rttk dsn prainikov eicept Suadajra llolidaja,' Mf PROSVETA glasilo slovenske narodne todporne jednote Uradnlikl ln upravnllkl proatarii 8. UwikU1« Ave. Offlca of Publlcatlon: South Laarndala A*». ^Telephona, Rockwall 4904 iev protest proti verski svobodi v Španiji , pripravlja oatro noto re-ii vladi. Izgnan1' primat se posvetuje r — Avtonomieti zm I r Barceloni. Ustanovitev ■ stranke v Madrida o mesto, 25. maja.— | je bilo naznanjeno, da bc a poslal ostro noto provi-vladi španske republike izdala prošli petek dekret rim je .proglasila versko Ido in prepovedala prisiljen veronauka v javnih šolah tikanski krogi smatrajo de »krienje konkordata, ki št razveljavljen med Španije ■kisom. ti je včeraj sprejel fegna-ipan.skega kardinala Pedrs ro in se pogovarjal z njifa vo in pol o situaciji v Spa-glede požiganja in uničeva-eakvenegs premoženja in ganjanju menihov in nun rodilo, ki ga je kardinal Se-podal papežu in podrobno-sgovora niso bile objavlje laznanjeno je bilo le, da je d odobril, da se pošlje pro-[proti razglasitvi verske svo-i v Španiji. Kardinalov edini mtar ob njegovem prihodu v I je bil apel na katoličane, naj lio za Španijo. , fcrctlona, 25. maja. — Mestni t v Barceloni je včeraj irvo-iriatade govemerja Macia v ivno zbornico, katerih naloga k »pižejo ustavo za avtono-(republiko province Kata-k ki Šteje 2,500,000 prebili. Volitve so bile mirne. Ida, načelnik provizorične I republike Katalonije, je _______ Ulovit tudi v munieipalnih 1 1 >o nri l(uto. J pOO*en'» Cirtiis zmagovit v bilki Slede Poljski ■ Teroristične akcije proti kim manjšinam na Poljskem razkrite 2eneva, 26, maja. — Daai je bila Nemčija prošli teden predi met ostrim napadom na zborovanju sveta Lige narodov, je dobil nemški sunanji minister Ourtius zadoščenje na zaključni seji pro-šlo soboto ift je odpotoval v Berlin s smehljajem na obrazu. Teroristične akcije proti nem fikim manjšinam v Gornji Slezi ji so i bile predmet razpravi Francols Sokal, zastopnik Polj-ske je skušal prepričati preds-tavnike velesil, da je vlada re-stavrirala harmonijo in da so bile podvzete mere proti voditeljem terorizma. Curtius je protestiral proti poročilu poljskega delegata in v tem ga je podprl britski zunanji minister Hen derson. Kritiziral je delegata, ker nasprotuje, da bi njegovs vlada priznala odgovornost za posledice tiranske politike proti nemški manjšini. Zastopniki o-stalih velesil so potem sprejeli predlog, da se razprava o poročilu poljskega zastopnika preloži in se vrši diskusija o tem vprašanju na prihodnji konferenci sveta Lige narodov. »ah prošli mesec, pri kate-ie je ipansko ljudstvo izre- proti Alfonzu in za odpravo srhije. M, 25. maja. — Včeraj tukaj ustanovila nova poll-> stranka, ki bo znana pod om liberalna-repubiičanska. "iade« Alvarez, ki je vodil » u demokratiziranje moli« M prejšnjim režimom, felnik te stranke. V svojem ™ na zborovanju njegovih fcv je Alvarez dejal, da so ti enotna plemenska skupi-da med raznimi političnimi kami ni velike razlike, ker k zavzemajo za ohranitev liike. '•""ka konferenca glede Pknke ae je razbila 25. maja. — Medna-(konferenca za rešitev krl- svetovnem trgu pšenice se Ujuflla brez uspeha. Dva 1 problema — kaj naj se 1 previSkom stare pšenice naj se regulirajo bodoče 1 — »ta ostala nerešena. * Amerike, da ae omeji bo-Pr,«lukcija pšenice, je bil >n P° vseh ostalih delegaci-■enovsn je bil mednarodni ;k' »x) zbiral statistiko in » za bodoča zborovanja. •"■Hal navalili sui hišo JMd, Nemčija. — Veli-«'<* brezposelnih je vče-,v»'ila na mestno hišo v "mainichenu ln prisilila J; d* i« podpisal listino, * nadslje plačuje pod-nnim družinam, ki ao bl-1 pomoči, odkar je ' 1»et odrekel izplačeva-*»pore. * Honduranu še traja *'K*!pa, Honduraa, 26. - Generalni štab nazna- I * v kratkem pričakuje kajti vladne čete **vljajo za napad na II N v rokah vsUdklh čet. ''"»»»-ve v Rumnnlji 26 maja. - Pri, »Judi je brez atre-J* I)on«va pretopila avo- VhM ^ VOd* "»^i«1« Izpolnil 'velikem' ni sluha v Chicagu potegnit za no«. O gradbenem delu še Chlcago.