glas v večitio.
V	Kentucky McKinley dobil 15 tisoč glasov večine.
V	Delaware McKinley 1200 glasov večine.
V	Iowa McKinley 75.000 glasov večine.
V	M i »nego ti McKinley 50.000 glasov večine.
V	Nebraski, Mclvinuy, število glasov večine še ni zuaiu.
V	Indiani McKiul. y 30.000 glasov večine.
V	Wrmontu Bryan 7000 glasov večine.
V	Fioridi Bryan 25.000 giaaov večiue.
V	Marylaudu McKiuley 1U tisoč glasov večine.
V	Maine McKinley ris tisoč glasov večine.
V	Missouri Bryan dobil neznatno večino. Obe stranki smatrati svojega kandi data za mesto guveruera izvoljenim. Dem fcratje zatrjujejo, da je njihov kandidat izvoljen s 15 tis č glasovi večine, dočim tudi republikanci trdijo, dstje njihov kandidat z 10 tisoč glasovi večiue izvoljen.
Parnik zgubil vijak.
M i nolo soboto je doBpel v New York parnik „St. Paul'4 i*, Cber-bourga. Paruikje na zadnjem delu hudo poškodovan. Dne 7. oktobra je na visokem morju zgubil jedeu vijak, ko je zadel ob potopljeno ladij o.
Volilne prevare.
Obe stranki si očitati goljufijo.
Indianapolis, Ind., 5. nov. Tukajšnji demokrati zatrjujejo, da so prišli republikanski zaroti na Bled, ktere natnen je državo Indiana demokratom odvzeti. Vsled te zarote bil je daues oskrbnik trgovinskega pjslopja in član republikanskega odbora H. William Evans aretovan, za kterega so njegjvi politični prijatelj i plačali $3000 jamstva. Obtožnica dolži Evnnsa da je on nekemu volilnemu sodniku pouujal 850, ako šteje 25 demokratskih glasov med republikanske, toraj $2 za glas. Baje bodo še več promment-uih republikancev zaprli. Evans je b<?je tudi drugim volilnim uradnikom ponujal denar za republikansko volilno manipulacijo.
Philadelphia, 5. nov. John Wa-uamaker razdelil je raznim ,,preos-uovnim orgauizacijam" $50.000, da preprečijo vsako volilno prevaro. „Nikoli", veli Wauamaker, ,,se razne stranke niso tako za prevaro pri volitvah pripravljalo kakor sedaj v očigled dejstvu, da se priltčuo lahko zaslede vse nedostatuosti in prevare, ktere se pri volitvah pojavljajo."
Louisville, Ky., 5. nov. Obe stranki se medsebojuo sodnim potom preganjati, mnogo pristašev obeh strank so vsled raznih nepravilnosti gledč volitev zaprli.
Buffalo, 5. nov. Policijske preiskave ao dognale, da so se v vseh volilnih okrajih vršila nepravilna vpisovanja, vseh skupaj so našli 828 slučajev.
Tudi iz druzih krajev Zjed. držav, priha.ajo poročila o raznih nepravilnostih glede volitev.
Bivši mayor Strong umrl.
Due 2. novembra popoludne je umrl v New Yorku bivši mestni mayor William L. Strong vsled srčne kapi, ktero je prouzročil pro-tin. Strong že šest tednov ni mogel zapustiti postelje in sti mu do poslednje ure stregli dve bolniški strežnici. Slednji večer je večerjal kakor po navadi, se pogovarjal s svojo družino do 11. ure in se potem podal k počitku. Nihče ni bil mnenja, da je njegovo življenje pri koncu. O polunoči je poklical svojo soprogo in jo objel rekoč: ,,Zelo, zelo sem slab." Od istega trenotka je postajal vedno Blabši in ob 3. uri zjutraj izdihnil bvojo dušo. Strong je bil rojen v Ohio leta 1821. Kot u bože n mlad mož je prišel v New York, kjer je pri tvrdki O. L. Wfil-s")n & Co. dobil službo. Leta 1872. sije ustanovil svojo lastno kupčijo, ktera je kmalu procvitala in dandanes spada k prvim trgovinam metropole. Tudi za politiko se je Strong zanimal. Bil je načelnik gibanja za reformo leta 1894., kterega posledica je bila njegova izvolitev newyorškim mayorjem in baš za časa njegovega županovanja je postal New York čist; suažili so ulice, raz njih spravili vozove, kjer so imeli uewyorški posestniki voz svoje shrambe za nje na ulicah in jih tam tudi suažili, ob priliki požara pa delali veliko preglavico. Za županovanja mayor Stronga so tudi kaj dobro pospravili vlačuge in vlačugarje, zapirali besuice, igralnice in druga zbirališča lopovov, v t«m ga je kaj vspešuo podpiral tedanji načelnik policije Theodore Roosevelt. Sedaj pod Tammany vlado pa procvita vsa lopovščina in vrata New Yorka ao na stežaj odprta, korumpirano je vse od poslednjega briča do „imeuitne" Tammany gospode.
Kadar pošiljaš novce v staro idomovino obrni se iz vestno ua: i FRANK SAKSER 109 Greenwich 1st. New York.
Iz delavskih krogov.
Pričeli z delom.
Hazleton, 2. nov. V pokrajini Hazleton pričeli so v vseh rovih delati.
Cuyle Bros., posestniki oekterih rovov, dovolili so prostovoljuo delavcem 10-odstotno zvišanje plače. Razun jednega, odzvali so se vs ostali podjetniki delavskim zahte vam Scrantonske konvencije.
Wilkesbarre, Pa., 2. nov. Delavc Dorrauco in Prospect rova Lehigh Valley Compauy in oni Delawan rova Delaware & Hudson Company so se sporazumeli z ravnatelji imenovanih družb ter pričeli delati.
Nova livarna.
Albauy, N. Y., 2. nov. Danes j' bila nova družba ,,Buffalo Uuioi Furnace Company" iz Buffalo, N Y., s kapitalom 81,200.000 inkor porirana. Družba se bode pečalu z železnimi in jeklenimi izdelki. Ravnatelji družbe so: Frank S. Baird, Henry J. Pierce, Herbert P Bissel, George C. Rilpy, I. Henry Metcalf, Samuel H. Bai in William I. Jameson, vsi iz Buffalo.
Zahtevajo plačo na pol meseca.
Wilkesbarre, Pa, 3. nov. Med premogarji tukajšnje doline kroži peticija za podpisovanje, v kteri delavci prosijo družbe vpeljati plačilni dan vsakega pol meseca. Podjetniki so namreč pripravljeni s 1 decembrom vpeljati plačilni dan vsaka dva tedua, ako to zahteva večina delavcev. V Conyngham premogokopu so pričeli zopet delati, ker so bosi obljubili delavcem zvišati plačo za 10 odstotkov.
Okrajuo ravnateljstvo unije je razposlalo VBem krajevnim unijam okrožnice, v kterih jih svari ne motiti z njihovim postopanjem vzajemne razmere med delavci in podjetniki. Dalje priporoča delavcem večjih družb ne imenovati odbora za vsak premogokop, ampak samo jednega za vse premogokope iste tvrdke.
Železnični vslužbenci zahtevajo povišanje piače.
Wi'kesbarre, Pa,. 5. nov. Včeraj zvečer imeli so zastopniki železniških sprevodnikov, strojevodij, ku-rilcev, slug in brzojavnih pomočnikov Centralne uewjerseyske železnice sejo, pri kterej so razmotri-vali o raznih pritožbah, ktere so že več mesecev ua dnevnem redu. Po dolgem posvetovanju so sklenili železniškej družbi staviti zahtevo, da spoini zahteve svojih služabnikov. Vse to so delavci že pred par meseci zahtevali, toda družba jim uiti ni odgovorila. Lehigh Valley-železuična družba je povečala plačo svojim ljudem, kar sedaj tudi služabniki Centralne železnice zahtevajo.
Kitajce vtihotapili.
William Gratton iz Malone, N. Y., se je poslužil čudnega Bredstva, da bi vtihotapil pet sinov nebeške ga kraljestva. — Detektivi ,,New York Central" železnice bo našli v sredo zjutraj ua kolodvoru v East Albany, N. Y., v nekem, s senom naloženem železniškem vozu pet Kitajcev, kteri so se skrili v seno. da bi neopazovano dospeli v New York. Kitajce bo zaprli in izročili zvezni oblasti v Albany, N. Y. Tudi Grattona bo zaprli, ko je v New Yorku prišel po seuo, ktero je poslal iz Malone na svoj lastni naslov. Trdil je sicer, da o Kitajcih v senu ni imel duha ni sluha, toda vkljub temu so ga poBtavili ped zatožbo. Kitajci pravijo, da so nekemu agentu v Montrealu, Canada, plačali, kteri jim je obljubil jih v New York poalati«
Nesreča v rovu. Napad na banko.
Razstrelba v premogokopu.
Wheeling, W. Va., 3. novembra.
V	Berrysburg premogokopu, last uina Southern Coal & Trausp- rta tion Co. se je danes zjutraj pripetila strašna razstrelba. Poročila o nesreči in o zgubi človeških življenj so še nedoločna. Delo rešilnega moštva le počasi napreduje. Do sedaj so spravili jednajst trupel na površja. Premogarskega bosa in njegovega brata Will Marksa so ne zavestna privedli iz rova. Tudi mnog" druzih delavcev je bilo hudi poškodovanih.
