Hladnika 15-16: 91-100 (2003) 91 Nohiliii! and fio ru m Mou'iiiuc 51. Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Braun - kamiličnolistna mladomesečina 9559/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Fram, Planica - Areh, vzhodno pobočje Lobanškovega Kogla, 920 m n.m.; gozdna jasa. Leg. B. Frajman, M. Turjak in P. Knaflič, 25.6.2001, det. B. Frajman (LJU 134592). Bilo je sončno junijsko popoldne, ko sem se z mlajšima botaničnima navdušencema Martinom Turjakom in Petrom Rnafličem srečal na Planici na Pohorju, z namenom da osvežimo botanično znan- je in popišemo nekaj rastlin. Pust smrekov gozd na poti v smeri Areha, kakršnih je veliko na Pohorju, ni ponujal posebne floristične pestrosti, zato smo se ustavili na gozdni jasi tik ob cesti, kjer je bila vrstna pestrost nekoliko večja. Zabeležili smo naslednje taksone: Melampyrum pratense, Fragaria vesca, Trifolium pratense, Pimpinella saxífraga, Prenanthes purpurea, Luzula luzuloides, Knautia drymea, Vaccinium myrtilus, Agrostis tenuis, Rubus sp., Populus trémula... Martin je opazil nenavad- no rastlino, rastočo pod smreko na robu jase. Na prvi pogled se mi je zazdelo, da gre za kislico (podo- ben občutek je imel tudi N. Jogan (1986) ko je 1. 1986 naletel na isto vrsto), ko pa sem si rastlino pobliže ogledal, sem spoznal, da gre za praprot, ki ima poganjek deljen na jalov in plodni del. Spoznal sem, da gre za mladomesečino in z določevalnim ključem določil vrsto Botrychium matricariifolium. Kamiličnolistna mladomesečina je drobna praprotnica iz družine kačjih jezikov (Ophio- glossaceae), ena izmed petih vrst tega rodu pri nas (B. simplex Hitchc. velja za izumrlo vrsto) (Martinčič 1999). Ta, na prvi pogled mali kislici podobna rastlinica, je do 20 cm visoka, z nežnim ena- do dva- krat pernato deljenim jalovim delom lista, ki izhaja približno na polovici višine poganj- ka. Plodni del lista jalovega po dolžini močno presega. Kmalu sem ugotovil, daje vrsta pri nas zelo redka. Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) jo obravnava kot redko vrsto, prav tako tudi Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. 1. RS, 82/02). Doslej stajo pri nas našla le Petkovšek (1953) in Jogan (1986). Prvi je nanjo naletel v mladem, glede na floristično sestavo zmerno zakisanem gozdičku na severovzhodnih pobočjih Grmade južno od Celja, drugi pa jo je našel v gozdu ob potoku Bistrica nad Slovensko Bistrico, torej le dobrih 5 km jugozagodno od novoodkritega nahajališča. Sicer ta vrsta mladomesečine uspeva v Severni, Vzhodni in Srednji Evropi, na jugu sega lokal- no do Korzike oz. severa Albanije (Rothmaler 1993), najdemo pa jo tudi na severovzhodu ZDA in jugovzhodu Kanade (Wagner & Wagner 1993). Kot je razvidno iz zemljevida razširjenosti (Jalas & Suominen 1972), leži Slovenija na južnem robu areala te vrste. Južneje (z izjemo navedbe za Severno Albanijo v Jalas & Suominen 1972) je bila na Balkanu najdena le leta 1972 na gori Medvednici pri Zagrebu (Markovi» 1975) in ji je na Hrvaškem dode- ljen status ogrožene vrste (Hršak 1994). Na Madžarskem uspeva le v Karpatih in pokrajini Dunantul (Javorka 1925), navajajo tudi Horvath s sodelavci (1995), ki po madžarski rdeči knjigi povzemajo tudi stopnjo ogroženosti: vrsta je na Madžarskem potencialno ogrožena, je pa tudi zakonsko zava- rovana. V Avstriji se kamiličnolistna mladomesečina posamič pojavlja v submontanskem in raon- tanskem pasu večjega dela ozemlja, velja pa za močno ogroženo vrsto (Hoerandl 1994). Na Avstrijskem Koroškem je bila najdena na nekaj nahajališčih, vendar sta bili le dve od njih potrjeni po letu 1945, med njimi tudi v bližnji soseščini Slovenije v Žvabeku ob Dravi (Hartl & al. 1992: 213, Jogan 1986). Podobno velja za Avstrijsko Štajersko, kjer je bila po letu 1945 najdena le dva- krat (Zimmermann & al. 1989, Melzer 1976: 147), štiri navedbe pa so še iz Hayekovih časov 92 — . Notulae and floram Sloveniae (Hayek 1908: 10, 1911: 1216). Štajerski rdeči seznam (Zimmermann & al. 1989) jo obravnava kot močno ogroženo vrsto. Prav tako je vrsta redka v Italiji, kjer se pojavlja le v nekaterih pokrajinah m je uvrščena na italijanski rdeči seznam kot ranljiva vrsta (Conti & al. 1992: 42). Tudi v drugih državah srednje Evrope, kjer S. matricariifolium uspeva, ima na rdečih seznamih dodeljen status ogroženosti (v Belgiji izumrla vrsta, v Franciji, Švici, na Češkem in na Slovaškem skrajno ogrožena, v Nemčiji in v Avstriji ogrožena, na Poljskem ranljiva, na Madžarskem pa redka) Schnutler m Gunther (1999) pa ji v srednjeevropskem merilu pripisujeta status ogrožene