—(FP) — Kmalu bo leto dni, odkar je Samuel Inaull konsolidiral cestne in nsdullčne železnice in potom splošnega glasovanja dobil novo dovoljenje za obratovanje (franehise) neprecenljive vrednosti. V kampanji pri izrednih volitvah o frenčajzu je InauH obljubil, da bo v 90 dneh, ako bo dobil novo dovoljenje, uposlil več tisoč brezposelnih delavcev pri gradnji novih ln popravljanju atarih prog. Njegova obljuba se ipa še nI izpolnila ln se tudi ne bo v dogled-nem času. Clkažani so nasedli tej vadi in glasovali za Insullove interese ki so prišli s pomočjo političnih mašln in Čikaških časopisov de koncesij, katere so vredne lepe milijone dolsrjev. Insull pa je popolnoma pozabil na svoje obljube in z njim vred tudi časopisi in mestni svet. Sedaj je vložil v mestni zbornici resolucijo, da se mu podaljša doba do 1. januarja 1982, v katerem času se bo pre mislil, dsli aprejme frenčajz ali ne. Vzrok za to odlašanje je največ to, ker nekatere avtoritete trdijo, da je bHa vsa procedura, kakor tudi dovoljenje aamo nele-galna in da bo zadava prišla pred sodišče kakor hitro se Insullov« interesi odločijo, da jo sprejme-jo. Izredne volitve, katerih namen je Ml. da ae Inaulki da boljša prilika sa to pograbltev, ki bi mogoče propadla pri rednih volitvah, ao mesto atale tisočake. Ampak davke plačujejo "sucker-jr ln teh je v Chicagu veliko. Stavke na PdjAein Dolina, Poljaka. — Ve* tlaoč oljnih delavcev je zastavkalo v dlstriktu Rjrpne. Dombrova. Poljska. — Z namenom, da se potlači stavko rudarjev, ki je povzročila. večje število Izgredov in v katerih je bilo par ljudi ubitih, je policija uvedla preiskavo privatnih stanovanj oseb, ki so osumljene, da razširjajo radikalno propagando in hujnkajo na upor proti o- blaatem Policija je sretlrsU S« oseb. med njimi komunlatičnegn komissrja Konrala. poet ase provUoS for lp aeetion II OZ. Aet of Oet. I, 1S1T, authortaad aa June 14, 1IUS. ■ ■ ^m ^m ~~ nan—ai Tli IILIJJIRBE ZA ALKOHOLNE PIJAČE IH i Butlegaraka industrija v Združe nlh državah prskoalla avtomo-bllsko. Amerika potroši sedaj več denarja sa alkoholne plja če kot pred prohibkijo Washlngton, D. C., 26. maja —Butlegaraka industrija zaznamuje velikanski napredek v zadnjih letih in je že prekosila avtomobilsko. Edino industriji je kla in olja jo še nadkrHjujeta, kot je razvkbio iz poročila Asociacije proti prohibiciji. Analiza raziskovalnega depart-menta omenjene organizacije po-kazuje, da ameriško ljudatvo potroši $2346,000,000 letno sa alkoholne pijače. To je ogromna vsota, zlasti če se to industrijo primerja z avtomobilsko, ki je leta 1A29, ko je bila njena aktiv nost največja, izdelala potniških avtomobilov v vrednosti $2,793,-166,812, Poročilo dalje pokazujc, da je ameriško ljudstvo potrošilo v e-nem letu dve milijardi dolarjev za močne alkoholne pijače. $306,* 000,000 za pivo in $253,000,000 za vina. Uživanje lahkih opojnih pijač, kot pokazuje poročilo, je manjše kot Je bilo pred prohibicijo, dočim se je uživanje žganjs in drugih močnih alkoholnih pijač povečalo ter je bilo zanje potrošena ena milijarda dolarjev več kot pred prohibicijo. Dasi so prohibicijske oblasti aktivne, dobi vlada le okrog $96,--000,000 letno od butlegarjev v obliki zaplenjene lastnins, denarnih glflkin drugih kaml. kar je komaj dva odatotka od vaote. ki se potroši za alkoholne pijače. Povprečno popije ameriško ljudstvo sto milijonov galon žganih pijač, 700,000,000 galon piva in 10,000,000 galon vina. Butlegarji delajo velikaneke profite s prodajanjem opojnih pijač. Asociacija omenja Izjavo zveznega državnega pravdnika v Chicagu E. Q Johnaona, v kateri je rečeno, da je Al Capone 1. 