Razstrelba je bila tako silna, db je dvoje trupel vrglo 60 čevljev od uhoda v r<)v. Ob glavnem uhodc v premogokop so ležale raztresen* roke, noge in glave usmrtenih. ,,Sole hotel" so spremenili v bolnišnico in odvedli tia vse ranjene
V	premogokopu je bilo 36 komadov dinamita in 18 posod smodnika ii *"se streljivo se nakrat užgalo. Raz strelbo so slišali osem milj daleč. K>r je premogokop zelo daieč od brzojavne postaje, dohajajo poro čila o nesreči zelo počasi in pomanjkljivo.
Zopet razstrelba in požar.
V nedeljo popoludne se je v nekem petnadstr- pupm poslopju na Broome St. v New Yorku pripetila huda razstrelba. Vsa okna z okviri vred in težkeželezne obokvice v pritličju je vrglo na cesto. Dva velika zaboja z malimi cajuami, več zavit kov obleke in jedna vrata je vrglo na naspr« t o strau cest^. V nasprotnem poslopju je bilo mnogo okeo razbitih. Pok razstrelbe je bil slišati dnl^č n - okrog.
Ko s° je pripetila razstrelba. ni bilo nikogar v poslopju. Nekega krojača, kteri ie š« 1 ravno mimo, je vrglo onkraj ceste, tudi ga je padajoče steklo tako poškodovalo, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Tndi neko žensko, ktera je bila ua nasprotni strani ceste, je sila razstrelbe vrgla na tlak. toda je hitro vstala iu bežala v stran. Kmalu potem je pričel švigati plamen iz oken 3. in 4. nadstropja. Trije gasilni oddelki so več nego nro naporno delali, predno se jim je posrečilo požar omejiti. Znotranje poslopje je popolnoma pogorelo cenijo škodo na 875,000, ktero trpe štiri tvrdke. Uzrok nesreče še ni prav pojasnjen.
Deset milijonov pisem.
Na glavni pošti v New Yorku sta v rabi dva avtomatična stroja za kolekovanje, ktera sta od 30. julija t. 1. izvršila orjaško delo. Od omenjenega časa dc sobote večer je je-den strojev kolekoval 10,000.000 pisem in kazalo aparata za števi-ljenje je skočilo nazaj na ničlo. — Drugi stroj je tudi že kolekoval 9,235.000 pisem. Jeden mož ruečle pisma v stroj. Isti kolekova 35 000 do 40 000 piBem na uro.
Imel je zlatenico.
Mr. Charles Cul>r, 337 E. 73rd St. v New Yorku je imel zelo zanimivo lolezen, o kteri pripoveduje sledeče: „Mojo !>olezen je pro uzročila neka nere<lnost mojih prebavalnih organov in se je pokazala s zelo nerednim prebavanjem, lx>lestnim grizenjem in zaprtimi vetrovi. Tek sem zgubil popolnoma tudi na take jedila, ktera sem najbolj cenil. V kratkem času sem postal zelo suh in rumen, da skoraj nisem bil sjioznati. Nobeno zdravilo mi ni pomagalo, dokler nisem bil opozorjen na Trinerjevo amerikansko grenko vino. Takoj povem resnico, da mi ni pomagala jedna ali dve steklenici nakrat v moji kronični bolezni, toda ko sem jih popil Sest, vrnil se mi je tek in od tistega časa bilo je vse drugače. Sedaj se /opet dostojno veselim svojega zdravja in teh i ar vrstic objavljani kot odkritosrčno pripoznanja tega najl>oljšega zdravila za vse l»olezni želodca in jeter. Ne morem ga tako toplo pripjročati kakor zasluži." — Trinerjevo amerikansko grenko vino je na prodaj v steklenicah samo pri izdelovalcu Jos. Triner, 437 West iSth St., Chicago, Ills., ali v lekarnah, kjer je potreba gledati, da dobiš pravo Trinerjevo grenko vino, kako ponarejeno, sr:no humbug, škodljivo in nevarno. Pravo zdravilo krepča, oživlja, čisti kri in prouzroči prijeten čut. Mnogo stotin priporočil to potrjuje.
Oropali 6000 dolarjev, blagajnico razstrelili.
Bellefonteiue, O . 3. nov. Našemljeni lopovi s > razstrelili danes zjutraj denarno omaro Farmers & Mechanics I anfco v Jackson Ontre. Vplenili bo baje SGfiOu. Bančno po-glopje ip bilo razdejano in tram vi so trčaii skozi okna naspre ttiega poslopji. Razstrelba je zbudila speče prebivalstvo m privabila na cesto vhčje število ljudi, toda kmalu so se umaknili pred roparji. Slednji so se po končanem de!u odpeljali z dresino na Ohio Southern železnici. Sumijo, da ie to ista tolpa, ktera j p tiednv:.., oropala banke v Round I lead u in East Liberty.
Bogate najde biserov.
Prairie du Chien, Wis., 4. nov. Ob gorenjem toku veletoka Mi-ris-sippija uašli 90 mu- go dražili biserov, vsled Česar prihaja v one kraje mnogo srečolovc v. I! ska je z ne-$tev;luimi čolni pokrita, na bregovih seje nastanilo uad 1-00 osob. Mnogo sreč« iovcev je uailo his^re, kterih vrednost znaša več fsoč dolarjev; 1 j o v 1 st u najdbi biserov se je po bliskovo razširila po vseh krajih, vsled če3 r prihaja vedno mnogo nevih srečolovcev. Nekdt je' našel 10(K) gran težak biser, za kte-rega je strži; .-51 »< >; )_
Oropali poštni urad.
B-rlin, Conn., 6. tu,v. Dan -s ob 3. uri zjutraj so v H;,ms Ladei v Galpin poslopju nastai.je .1 p< -ioi urad neznani ropar 1 z di:;unmom razstrelili. Vsied razstr-Ihe jf- bilo prebivalstvo mestecu takoj i,a no-gah, toda žal pr-j. z,,0, Kajti .ni, ki so prišli prvi na ulic . videli so le Se pc Maine-ulici bežeče lopove, ki so misleč „god bye" zginoli v nočni temi.
SLOVENSKA
PRATIKA
za leto 1901
je nam te dni došla in velja posamezni komad 10 centov s pošto vred ; prekupcem damo 100 komadov za $6.
j.GLAS NARODA".
109 Greenwich St., iNew York,
'V 1T -"T
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je bojjše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN. - • - JtltfL.
PRODAJA SE POVSODI V S0DČEK1H IN STEKLE-i	NICAH.	_
BODI
previden na potovanju! Kup tvoj parohrodni listek pri JJt. SAKSERJU, 109 Cireenw-ith St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sla nov-nje in hrano. Ako kdo v New Vbrtc dospe na k.ak kolodvor in se ne ve kam- obrniti, naj gre na postaji k telefonu iu nas poklite 3795 Cortland in slovensko se z naini zmeni. Pri 15 centih, ktere da za t--kfon prihrmoi dolarje!
Entered as second class matter at the New York. N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLAi> NARODA".
Lint slovenskih delavcev v Ameriki.
lidajatelj in urednic: Published by
F. 6AKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Va leto velja list za Ameriko $o.—,
ta pol leta..............$ 1.50,
Za Evropo za vbo leto . . . gld. 7.—,
„ „ „ pol leta----- 3.50,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.76.
/ Evropo pošiljamo list skupno dve Številki
,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
GLAS NARODA",
(„ Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Adve'ti^menta cn agreement.
Z a ogic-sd do 10 vrstic ue plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Detiarnaj se blagovoli poslati po Mon Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov orostmo, da se uam tndi prejšuje bivališče naznani, da hitreje uajde-mo nas! Dvnika.
Dopisom m pošiljatvam naredite aaslovom:
„G!as Naroda1,
109 Greenwich St New York City. Telefon 3795 Cortiandt.
Prihranjen biljoiti.
V nebrojaih naših hranilnicah in Bličmh denarnih zavodih nabrale bo ee tekom časa ogromne a vote denarja. V ftasu ko obljavljamo ta članek je v vseh denarnih zavodih Zjed. držav 2390 milijonov dolarjev shranjenega, toraj za 454 milijonov dolarlev več nego pred štirimi leti. Število branilcev se je tekom označenega časa pomnožilo za 832,-000, povprečni naraščaj vsake hra-cilne vloge znaša Skupno število hrauilnicev znaša približno Sest miljonov na kterih vsacega povprečno spada $400 hraujeaega denarja.
Vzemimo 15 milijonov volilcev, kteri imajo v raznih hranilnicah svoj denar iu imamo jasen dokaz, da baš ti hranilci mnogo na volitve vplivajo. Ker je pa mnogo hranilnih vlog vknjiženih na imenažensk in otrok, pride le jeden hrani* lec na pot volilcev. Največ hranilnih viog je last delavcev, kajti trgovci in drugi podjetniki nalože svoj denar v svoje posle v svrho povečanja podjetij itd., a farmarji v razne hipotek« in zboljšanje svojega dom jvaj. Čimveč ljudi seje zbralo krog jednnga središča, toliko mnogoštevilneje so hranilne vloge, kajti v velicih mestih je največ delavcev, kteri nimajo svojih posesti, ter so takorekoč prisiljeni svoj prihranjeni denar obrestonosno v hranilnicah naložiti, dočim delavci živeči na dežrli s prihranjenim denarjem večinoma kupijo hiše in mala zemljišča.