vrste' Uvrščena je tudi na Prilogo 1 Beniske konvencije (http://www.ecnc.nl/doc/europe/legislat/ber- nappl.html) kot strogo zavarovana rastlinska vrsta. Kamiličnolistno mladomesečino sem na njenem nahajališču nad Planico leta 2001 še večkrat obiskal, jo fotografiral in nabral primerek za herbarij. Tudi lani (2002) sem obiskal njeno nahajališče ga podrobno pregledal, vendar nisem našel niti enega primerka. Wagner (1990) sicer piše da v pri- meru suše listni primordiji lahko ostanejo dormantni, dokler se ne začnejo ugodni pogoji Morda so kakšni drugi okoljski dejavniki vplivali, da se listi mladomesečine na pobočjih Lobanškovega Kogla leta 2002 niso razvili. Obisk 11. junija 2003 je bil uspešnejši - na nahajališču sem našel kakih 15 rastlinic te vrste. Zraven je rasel tudi navadni kačji jezik. Vsekakor bi bilo zanimivo spremljati dina- miko pojavljanja kamiličnolistne mladomesečine na tem nahajališču tudi v prihodnje. Vzrok za redkost te praproti je poleg evtrofikacije in intenzivne rabe (nardetalnih) travnikov in pomanjkanja primernih rastišč (Zimmermann & al. 1989) prav gotovo prehrambena odvisnost gametofita od ustreznih gliv. Gametofit je namreč podzemen in mikotrofen (Wagner & Wagner 1993). Verjetno rastlino pogosto tudi spregledamo, ker je podobna mladim poganjkom ali listom cvetnic, na kar opozarja tudi Wagner (1990). Piše tudi, daje uspevanje večine predstavnikov družine kačjejezikovk (Ophioglossaceae), z izjemo epifitskih, povezano z določeno stopnjo motenj v oko- lju (pogosto na zgodnjo do srednjo stopnjo sukcesije): tako jih pogosto najdemo ob poteh, na starih kolovozih m posekah. Zelo pogosto pa naj bi različne vrste kačjejezikovk rasle skupaj na istih naha- jališčih (t.i. »genus communities«) (Wagner & Wagner 1983, Wagner 1990). Dostal (1984) kot pri- merna rastišča kamiličevolistne mladomesečine v Evropi navaja puste hribovske travnike resave in pašnike, kamnite previse, svetle in suhe gozdove ter druge, precej nejasno označene tipe rastišč Pogosta je zlasti v nardetalnih združbah, v družbi z volkom 0Nardus) in stožko (Molinia), pa tudi v zdruzbah razreda Sedo-Scleranthetea, od nižin do montanskega pasu. Lauber in Wagner (1996) označujeta to vrsto kot pokazatelja zmerno suhih, kislih (pH 3,5-5,5) in z minerali (zlasti dušikom) revnih tal dobro osvetljenih rastišč montanskega pasu. Zlasti na takih mestih moramo v prihodnje biti bolj pazljivi m morda bomo odkrili še kakšno nahajališče te redke rastline pri nas Viri: CONTI, F., MANZI, A. & F. PEDROTTI, 1992: Libro rosso delle piante d'Italia. WWF & Societa Botanica Italiana, Roma. Council of Europe. Convention on the conservation of European wildlife and natural habitats Appendix I (http://www.ecnc.nl/doc/europe/legislat/bernapp 1 .html). DOSTAL, J., 1984. Ophioglossaceae. In: G. HEGI & AL. (eds.): Illustrierte Flora von Mitteleuropa Band 1: Ptendophyta. Ver. Paul Parey, Berlin-Hamburg, pp. 84 - 98. HARTL, H. & AL., 1992. Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Klagenfurt Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten. HAYEK, A., 1908. Flora von Steiermark 1. Verlag von Gebrüder Borntraeger. Graz. HAYEK, A., 1911. Flora von Steiermark 1 - Nachträge und Verbesserungen. Verlag von Gebrüder Borntraeger. Graz. HOERANDL, E„ 1994. Botrychium. In: M. FISCHER (ed.): Excursionsflora von Österreich Verlag Eugen Ulmer, Wien. pp. 240-241. Hladnika ¡5-16: 91-100 (2003) 93 HORVATH, F. & AL 1995. FLORA adatbazis 1.2. FLORA workgroup, Institute of Ecology and Botany of the Hungarian Academy of Sciences, Department of Botany of Hungarian Natural History Museum,Vacratot. HRŠi2)V32-3934' 0phi0gl0SSaceae•In: T N,K0LI* (ed'): Index Florae Croaticae 1. Natura Croat,ca JALM/' & 'V HT'NEN^ 1972' AtlaS F1°rae Eur°paeae K Pte^oPhyta. The Committee for Mapping the Flora of Europe & Societas Biologica Fennica Vanamo. Helsinki JAVORKA, S„ 1925. Magyar Flora. Mag. Nem. Muz. Növen. Budapest, p. 17 JOGAN, N., 1986. Redka praprot na Pohorju. Proteus 49(2)- 75-76 LAUBER, K. & A WAGNER, 1996. Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien CroatC'34-' ¡¡^p'^""1 m^ariifolium (Retz.) A. Br. ex Koch u flori Hrvatske. Acta Bot. MA LSNFPPA72-7939' B0,RYCKIUM SW' IN: MAIM. A- & AL, Mala flora Slovenije, TZS, Ljub- MELlZ47R:f59 1976' NeU6S ZUr Fl0ra V°n Steiermark> XVm- Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark 106: PETKOVŠEK, V., 1953. Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem II. Biološki vestnik 2: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam Ur 1 RS 82/02 CambridgT' 1 if B°tryCkiUm ^^ In: TU™ X & & AL'