1928 imel $1,641,979 dohodkov. Graft ln korupcija, doatavlja poročilo, ata najbolj razširjeni v mestih, kjer je butlegarzka industrija najbolj rszvlta. Elektrifikacija vaeh železnic v Angliji .London, 26, msjs. — Te dni so objavili načrt za elektrlfilocijo vseh Železnikih linij v Angliji, ki merijo 61,000 milj. Izdatki projekta so preračunani na dve milijarši dolarjev Ifl vzelo bo 20 let,za izvršitev vzega dela. ■>IA ■ ■ —r,« Sovjetl pričakujejo ogromne le-t tine pšenice ' • Moskva, 26. maja. — Sovjet-aki atrokovnjaki pravijo, da bo letošnji pridelek pšenice znsšal eno milijardo In 220 milijonov bušljev, kar snačl. da bo ostalo 440 milijonov bušljev za izvoz v tujino. Pobijanje porodne kontrole Zvese In organizacije katoliških zdravn&ov bodo jnodelovall z duhovščino, da ae prepreči širjenje Informacij o porodni kontroli ' New York, 26. maja. — Rasne svese katoliških zdravnikov v ameriških meatih, ki ao znant kot nagorečnejše zaveznice rim-sko-katollške cerkve v pobijanju gibanja porodne kontrole, nameravajo ustanoviti mednarodno organizacijo, kot naznanila zveza katoliških »travnikov, ki je včeraj zborovala v Fordham univerzi. Reverend Ignatlus W. Cox profesor etike na omenjeni univerzi, je naznanil, da ae bo vršilo drugo zborovanje prihodnji mesec, ki bo razpravljalo o načr. tu za združenje vaeh a vez katoliških zdravnikov v narodno organizacijo, ki bo pobijala gibanje porodne kontrole, ki je dobilo veliko število priatašev v pro-teatantovskih cerkvenih krogih. Dr. VVilllam P. Ilealy, bivši predsednik New York County Mcdical Society je v avojom govoru dejal, da se doaedaj ni Ae nobena večja zdravniška asociacija iSVekla v prilog porodni kon-'tioll, toda gibanje se je kljub temu razširilo radi velike aktivnosti male grupe prupagatorjev. SporadiČRe stavke proti t Ho znak protsata ob sld pot lan je« delavstva Chicajfo.—(FP) —KIJ ub veliki brezpoaelnosti, ki vlad* v vseh industrijah in vaeh g»atib širom dežele, ao sporadične stavke proti redukciji mezd vedno bolj pogoste. Dnevno časopisje jih ig-norlrs in le majhen odstotek jih pride v javnost. Izbruhi so bolj podobni protestom kot savkam. Radi dejstva, da niso delavci organizirani, stavke trajajo le en dan ali kvečjemu nekaj dni. V Central Fallrfu, R. I.. so tek-atilnl delavci pri Lexlngton Wor-ated Co. spraznili tovarno, ko so bili obveščeni, ds Jim je plača utrgana za deset procentov. Central FabrlcS kompanlja, tudi v tem mestu, se Je poalužlla druge metode. Zaprla je tovarno za-čaano radi "strahu pred komuni-stičnimi agitatorji." 600 delavcev je prizadetih; Delavci pričakujejo, da bo družba poakužala obratovati pod nižjo plado, kadar odpre tovarno. V Lawrett6u, Mana., je zastav* Icalo 30 deklet pri Pacific Vrini Mllla, ki izdeluje zavese. Prlzs-det je ves department za rezanje. Vzrok upora Je redukcija, katero družba sletematlčno izvaja, sedaj v enem in drugič \ drugem departmentu. Pri Merchant Calculatlng Ma-ohlne kompanijl v Oaklandu, Oal., Je okrog ena četrtina delav-cev odšla na stavko kot proteat proti znižanju plače za 16 odstotkov. Družbs zaposluje okrog 260 delavcev. la follette za ospravo brezposelnosti Predložil je šeat reaiedur ln na padel predaednlka