Dejstvo, da se je v našem državnem zakladu nabrala tako ogromna množina zlata, je vsekako pripisati dobremu delovanju naših hranilnic; kakor Bmo v „Glas Narcda" že poročali nahaja ee v državnem zakladu 450 miljonov dolarjev zlatege denarja, ktera svi.ta preseza vse druge zaklade sveta. Francoska banka poseduje 15 miljonov dolarjev man), neg > Zjed. države. Rusija ima v državnem zakladu 403 miljo-ne dolarjev, a Aug! ja le $168 miljonov. Velite narodne banke izven Zjed. držav posedujejo 1580 miljonov dolarjev v zlalu, toraj je v na flem državnem zakladu petina vrednosti vsei^a zlatega državnega denarja Bveta.
Skupna vrednost zlatega in srebrnega denarja v našem državnem »akladuznaša82000 miljonov. Ako-ravno Be označena ogromna svota z državnimi bankovci poravna, dokazuje nakopičeuje kovanega denarja v vladinih poslopjih v Wash-ingtoDU popolnoma, financijelno moč Zjedinjenih drža1,'.
Po čem hlepi naš ka-ptial na Kitajskem ?
Ni potreba misliti, da nima go-spodarstveno zaostali Kitaj nika-kega znamenja velike domače
obrtije.
Tu naj na primer omenimo na Kitajskem izdano letno poročilo okitajski tovarni in predilnici bombaža, ktera je lastnina poznanega Li Hung Changa, nekega Shenga in drnzih kitajskih bogatašev, ter ima na razpolago dva milijona ta-elov. To podjetje biševZjed. državah smatrali velikanskim. Poslopja tovarne pokrivajo 60 akrov zemlje ; v tovarni dela 6000 delavcev; v 24 urah izdela 1000 kosov tkanin in izprede 80.000 funtov bombaža. Tovarna dela po duevi in po noči in sicer delajo ljudje po 1H ure. Tovarna ima 50 statev in 90.000 vre-tenov, ter je tako moderno urejena kakor kterakoli predilnica v Mas-Huchuspttsu. Surovi bombaž, kte-r.'ga tam izdelujejo raste na Kitajskem. Po vsem Kitaju se vrti sedaj o78.0<'0 vr^tenov, ktera se bodo v kratkem času hitro pomnožila. Dekleta zaslužijo v predilnicah po našem denarju računano 14 centov na dan.
Teh štirinajst centov na dan in jednajst in polurno delo, je ono magnetičm »vabilo, kterovlečeevro-pejski in am^rikanski veliki kapital v iztočno Azijo! Ker so pri t«m uiteresovaiti kitajski velikaši, zato skušajo z narodno in versko vstajo ljudstva izgnati iz dežele tujezem-ski kapital, ker znajo in tudi hočejo sami ožemati svoje iastne rojake.
V tej prikazni tiči tudi zopet kal razpora m d kapitalisti.
Poleg kapitalistov, kteri nočejo na Kitajskem celo e pomočjo tamoš-njih cenili delavskih močij izdelovati, obstoji mogočen kapital, kt^ri bi ravno tja rad izvažal in mu ni nič kaj po volji, ako bi se moral boriti s takim tekmovalcem, da si bi se tudi ne bal isto poskusiti, seveda na stroške zasluška domačih delavcev iu delavk.
Homatije na Kitajskem.
Boxerje preganjali.
Peking, 31. okt. General Voyron, višji poveljnik francoskega vojaštva na Kitajskem preganja boxerje z zveznimi vojaki v selih okolo Tien Tsina in Pekinga. Mnogo vasi, v kterih so se vgnjezdili boxerji so razdejali in prebivalce kaznovali. V Tuen odposlana četa francoskih vojakov je oprostila tamošnje misijonarje in druga francoska kolona je pri Siet Chungu zadela na upor. Sovražuik se je moral z velikimi izgubami umakniti. Francozi so potem vas požgali. Kakor se iz Pao-tingfu poroča je oddelek zaveznikov zasedel grobe kitajskih cesarjev v Si Liui.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Kitchener ostane kot naslednik Roberts a.
Kapstadt, 2. nov. Sedaj je Bigur-uo, da lord Roberts koncem tega meseca odrine domov. V Kapstadtu se bode vkrcal na vojno ladijo „Ca-nada". General Pole-Carew in večji del njegovega štaba ga bode spremljal.
Pretoria, 2. nov. Poročilo o od-potovanju general Robertsa se potrjuje. S posebnim razglasom je lord Kitchener imenovau njegovim uaBlednikom kot višji poveljnik jugoafrikanske armade.
Zopet zmagali Boerci,
Pretoria, 3. uov. Dne 26. oktobra so Boerci napadli Reddersburg, južno od Bloemfonteina v Oranje River koloniji. Vjeli so iz 30 mož obstoječo poBadko, toda isto pozneje zopet oprostili, ker Boerci z vjetniki ne vedo, kaj storiti. Dalje so razdejali Ventersburg, jugoza-padno od KroonBtada. Zapadno od Kroonstada in v bližini Lindleya seje prikazalo veliko število Boer-cev. (Da e 30. oktobra je lord Roberta v London poročal, daje VBled mnogih napadov na železnico general Hunter pregnal Boerce iz
Ventersburga, ne da bi bo bili mnogo upirali.)
London, 3. nov. Lord RobertB opominja po časnikarstvu posebno prebivalstvo Loudona domov vra-ČujoČih se vojakov ne pogostiti z opojnimi pijačami. „Ponosen sem", pravi višji poveljnik jugoafrikan ske armade, „da zamorem dati vojakom najboljše spričevalo glede uzornega vedenja. Niti jednega bIu-čaja velikega hudodelstva (?) se mi ni naznanilo. Na bojišču bo se vedli ljudje kakor junaki, pri vseh drugih prilikah pa kakor gentlemen (?)". Roberts ne bi rad videl, da bi se dober glas angleške armade kršil s pijančljivimi prizori pri sprejemu vračujočih se vojakov. K temu koraku mu je najbrže dalo povod divje pijančevanje ob priliki sprejema londonskih prostovoljcev.
Boerci se še vedno oglašajo.
London, 5. nov. Lord Roberts brzojavlja iz Johannesburga vojnemu uradu: „Dne 1. novembra premagal je Smith-Dorrien pri Wit kop boersko postojanko, ktere zmage pa vsled skrajno neugodnega vremena ni mogel izkoristiti. Jeden stotnik in jeden vojak sta mrtva, major Sauuders je ranjen." — Neuradno poročilo pa javlja, da so Boerci Angleže v heg zapodili.
Ladysmith, 5. nov. Boerci se zopet pojavljajo v okolici Ladysmitha. Angleži bo primorani prednje straže podvojiti.
Cape Town, 5. nov. Nizozemske žene severnih kapskih naselbin bo do pri 10. novembra v Pearl vršečej se kouvenciji protestovale proti barbarskemu početju Angležev, ki še neprestauo požigajo boerske hiše ter proganjajo njihove ubitelji kakor sužnje.
Dopisi.
Rock Springs, Wyo., 31. okt. Slavno uredništvo „Glas Naroda"! Prosim VaB, gospod urednik, da izvolite v našem ceujenem listu in našem uradnem glasilu rojakom širom Zjed. držav iu onim Btare domovine naznaniti smrt našega obče priljubljenega sobrata kletnega Pavelja Oblaka, ki je 29. okt. po štiri tedne trajajočej bolezni umrl. Pogreb pokojnika vršil se je dne 30. okt. popoludne; nepozabnega sobrata spremilo je naše društvo k zadnjemu počitku poloošte-vilno.
Pokojnik ostavlja v starej domovini vdovo in 3 sinove, kteri žalujoči dobe svoto, koja pripada dedičem umrlih članov J. S. K. J.
Naše društvo je bilo ustanovljeno v jauuarju 1. 1895. ter se je sedaj pripetil prvi smrtni slučaj, za časa delovanja našega društva. Naravno je, da bode žalost njegove obitelji velika, ko zvedo, da je umrl njihov oče, oziroma soprog, no ta žalost se bode nekoliko ublažila, kajti rnnjki tudi svojih ni pozabil, temveč bil ud podpornega društva, ktero bode izplačalo njegovej obitelji predpisano svoto.
To je zopetni dokaz kako umestno in koristno je, ako je človek ud podpornih društev, kajti o času bolezni so mu vsi Bobratje v pomoč, a v slučaju smrti tudi ostale sirote dobe lepo svoto denarja.
Pozdrav vBem rojakom po c<»li Ameriki, uredništvu „Glas Naroda" pa obilo vspeha želeč, bilježim Fr. Kržišnik, tajnik društva sv. Alojzija v Rock 8prings, Wyo.
Podgora, pri Laščah, 22. okt Velecenjeno uredništvo „Glas Naroda". Prišedši na cilj svojega potovanja, štejem si v mojo prvo dolžnost, da rojakom y Pueblo na znanjam tim potom moj prihod i našo malo, a krasno domovino, ter smatrajoč umestnim svojo lastno skušnjo o raznih potovanjih v in iz Evrope vpoštevati, upam, da bode cenjenim rojakom vsekako dobro došlo, ako se o priliki potovanja i Evropo v svojo lastno koriBt drže mojih nasvetov.
Kdor se je namenil iz Pueblo potovati v Evropo, naj si kupi vožnji listek na Missouri železnici (dipi) iu sicer direktno do New Yorka.; Dotični, agent Hogg v Pueblo bode br« zplačno brzojavil v New York?
gigpodu Fr. Sakserju o potnikovem prihodu v New York, tako da človek brez skrbi potuje do morja, a v New Yorku ga pričakuje uljudni rojak, vslužbenec gospoda Frank Sakseija, s kojim se vsakdo lahko slovenski ali po domače zmeni; kakor hitro se potnik na kolodvoru ž njim snide, mu ni treba biti v6č v strahu, da se bode v velikem meBtu zgubil, ali pa kar se brez zanesljivega spremstva kajradozgodil zašel med nebrojne lopove veliko-mestnega življenja, kajti Sakserjevi preskrbe vsakomur čedno in ceno stanovanje v bližini Juke, kjer so vsidrani evropejski parniki.
Velike vrednosti je tudi, da se za daljno prekomorsko potovanje, takorekoč ni treba več brigati, kajti čim Be pride do našega rojaka g. Fr. Sakserja, je njegova, oziroma njegovih uslužbencev prva skrb, da se potnikom ki so od vožuje po železnici itak že utrujeni prihranijo razna pota, tu v hiši Slovenca, kteri je ameriškim svojim rojakom akazal zaista že neštevilne dobrote, je potujočemu 81ovencu, a i bratom Hrvatom in drugim omogočeno govoriti v svojem materinem jeziku, tu se kupijo po izvornih cenah parniški listki za vsev Evropo vozeče brzo iu poštne parobrode, na ktere vsacega spremi rojak, tako da bo vse neprilike in sitnosti, kterih je na potovanju vedno vse polno, popolnoma izključeno.
Tudi jaz Bem se takoj, kakor hitro sem dospel v New York obrnil do sloyonakega podjetja g. Fr. Sakserja, kjer sem že našel mnogo rojakov, iz vseh krajnv Zjed. držav, ki so se vračali z raznimi parniki v Evropo, kakor je kteremu bolje kazalo, vsi smo bili v največjo zado-voljnoBt postreženi. Jaz in še 10 druzih rojakov smo se za francoski brzoparnik odločili iu pri gosp. Fr. Sakserju kupili potni listek naravnost do Ljubljane, ter smo jako lepo in brez skrbi potovali do Bre-dišča Slovenije do bele Ljubijaue, kjer smo se po prisrčnem slovesu razšli v trdnem prepričanju, da se pri povratu v našo slobodno na predno novo domovino zopet pri rojaku g. Fr. Sakserju snidemo ter po njegovih navestih potujemo dalje proti zapadu.
Vožnja na francoskih parnikib je vsem ugajala, kajti poleg hitre prekooceauske vožnje, je tudi či-stost, postrežba in hrana na francoskih parnikih mnogo bolja, nego na druzih, in poleg tega dobe tudi potniki medkrovja dvakrat na dan vino, a pri zajutrku tudi čašico ruma.
Iz daljnega ameriškega zapada VBe do doma, nisem potreboval več nego 18 dui, kteri pa nikakor niso bili dolgočasni, ker poleg ugodne vožnjo tudi veselo društvo mnogo v prikrajšanje časa pripomore, oso bito ker nas je bilo toliko rojakov iz vseh krajev republike in je vsakdo vedel mnogo prepovedati. Vsega tega bi ne imel, ako bi se ne obrnil do g. Fr. Sakserja v New Yorku, kteremu v imenu so-p o t n i k o v-r ojakov t m potom izrekam najiskrenejo zahvalo.
Rojake živeče onstran oceana moram pa tudi posvariti, d-* e«3 čuvajo priti kakim židom ali pa od družb ne koucesijouirauim tako-zvanim „zakotnim agentom" v pest, kteri imajo na vseh nevv^oržkih kolodvorih naBtavljeue svoje ljud^t-lovce, kterih naloga je izvabti potnike v mesto, da jih tam, kakor smo že večkrat Čitali v ,,G!as Naroda" opeharijo za velike sv^te d«-darja. Zopet drugi zatrjujejo, da jim bodo preskrbeli cenejše vož- je listke do Ljubljane, nego kedo drugi. Tudi ta slučaj imel sem priliko na lastne oči videti baš na moj. m sedanjem potovanju. Neki Hrvat, ki je nekje v New Yorku kupil vožnji listek do Karlovca, kWegaje pa za par dolarjev ceueje dobil, nego njegova tovariša, se je vso pot hvalil. da je z vožjim listkom v New Yorku napravil dober ,,business", ter da se ceneje vozi nogo vsi ostali potniki. Toda ne morem popisati kako je bilo njegovo razočaranja, ko smo prišli v Havre, kajti nje gova vožnja je bila Bamo do Havre plačana. Tu je še le uvidel, da ni on, temveč dotični agent, pri kteremu je kupil vožnji listek, napra-
vil dober ,.business". Revežu ri pre stalo ničdruzega, nego molčati iu vso vožnjo, preko cele Francije. Švice in Avstrije v novič plačati.
Poživljajoč svoje rojake v slo-bodnej Ameriki, da podpirajo slc-vensko podjetje g Fr. SakBerja v New Yorku, kličem vsem Čitateljem b Naroda" burni: Zivio in nasvidanje!	Jakob Babič.
Gospa Aivord dobi $5000.
Sodišče v White Plains je dne 5 t. m. razsodilo, da je hiša v kterej je stanoval bančni tat, last njegove žene, kar sti priči gospa Jennie B. Aivord, soproga zločinca in Cornelia Aivord iz Rockporta, N. Y., njegova sestra potrdili. Tudi vsa hišna oprava je last gospe Aivord, vsled česar je zastavna pravica oškodovane banke neveljavna.
Iz Bostona se javlja, da je nefei gospod, ki je v isti hiši kakor tat Aivord stanoval, dan pred Alvor-dovim aretovanjem slednjega videl, ko je cele zavitke papirnega denarja štel. Policija vso Btvar preiskuje. Kakor znano pri Alvordu razun 850, niso našli nikacega denarja.
Državno skladišče premoga gori.
Norwich, Conn,. 5. nov. Iz nepoznanih uzrokov vnelo se je državno skladišče premoga, kjer je ka-cih G000 ton premoga shraujeuega. Najbrže se je mehki premog sam vnel, kar se ni nevarnim smatralo. Danes je zavzel požar večje dimen-sije, poročnik A. C. Lewerenc ie s 25 možmi in dvema vlakoma pri odvažanju premega zaposlen.
V rovu usmrten in ranjen.
Wilkegbarre, Pa., 6. nov. V rovu štev. 14 ,,Penu8ylvania Coal Co." v Port Blanchard ubilo je padajoče kamenje delavca James Johna, Patrick Garrahan je težko ranjen. To je že deveta nesreča v okraju trdega premoga, odkar se je končal štrajk
0 nesreči v Philippi.
Philippi, \V. Va., 4. nov. Odstra-ujenje razvalin v Beryaburg rovu hitro napreduje. Razstrelba ni nastala vsled plina, temveč vsled dinamita, ki seje iz neznanih uzrokov vnel Raznn spočetka javljenih 14 žrtev, uiso našli druzih mrtvecev v razvalinah. Dva ranjenca sta v bolnici umrla.
Vrgel truplo prašičem.
Indianapolis, Iud., 4. nov. Viljem Pharson, farmer iz JohnBon county je v zaporu v Franklinu pod za tožbo krutega umora. Minoli petek večer bo našli truplo Milton Kuappa v svinjskem hlevu sosednega far-merja. Prašiči so truplo že strašno ražj^dli Pharson in Knapp sta bila svaka, toda velika sovražnika, zato je takoj padel sum na prvega. Ko so ga zaprli, je kmalu priznal hudodelstvo. Kuapp je bil 65 let star in zelo slaboteu mož. Pred štirimi leti je dobil sedaj 71 let stari Pharson anonimno pismo s trditvijo, da ima Knapp pregrešno znanje s Pharso-uovo hčerjo, kar je pa prvi vedno odločno zanikal. Od onega časa sta moža poBtala sovražnika. Minoli petek sta se srečala in rastal je prepir, med kterim je Pharson udrihnil Knappa z gorjačo po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Potem je vrgel truplo čez ograjo prašičem.
Nimajo kam položiti glave.
Galveston, 4. nov. Veliko število ljudi, kteri bo vsled velicega viharja igubili svojo streho, je primoranih iz zdravstvenih ozirov Bvoja začasna stanovanja zapustiti. Mnogo njih je moralo prenočiti v šotorih, drogi pa v praznih skladiščih: v nekem malem lesenem poslopju brez oken, v kterem je Btala v pritličju deževnica šest palcev visoko, je stanovalo nič namj uego šestnajst družin. Ljudje so Be drenjali v baraki kakor ovce in trpeli največje pomanjkanje. Ta kraj je predsednik centralne komisije Bpoznal nesposobnim za svinjak. Včeraj so prehivacem barake odkazali druga stanovanja. Tacih slučajev je še mnogo.
Galveston pa ima pri vsej nesreči prednost, da je edino mesto v Zjed. državah, v kterem med volilno borbo za predsednika ni bilo niti jednega političnega govora. Takoj po veliki nesreči so namreč vodje obeh kapitalističnih strank
sklenili, hudo kaznovanemu mestu prizanesti b političnim kvasenjem. Tam tudi niso imeli kaj iskati, kajti le preveč smešno bi bilo v Gal-vestonu pridigovati o prrcvitanju, ali zagovarjati srebrno veljavo. Z malenkostnim delom zaklada, kte-rega sti potrošili obe stranki za volilno borbo bilo bi pomagano vsem siromakom v Galvestonu.
Izborni vspehi lova na krte.
San Francisco, 6. nov. Kitolovke »»California," ,,Audrew Hicks'4 in ,,Alexander" so prišle daues iz severnega vodovja v našo luko. Prvi dve ladiji lovi listi v Ohotskem morju, a slednja v severnem ledenem morju. ,,California" vjela je 50 potnih, kitov a osem pravih kitov, iz kterih so stopili 1680 sodov olja v vrednosti $21.000, poleg olja so pridobili tudi 3000 funtov kosti v vrednosti 815.000. „Andrew HickB" pridobila je 8000 funtov kosti v vrednosti $40.000 in 480 sodov olja v vrednosti $6000. Samo jedna riba je imela 1200 funtov kosti.
Evropejske in druge vesti.
Pariz, 2. uov. V Parizu ne govore danes samo o dolgovih grofa Ca-stellane, ampak tudi o ločitvi njegovega zakona. George Gould, kteri je imenovan kuratorjem premoženja Bvoje sestre, bode v kratkem dospel v Pariz, da se sporazumi z upniki. Najbrž« se bodo pogodili, da izplačajo S4.00o.000 znašajoči dolg iz letnih dohodkov Ane Gould, sedajne grofice Castellane v desetih obrokih po 8400.000. Trebalo bode polnih deset let predno bodo poravnali malopridnosti grofovskega postopača.
Sploh pa se grof vsem vpra-šanjam skrbno izogiba, češ, da je žrtev političnih spletk. Glede vesti o ločitvi zakona ni nič resničnega, ampak Bouijeva soproga je v zaupanju na svoje bogate sorodnike in bode potrošne razvade bvo-jega soproga še podpirala. Njegovi glavni stroški bo bili: Za ladijo jeden milijon frankov, za dobrodelni bazar 1,000.000 frankov, za nakup starinskih stvarij 10,000.000 frau-kov, za narodne namene 2,000 000 fraukov. . Razun tega je kupoval časopise za borbo proti Dreyfusu. Plemenita dvojica trdi sedaj, da bo jo pri nakupih poBebno glede starinskih stvarij hudo goljufali
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
,,Deutschland", 3. nov. iz Hamburga 725 potniki.
,,Hulgaria", 3. nov. iz IIaml>uri;a s 3O2 potniki.
,,Elruria", 3. nov. iz I-iyerpoola s 45S potniki.
,,Patria", 3. nov. i/ Marseille s 9S4 potniki. ,,!5t. Paul", 4. nov. i/. Southamptona. „ Rotterdam*', 4. nov. iz K< >tlerdania s 825 potniki.
,,La Touraine", 5. nov. iz llavre s 671 potniki.
,,Ethiopia", 6. nov. iz Glasgov a s 166 potniki.
Dospeti imajo:
, Kaiserin Maria Theresia'" 1/. iireniena. „Ems" iz Genove. ,,Southwark" Antvverpena. ,,Germanic" iz Live-r|»>oia. ,, Pennsylvania" i/. Hamburga. ,,St. JLouis" iz Southamptona. , Lucania" iz Liverjoola. ,,La Champagne" iz Havre.
O d p i j uI i so:
,,St. Germain", 5. nov. v Havre. ,,Lahn", 0. nov. y Bremen. ,,Friesland", 7. noy, V Antwerpen. ,,Columbia", 7. nov. v Genovo. ,,Bulgaria", 7. nov. v Hamburg. ,,Teutonic", 7. nov. v Liverjx»ol. ,,St. Paul", 7. nov. v Southampton.
Odpljuti bodo:
,,Friedrich der Grosse", 8. nov. v Bremen. ,.L)eutschland", 8. noy. v Hamburg. „La Touraine", 8. nov. v Havre. „St. Cuthbert", 10. nov. v Antwerpen. ,,Bulgaria", 10. nov. v Hamburg. ,, Rotterdam", 10. nov. v Rotterdam. ,,Ethiopia", 10. nov. v Glasgow. „Etruria", 10. nov. v Liverpool. ,,Caledonian", IO. nov. v Liverpool. ,,Kaiserin Maria Theresia", 13 nov. v Bremen.
,,Southwark", 14. nov. v Antwerpen. „Karamania", 14. nov. v Genoyo. ,,Germanic", 14. nov. v Liverpool. ,,St. Louis", 14. nov. v Southampton.
ParniUu listki so dobit po i mil "cenah pri FR. SAKSER & C.) IIO Greenwich St.. Nw * ork.
HITROST
ni čaranje, pač samo dobre vrlje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je □ajhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSEK, 109 Greenwich St.. New York.
Jugoslovanska Katoliška Jednota. j |
Sedež v ELY, MINNESOTA
Jli
URADNIKI:
Predsednik : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota ; Podpredsednik: Josip Pkzdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik; Jožef AgniČ, Box 266, Ely, Minnesota;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Gov±e, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokab, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota.
PRISTOPILI:
Pristopila k drufttvu sv. Barbare štev. 3, La Sailp, III. : .Janez Gorenc 37 let, Jernej Lindič 27 let-	Društvo šteje 22 udov.
Izločen od društva sv. Jožefa štev. 17, Cr< cett, Cal. : Anton Smrekar.
Društvo šttge 17 udov.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J oe A g u i č, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobf-u^m drugam.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govž« Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA".
Petrograd, 3. nov. V guberniji Kijev so našli bogate premogove žile.
..Novosti" naznanjajo, da je ge neral Tovič dospel v Saratovu, da bode „preiskoval" položaj delavcev.
Kakor se uradnim potom poroča, je bila val^d trajne suše v raznih delih Sibirije zelo slaba letina. V Semipalatinsku znašajo c«ne žitu nad rubel za pud.
Ljubljana, 3. nov. Nedavne po trese v Caracas, Venezuela, so instrumenti tukajšnjega geografičue-ga zavoda iz G<"»ttingena natančno registrirali. Vsaka vibracija je bila čutiti.
Rim, 5. nov. Tatovi so se zopet v Vatikanu oglasili ter izpraznili blagajno, v kterej se hranijo milo-dari romarjev ali takozvani Petrovi vinarji". Lopovi bili so baje zelo iznenadeni, kajti v papeževi blagajnici ni bilo več nego $140, ktere so odnesli.
Bremen, 5. uov. S parnikom „Marienburg", ki je, dne 27. okt. prišel v Bremt»n iz južue Afrike, dospel je tudi neki za kugo oboleli mornar. Zdravstvene oblasti odredile so vse potrebne korake, da pre-prečijo daljno razširjanje bolezui.
Dunaj, G. nov. Volitve v državni zbor značijo veliki naraš6aj Bocijal-ne demokracije. Na Češkem in Moravskem bili so v 18 krajih izvoljeni vsi socijalno demokratski kan-didatje.
Število socijalno demokratskih glasov je teke m zadnjih let tako naraslo, da bo kapitaliBtičui avstrijski politikarji prestrašeni in iznenadeni.
Drobnosti.
Otroka postila je 16. okt. zvečtr neka ženska Mariji Bobnarjev« na Poljanskem nasipu št. 52. v Ljubljani. Otrok je Btar 3 do 4 me sece. Ženska je prosila Bobnarjevo, naj malo otroka drži, da bode kmalu po njega prišla in se je na t< odstranila, ne da bi se bila vrnila. Policija poizveduje sedaj, če-gav je otrok.
• * *
Tatvina v Šiški. Postopač Jank< Skočir, kteri je v Gorici ukrade) 600 kron in je policijsko zasledovan ukradel 17. okt. zjutraj Jožefu v
J«
in Frančiški Kresal v Šiški zlat' uro, vredna 140 kron, 7 zlatih
prstanov in dve zapestnici.
* *
*
V Begunjah na <<orenisk/m je dne
17. okt. gorelo. Ob 4. uri popolu dne začelo je biti plat zvona in zagledali so vzdigajoči se dim v bližtiji vasi Zgoši. Tam je namreč gorel ob periferiji vasi kozolec, v kterem je bilo še nekaj poljskih pridelkov. Zažgal je štirileten otrok Škode je okrog 450 K.
* t *
Stavka ia .|BŽuiželeznici. — Kakih 600 delavcev na južni železnici v Trstu je začelo stavkati, ker ravnateljstvo ni VBtreglo njihovim zahtevam, da Be odpravi subakord ter zviša delavcem plačo. , EdinoBt1 je poročala, da delavci so krivo oh-vefičeui o tem, v koliko jim hoče ravnateljstvo ugoditi, kar je izve-
dela od kouip. teutne strani. Delavec na železnici pač ima težko odgovorno delo, zato bo le prav, ako ravuateljstvo ugodi njihovim željam, ki gotovo niso pretirane. Da so stopili delavci v stavko, v to so imel? gotovo dob^r povod. — Stavka je končana. .Južna železnica je dovolila akordant<>m dniuo 2 K, oziroma 2 K 20 vin. Glede dru gih zahtev se bedo vršila pogajanja. Vsi delavci začeli 20. okt. delati.
Obsojen ua smrt. — V Theresien-stadtu na Češkem so obesili 23. okt. na dvorišu takozvane ,,Male vojašnice", kjpr ima sedež vojaško sodišče, vojaka Kolana od 29: ppš-polka. Ta je hotel ubiti nekega desetnika, ki bi ga moral naznaniti oblasti radi prestopku vojaških naredb. Kolan je ustr« il dvakrat na desetnika, katerega je težko ranil; en strel pa je usmrtil drugega vojaka.
* , *
Imeniten „tiabelfruehstneek". Iz
Kozjega se piše: Daiu>s 17. okt. pri nas vse smeje. Sinoči dobil je naš župan brzojavno obvestilo, da pride dan^s dopolud e namestnik grof Clary v Kozje, in se mu je naročilo, da naj naroči za 10. uro dopoldne,, Gabelfuhstuck" ter povabi vse urade in oblastnije. Pozno v noč si je občinski sluga pete brusil, da obvesti vse povabljence o bližajočem se velevažnem in veselem dogodku. V gostilni „Pirh" pa so celo noč pripravljali vse mogoče pikantne jedi. Ko danes napoči historični dan, bilo je hitro vse na uognh v praznični obleki, tudi natakarica v „Pirbovi" gostiln: vrgla se je v polni "biks". A ti šmentana Btvar I Ko je bilo že vse pripravljeno, pride brzojav. da Njega ekse-ieucenebo. SFis]jm obrazom se je vse s pogleda valo, češ, kaj bo se-daj z ..Gaheln. m". Toda neki hu domušnež je pomagal vsem iz zadrege rekoč: Namestnik je naročil, namestnik naj plača, mi pa„pogab-Ijajmo" kar le tu. R čeno storjeno. Ko je bila gospoda in dulci jubilo, spomnila se je s hvah žnostjo „kn-čegazda" it» mu napila s trikratnim „hoch" obžalujoč, damn ni bilo mogoče tudi v Kozjem kakor nedavno v Ptuji spoznavati Ijndi in razmere „inter pocula", namesto iz suhoparnih aktov. Kakor čujemo, bode župan brzojavko, B ktero s-' mu ie naročilo za namestnika pri praviti ,,GabeIfruhstuck'4, shranil v občinskem arhivu kot dragoceno zgodovinsko listino, da se bodo še pozni rodovi s hvaležnostjo spominjali tistega dneva, koso Kozjaui
na namestnikov račun ..gabljali". * * *
Lovskega tatn je ustrelil, bl.m Kamna tamošnji lovski čuvaj. Lovski tat, imenom Seražin, se ni oziral na večkratne opomiue fuva-jeve in mu je tudi grozil. Nekega dne zasači čuvaj zopet Seražina pri lovu na zajca ter ga je hotel zapreti, toda Seražiu ga napade in v silo-branugaje čuvaj ustrelil v srce. Čuvaja bo takoj oopeljali v komisi-ski zapor, od kjer so ga pa zopet izpustili, ker so priče izjavile, da je čuvaj ravnal le v silobranu.
Največje slovansko mesto 'je na vsak način Dunaj. Tamživi namreč
..koli 400 000 Čehov, 20.000 Sle vakov, 30.000 Slovencev, 20 000 Hrvatov in Srbov in 20.000 Poljakov. Skupaj toraj pol miljona ljudij. K tem pa še niso prišteti vojaki, ki so Slovani! Lahko se reče
da je pol Dunaja slovanskega. * *
*
Napil se je in onemil. V Pešti se je 341etni tvorniški delavec Mijo Karesi tako napil, da so gaodvedli na redarstvo s^at, ker jo po ulicah preveč kričal. Drugi jutro bo ga pripeljali k redarstvenemu vodji, ki Be ni malo začudil, ko je videl, da je sinočni kričač nem. Izgovoriti ni mogel niti besede. Odvedli so ga v bolnišnico.
* *
Mesto zastruplenjo. Blizu Milana je mestece, kjer se je nedavno pro dajalo pokvarjeno ukso. Zbolelo je veliko število meščanov. Žsna ne kega Jo* Catarcina je celo umrla. Zdravniki so imeli polno posla, da so rešili ljudi. Meso, ki je bil< pokvarjeno, se je prodajalo skrivaj
po 20 santimo kg.
*
* *
Ropar Mnsolino je bil 1 1895. radi umora obsojen v ječo za 18 let Ko se je prebrala obsodba, se je roparjeva mati zgrudila mrtva na tla; njegova sestra pa je umrla kmalu potem iz žalosti. No, ropar Musolino je ostal v ječi komaj dve leti, potem pa ušel. Zaprisegel pa je, da postreli vse priče, radi kterih je bil obsojen. Prič je bilo 14, in 24.
septembra t. 1. je umrla zadnja priča, posestnik Zirelli iz Santo Stephano. Tudi tega je MuBolino, kakor drugih 13 ustrelil. S tem je izvršil Musolino svojo prisego do cela. A ustrelil je razen teh 14 prič še dva druga člaveka, toda le pomotoma. Dopisniku lista ,,Corriere di Napoli" je MuBolino povedal, da jo dotična dva ustrelil pomotoma vsled goste megle, ki nastopa v Aspromonte. Musolino pa je žur-ualistu tudi dejal, da mu je za ta dva nesrečneža resnično žal. Doslej je bila razpisana za Musolina nagrada 10 000 lir, poslej pa je vlada nagrado podvojila. Kdor ga ujame ali ustreli, dobi vsaj 20.000 lir. Kdor pa ujame ali ustreli ka-kega njegovega tovariša, dobi 5000 lir. Vzlic temu pa Musolinu v Ka-labriji ne stori nihče nič, nasprot-uo, ljudje so prepričani, da je bil leta 1S95. Musolino po nedolžnem obsojeu in da jo storil čisto prav, da je postrelil pričel Sajsejestem maščeval za izgubo matere in sestre.
Listnica uredništva.
R oj a ko m odpošljemo sedaj za $20.45 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna podiljatev registrirana.
♦ »
Spomenik psu. — Na Sv. Bernardu so postavili te dni Bpomenib bernardinskemu psu Barry-u, ki je rešil t^kom 10 let 40 oseb, ktere je bil na viBokih planinah zasul sneg. Kot njegovo največjo zaslugo navajajo to: Barry je nekdaj našel v snegu zasuto 10-letno deklico, kije trdno spala. Pes jo je najprej s težko muko vzbudil, a potem se jej je tako uasiavil, kakor bi ji hotel reči, naj ga zajaše. Dete je razumelo umno žival, ter zajahalo psa, kije nesel deklico v samostan. To ž val pa je vstrelil neki potnik, ker se je bal. Obe te zgodbi ste omenjeni na spomeniku, Ki prikazuje bernardinske-ga psa, ki nosi dete. a zdolaj so napisane besede: „.lunaški Barry je
rešil 40 oseb, a 41. ga je ustrelila" * * *
H rusko za 1000 frankov je kupil
v Parizu neki posestuik v -zov. Seveda ne prc8tovoljno. Stvar j6 bila takale: Posestnika vozov je pozval gospod de St. Auben v Rul Bolivar naj pošlje nemudoma voz za sedem seb. Dotični posestnik je poslal takoj eleganten break s parom lepih nonj na zaznamovani prostor. Še predno pa je doepcl dotični vozuife Jo naznačeue hiše, ga je ustavil lepo oblečen gopod, ki je voznika karal, kje Be je toliko časa mudil ter mu velel, naj pelje na Place du Havre, čpš ondi so prijatelji. Ko -ta dospela tja, je gospod izroči] kočijažu le majhen zavojček, ktre-rega mu je naglo nesti v hotel Ter minus. Zavojček naj odda ondi gospodu, kterega je naročitelj na tančno opisal Kočijaž seveda tistega gospoda v hotelu ni naSel, a tudi svojega voza in konj ne. Slepar se je že odpeljal, in Pariz tako ogromno mesto, daje vseskn >aj bržčas izgubljeno za vselej, i »avojček? Ko so ga na pojiciji od orli, jo bila v njem hruška To hruško je mogel voznik obdržati voz in konja, ki so vredni 1000 frankov.
je
za
"ValDilo
na
VESELICO,
ktero priredi
sIot, htol, podporno društvo sv, Vida
v Clevelandu, O., v nedeljo dne 18. novembra 1900
ob 3 uri popoludne v Union Hali 1696 St. Clair Str.
Vabljena so vsa tukajšnja sloven ska in hrvatska društva in vsi rojaki.
ES^ VSTOP PROST. c^ K obilnej udeležbi vabi 10 u.	ODBOR.
Pomen. A.: ,,Ali veš kaj po-menjajo one tri pozlačene kroglje na tolicih hišah 3. Avenue v New Yorku ?»• — B : „Seveda, to bo za-stavnice!" — A. : „Ne, to pome-nja, da lahko staviš dva dolarja proti jeduemu, da zastavljenih stvari več ne bodeš videl!"
Naznanilo.
Sloy. katol. p<Klporno društvo sv. Vida t Clevelandu, Ohio, naznanja, da proda
G0DBENE INSTRUMENTE,
to je piščali in druge inštrumente i/ medenine; ako želi kdo kak inštrument kupiti, na] se obrne osobno ali pismeno na:	iono\
Josip Perko,
predsednik društva sv. Vida, 795 <^lair Street, - - Cleveland, Ohio.
Kje je?
JOŽEF Ml RGEI., doma iz mirnapeške župnije, v Ameriko je prišel preti 12 leti, pred enim letom je bil v Coloradi. Njegov naslov želi zvedeti: Anton Koželej, Box 407, Mount Pleasant, Pa., Westmoreland Co.
Kje je?
JAKOB POLANŠEK, .loma i/ motniske okolice na Gorenjskem, v Ameriko je prišel pred sedmimi leti in sicer v Forest City, Pa., potem pa prošel v Kansas. Za njegov naslov bi rad zvedel F. Pet erne 1, sedaj v Miesbach na Bavarskem in naj se blagovoli naznaniti ,Glas. Naroda".	(7nov)
Kje je?
NI K. SKOFLIČ, doma iz Krastovice, župnija Vivodina, pred enim letom je bil pri meni v Ciested Butte, Colo., kdor ve za njegov nasloy naj ga l.lagoyoli naznaniti: Jos. Sodia, 105 Harrison Ave., Leadville, Colo. (5dc)
KJE JE P
FRANK UDOVČ, po domače Čeh nar, bivši mlinar iz Pušave pri Mokronogu, vaB Bistrica, občina St. Rupert. V tej deželi je nekje žf več let, toda nevem ako je še živ, ali že davno mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegovemu sinu: Frank U d o v Č, 313 \V. 18. St., Chicago, Illinois.
Vino na prodaj.
Podpisani naznanjam, da prodajam letošnje vino po zelo nizki ceni in sicer rodeče vino po 40 centov jalono, belo vino po 60 centov ga-ono: doma kuhani drožnik po $2.75 galono. Za moje pridelke
lamčim, da bode vsakdo zadovoljen, ako ne, mu povrnem denarje. Za obila naročila se priporoča:
M. GRILL,
548 St. Clair St. Cleveland. Ohio.
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin
saloon,
kterem vedno točiva Bveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gledg parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa.
Za obilen obisk se priporočata:
Dalapicola in Fr. Keržišnik,
Rock Springs, Wyo.
Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogan v gozdovih MissiBsippia, Arkanaasa, Tenessee itd. priporočam svoj
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedno in oeno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in w h i b k e y kakor tudi fine s m o d-ce, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem
BLAŽ. TURK.
Ali si gluh?
Vsak kdor je gluh ali slabo alisi se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški.
Dr. Dalton'a Aural Institute, S96L*Sall£, Atcu,	Chicago, Hi.
John Maurin
slovenski
[pogoroT^io-illsz
(Untertaker) se pri poroča Slovencem in Hrvatom - — v Calumetu in okolici za prireieva- Order nje pogrebov, maziljenje m vse v
mojo stroku spadajoč« opravke.
JOHN MAURIN, Laurinm. Mich
. Pojasnilo. A.: ,,Toraj na vaSe stare dni si hočete kupiti zobovje?"—B : ,,Da, dobil sem namreč pri tomboli zobno ščetico."
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Ž VBakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money S spoštovanjem :
Josip Losar V East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie-VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. r
Nik. Radovich,
702 VermontSt.,San Francisco,Cal
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON,
564 Centre Ave., Chicago, III.,
V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo
avstrijske virzinke
po nizkej ceni. S poštovanjem
Lenard Puh,
564 Centre Ave., Chicago, 111.
Posebna ponudba.
Kol»sovje ure, ktere prodajam po najnižji ceni je najnovejše zboljšano
RAILWAY SPECIAL"
s 16 rubini in vzvišenimi dvojnimi pokrovi, pravi •ukelj, s patent«.vanim rngulatorj.-m in so doliro urejene, raz e velikosti, navijajo sf* pri ohodu.
Pokrovi »o tanke oblike lično izrezljani dvojni -Hunting'4, 18 velikost, navijajo pri obodu se /.lato m nrevlefcene, garautiram za 20 let: vr^dnu so te ure $25, tod« prodajam jih dokler mi zaloga ne poide samo po $12.
S spoštovanjem
Jos. Zajec,
1718 St. Clair St., Cleveland. O.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z
dv
jjnim pokrovom ( Boss Case} in so najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfieid) in jamčim zanje 20 tet; kolesovje je Elgin ali Wfvltham ter velja samo

i i
Dame, ktere žele uro kupiti se $j iim sedaj ponuja lepa priložnost, t
Ta cena je le za nekaj časa. J
Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba §
i i I
1
m
' .»a i« ^	•si*--'«.
in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo uaročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.

SVOJI K SVOJIM!
J. GLOBOKAR, M. P. CO.
ELY, MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo
T <3- O IUO.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO;
PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA.
Vedno sveže
G-EOCEEIJE.
Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371.
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znanccm se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.
S spoštovanjem	J. GLOBOKAR, M. P. C0.

s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music B««). Ista je najbolj čudovita in tudi najcenejši godl>oni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje vec zabave nego orgije za Sioo', kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. G<*i!>ene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni ž njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru tvih in vsako-^	vrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuje
godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, polke, p ilka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyrsuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo 2 njo največje veselje. Omisli si jo za božič.
Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $5-00 v lepi skrinjici z godlxj. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3.00 in vsakovrstne orgije pray po ceni.
Najbolje storiš, ako požljeŠ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačal ob sprejemu instrumenta.
Standard. Manufacturing Co.,
Dept. No. 45 Vesey St., Hew York, P. 0. Box 2853.
Kako sen dobil želez-nično postajo.
iumoreska.)
Oskrbnik lokalue železnice Wotd Railroad, Bill Somers, je bil moj prijatelj. Ži več let je minolo, da sem mu b papirnatimi dolarji umil njegovo roko, ako se ne motim, umival sem z levico, o fiemur seveda ni vedela moja desnica — a radi tega je umil moj prijatelj tudi mojo levico, ko sem imel nekoč skromno ,,železuiško" željo. Železniška družba sklenila \e namreč iz 10 milj oddaljenega mesteca SpliDg field napraviti postransko progo, ktera bode vodila pet milj od brega tostran reke in sicei baš preko mojega zemljišča bližini mojega mliua. Tako som toraj bil v stanu z mojim sosedom konkurirati, kteri me je z nakupom mahgazemljišča onstran reke baš za joden dan prehitel. Ker me je 011 takrat prehitel, inker se mi je nudila danes prilika, da mu dobro z dobrim vračam, sklenil sem nemudoma,da seosvetim, in da mu napravim vsa one nepriiike, ktere je on meni prouzročil.
Toraj konkurent! Toda samo s pogojem, da napravi železniška družna na mojem zemljišču malo postajo in skladišče, kajti prevažanje lesa po reki navzdol me je mnogo stalo, a ist" dovažanje do reke mi je napravIjalo mnogo ne-prilik, ker sun nn.raii les prevažati krog sosedovega zemljišča, ktero je bilo krog in krog ograjeno. Seveda ja tudi on pustil železnico sifozi svojo ograjo. Takoj, čim sem se o tem prepričal, je 1 sem sumiti, da tudi on uamerava konkurirati, dasiraVi-io jo iaiel kraj reko ugodni proit r za odpravo svojega lesa; — zagonetka poslaia je še le kasneje jasua.
Nekoč m je zopet Bili obiskal, ter mi obljubil, da dobim zaželjeno postajo in nakladišče.
Zaradi imenovanega pogoja, izro» čil Bt-m svoje zemljišče železnični družbi po juko nizkej ceni, skoro zastonj, lesjnih biodov za želez-ničiii tir bilo je pri meni tudi dovolj na razpolago in po kratkem času vodila je železnična cesta mimo mojih poslopij. Bil sem jako zadovoljen, toda čudno se mi je zdelo, da me od onega časa ni več obiskal prijatelj Biil.
Ko je bila železnična proga gotova, vršilo ee je slavnostno otrvo-reuje i:i prva vožnja na novej poti. Naravno sem se te vožnje tudi jaz udeležil. Ko smo bo bližali mojim poslopjem, sem mislil, da se bode vlak tukaj vstavil, moji delavci, kterim sem naročil slavnostni vlak v prazniški obleki kraj tira pričakovati in pozdraviti, stali so kakor sem ukazal na prostoru, kjer bode moje postajališče, — toda živahni ,,hura klici'4 niso prihajali samo od mojega zemljišča — strojevodja, kteremu sem skozi okno mahal i aj vstavi, me navlašč ni hotel slišati, in vozil je da^e — dalje na posestvo moj ga konkureuta. Ker se je tu pričel klanec, mislil sem, da strojevodja iz tehničnih vzrokov dalje vozi, kajti imenovana vožnja bila je itak prva. Počel sem premišljati, — mogoče je odšel vlak le po naključju mimo mo,e postaje, toda opazil a^m na obrazu moj-ga soseda zauiiljiv posmeh, in niti trcuotje nisem več dvomil, da me je on zopet v neki stvari prehitel.
Iu res, nisem se varal; seveda »bili vsa stvar še le kasneje zvedel, vendar je že sedaj lbhko naznanim. Nesrumnež je svoje zemljišče želez nični družbi podani s pogoj, m, da družba ne napravi m-jni p staja-lits^a in poleg tega j ■■» šn — lopov — Billu obe roki umil. Moj scs-d lahko Buga zalival1, da takr.it vse ga tega še nisem vedel, kajti kolikor v teoretičnem in praktičnem smislu 8vojn živce poznam, silili bi me v to, da bi xa zabranil nrdaljuo dihanje. ■ - •
Vlak se j vstavil—pomislite — sredi sovražnikove zemlje, a jaz eem nehote morai prieostovati sprejemu, kfce.nga so priredili sosedovi služabniki mojemu konkurentu pn njegovem npkladiš^u. S sedovi slu žabniki okrasili so malo kočo kraj tira ter podvorili prve potnike — ali jaz sem želel, da bd odo vino spremeni v strup, kajti..'..
V ostalem še danes ne vem kako sem takrat prišel iz sosedovega na moje zemljišče, spominjam se le toliko, da sem za seboj slišal neko govorico in poBmeh, čeravDO sem hitel kolikor sem mogel.
Ko pridem domov, vladala je tu grobna ^tišina kakor na bojnem polju po groznem porazu, moji bIu-žabniki so me gledali z vprašljivimi pogledi. Kunečno sem jih vendar razumel, vedeli so da niBem hotel pri sosedu udeležiti se slavnosti. — Ne, ne in zopet ne! Osvetiti se moram in Če, če prav zopet zgubimo železnico.
Toda to bi bilo brez vsacega pomena, železnica bila je gotova in sosed ua njej ni mogel napraviti posebno ograjo za moje blago samo da dobim tudi jaz postajo, potem je vse dobro. Sicer mi Bill to s častno besedo zatrdil, toda ker se niti slavnostne vožnje ni udeležil, sem tudi njegovo besedo baš kakor postajo izbrisal iz mojega imetja.
Pričel Bern popoplnoma neodvis-, no in samostojno postopati. Necega dne predno sem odjezdil v Spliug-field, kjer sem imel več opravkov, dal sem avujemu delovodji tajno zapoved. Med Splingfieldom iu reko vozi tudi vsak večer vlak, ki se s^vedo preje ne vstavi, nego kraj postaje mojega seseda. Ko sem se vsedel v voz, sem začudenjem tukaj svojeta soBtda ugledal, kteri se je sluča juo tudi vračai domov j ko meje on zapazil je dvomljivo zmajal z glavo. Kmalu smo ostavili •Splinglield in se vozili proti domu ; sicer se je vlak nekoliko tresel, toda pripomniti moram, da ua naši progi nismo imeli Pullmanovih vozov. Premišljeval sem o mojem sosedu, kteri je gotovo preudarjal, čemu se jaz vozim z vlakom, ker se pri mojem domu niti ne vstavi. Mogoče je celo mislil, da bodem prišedši do mojega poslopja raz vlak skočil, čeravno si kak nežni ali uenežui ud poškodujem?
Iz mojega premišljevanja predrami me žvižg lokomotive in vlak se vstavi baš pred mojo hišo. Jaz sem takoj ostavil vlak ter hitel k strojevodji, da mi pojasni čemu je vstavil iu rekel mi je, da seje neki biciklist z rudečo svetilko peljal preko tira in tc ga je zmotilo, da je vlak vstavil. Takoj na to sem mu rekel ,,good night" ter odšel v mojo hišo, vlak je vozil dalje toda počasno, kajti pot dalje bila je strma.
Drugo jutro so tudi moji delavci, kterim so najbrže sosedovi delavci povedali, govorili, da sem gotovo jaz prouzročil, da se je vlak vstavil — tako je namreč sosed zatrtjeval. Pri tem pogovoru sta se dva spogledovala, namreč jaz iu moj delovodja.
(Konec prihodnjič.)
S 1 u ž k i n j a. ^Gospodinja (svojej kuharici): „Miua, vi morate ua vsaki način toliko časa pri nas •stati, da dobimo novo kuharico I" — Mina: ,,Naravno da ostanem, kajti povedati jej moram, kako ste nazuosuo sitni 1"
\ sili. ,,Kaj pa to pomeuja, gospod profesor?" — Profesor: sem žepni robec doma pozabil in ker sem si hotel nekaj zapomniti, slekel sem levo nogo-vico in na njej napravil voza 1.44
Izgovor. Ravnatelj pisarne: „K-fdo pa smrči v pisarni?" — Pisar: ,.Oprostite, moja noga je —
zaspala!41
Nič drutega. Kmet: ,,Gosi. -d z>lravnik, ako pojdete danes s- r-hod, vas prosim, da mojo : '-hii&čr-te, jaz mislim, da j-' ' na." — Zdravnik: „Tako, kaj pa j j ?" — Kmet: „Ne vem, da-it-s z j u:r..j, ko jt- krave poniolzia, irešir. o .krmUa, zajnterk za dru-ii o -k 1«, mize očistila, perilo >t ra!:i ii, ^ bo osuažila, polastila i jo |e nekaka utrujenost — naj-orže .de mrzlica, pa jej dajte zdravila!"
Slovenske knjige.
Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in bo zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, ae priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po
10 centov. Velika Pratika po 15 centov.
V zalogi imam tudi podobice za jaslice id sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke.
Naznanjam tndi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh, Crested Butte, Colo.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, III.,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40;
cena 3 glasnim........$25 do 80;
cena 4 glasnim.... od $55 do $ 100; cena 5 glasnim.... od S8U do $150.
Na željo rojakov oglašujem orgije ,,sharp" ali „fiat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: -
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo.
Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar.
Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res mi stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža morami ceniti.
Leadville, Colo., A. Kriiman.
Spoštoyani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Škrbic.
Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., >1. Sodja.
PAUL SCHNELLEK.
Notary Public
yCalumetu, - - Mich,,
naznanja, da je pričel poslovanje, ter Be Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 5*21 Pine Street.
GOTOVE
denarje najceneje kupiš pri K. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York.
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
PIT" Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremijuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo bg oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer Bi denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
KNAIITH, NflCHOO & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, nenuce, 1 a dolžna pisma.
Isposlnje in isterjnje sapnščine in dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
3Die?. GK I^r^UsT POHBK
T o < ;i ž b a. S prug^ : ,, Danes i p urine prišel je sodni siugp, zarubil j>- glasovir iu ga zapečatil." — -Sopr g: ,.Hvala Begu, pameU-no je raviaal."
sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu.
DR. G. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih boleznij.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega^v"zdravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
-VSI ONI -
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, ia on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo truiil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ, Joliet, HI
Spoštovani gospod : — Osvedočil sera se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam m<»geJ dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVINIČ, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem ve5 let na notrajni !>olezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. BANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi ^Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans.
Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja Žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil 5t>o za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, VVamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v VVamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdc drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. Barač, Roslyn, N. D.
Spošrovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi Če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava.	Štffan Petrašek, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZAST0N1!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
IZVRSTNE SMODKE I
Vržinke z slamo, 320 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov.
Dobiti bo pri meni tudi fine smodke od $14 do $40 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljudho priporoča:
F. A. DUSHEK,
Office: 1323 2nd Ave., New York
CompapiB Generale Transatlantique.
Francoska parabrodna družba.


-mL

Xv . ^

DIREKTNA C RTA DO HAVRE-PARIS SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
,,La Lorraine**, ,, La :-ia\oie'\ ..La Touraine", ,.L'At|uiui:n.'--, ,,La I'>r tagne",
POSTNI PAKNIKI SO: na dva vijaka__________________
,, l-i Cia-scoj^ne" ____........ .... .... .... .......
2.000	ton,	25.000 konjskih moči.
12.000	,,	25.000	,,	,,
10.000	,,	12.000	,,	,,
10.000	,,	16.000	,,	,,
8000	,,	oono	„	„
8>HH)	,,	91OO	,,	,,
8000	,,	9000	,,	,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Touraine La Champagne La Lorraine L'Aquitaine La Breiagne
8. 15. 22. 29.
uov. 1900.
„	1900.
„	1900.
,,	1900
La Gascogne La Touraine La Lorraine L'Aquitaine La Bretagne
1 o lo.
2d.
97
dec.
jan. 10. „
1900. 1900.
1900.
1901. 1901. višje.
6 dec. 1900.
Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre $42,50 in
Glavna agencija: Si BROADWAY, NEW YORK.
K/:IJ STAJR LJ1VE
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
7110 ton. 5736 ton. 5712 ton.
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
„VATEELANE", na dva vijaka,	I „SCUTHWABE", na dva vijaka, 8607 ton
(se gradi),......12000 ton. I ..FEIESLANL".....
,-tfEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. f „WESTEBNLANE", • . ..KENSINGTON'S na dva vijaka, 8669 ton. »NOCEDLAND*', ..._„.
Pri cenah za medkrovje so vpofiteto vse potrebščine, dobra hrana, naj
boljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj aii kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORE — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FKAN0IS00. - Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America jLine
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav msa
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom,
12500 ton.
STATENSAH, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
EOTTEEDAK, parnik 1 dvojnim vijakom,
8300 ton.
Parniki i MAASDAM, SPAAENDA* in WEEESNDAK.
Post Officc Boxes 553 & 563
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje^isarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10 uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St.. CHICAGO, 111. KANSAS CITY, M0. U. S.1 Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 103 Greenwich St., New Yort.