Hooverja, ker ae je Isrekel proti Uradnemu zaaedanju kongresa Waahlngton, D. C., 86. maja — Senator La Follette Je predložil šest legislaturnlh načrtov za odpravo depresije ln brezposelnosti v svojem odgovoru na Hooverjevo Izjavo, v kateri ja dejal, "da je Izrodno sasedanje kongresa nepotrebno, ker zakonodajna akcija ne more rešiti svetovne depresije." V svojem odgovoru LaFollette biča predsednika, ker noče pod* vsetl nobenega koraka za odpravo krise, In lajavlja, da ja prišel čas akcije. Program sa solucijo krise, s katerim naj bi se bavil kongres na isrednem zasedanju, vsebuje ftest točk, ki ao: 1. Takojšnja federalna odpo-moč mestom, okrajem in drša-vam, da se odpravi beda med brezposelnimi in njihovimi družinami. __ 2. sprejetje programa javnih del, ki bi dal brezposelnim priliko do dela ln vzdržal mezdni standard na sedapjl višini. 3. Sprejetje sakonodaje sa stabiliziranje agrikulture, da m vrne proeperiteta med farmar-, ja* 6, Povečanje davkov na dohodke in dedščine, ki naj pokrijejo deficit ln preskrbijo fonde sa izvajanje vladnega programa javnih del, da se odpomor« brezposelnim In smanjša beda. d. Sprejetje sakonodaje glede ustanovitve narodnega ekonomskega koncila, ki naj bi pomagal irf sodeloval pri akcijah ia stabiliziranje Induatrij ki poljedelstva. LaFollette v žgočih baMdah kritizira administracijo, ki nI v dvajsetih mesecih storila ničesar sa olajšanje trpljenja brezposelnih In farmarjev, ki tonejo v bankrot radi njene zanikrno-sti. Kriza avntralske vlade Vellks p čarji. vili volit* levi- regiavke jI delajo Pričakuje ae razpis no- llombe v Lizboni Lizbona, 26. maja. — Pet o-seb je bilo težko ranjenih vsled eksplozije bomb, ki so Jih nasns-nI ljudje vrgli med množico v glavnem delu mesta, Storilci so pobegnili in policija jih Išče Einstein počaščen v Londonu Istaja sovražna. NJin poveljnik Can Car rol je odpito na strani operator-Jov. Kronične Mesni v New Vorfcu New York. — Najmanj 70,-000 ljudi je stalno bolnih na kroničnih bolesnih v mestu New York, kot poroča dr. Llnaey R. Wllliams, direktor mastne medicinske ilkademije. Zdravniška oakrba za U ljudi sUne letno več kot $100,000,000. Novi nov je tak I davki Moskva, 26. maja — Sovjet-aka vlada je včeraj nasrtanila izredne davka na mezde in plače ln dohodka iz tngs vira bo u ^ m ^ a . porabila sa konstrukcije delsv-Clnni koonMjs ss ehklhlm* alls v Sem Vorkn. ki jlk je guverner FrsnkHn D. RonneveH tssa«-1 -k|h .u^,,). Vaak, čigar do-novnl prod kratkim. TI bedo Igrali vn»m vlago v Bneneteltovi kampanji aa prodMdnlško aenol KmS>cš znašajo 76 nAlJev ($36 -norijo v deonekrstnkl alrookt Trot jI nd leve sžrnnl js Vrmmk P. Halnk. predsednik konokdji. ki ae^ m—t no, bo moral plačevati sds j modi v Kaliforniji v avrbe snvnbndltvt Tnona Msnaeya. ______u davek. ^ ^ . kuhinji. To Ji sa nsošinja-ne, katera beiida nI več točna, kar ie v njih nahajajo še tudi poročene osebe. "Evolucija" vvelfare departmenta ji namreč prišla še toliko daleč, da jd raz-bila že marslkak dom. Ožonji-nlm parom, ki so broi otrok, svitujejo, naj sapico domače Ognjišče in se šena preseli v prenočišče za ženska, mož pa v moško kasarno, če«, da Ji to edini način podpore, ki ga v takim slučaju mesto zmore, Največje pijavka Detrolta ao Induatrljskl magnatje, ki ne prispevajo centa sa podpiranje brospoaelnlh delavcev, katero eo odslovili. Večinoma vse večji kompsnlje Irpajo tovarne lsven mestnih msj in na plačujejo občini nikaklh davkov. Na primer Ford, ki nI prispeval niti beliča na v davkih in na prostovoljno v pomožni sklad, daai Ja bilo od vseh delavcev na Uiti wetfare departmenta 86 odstotkov 9V)rdovih delavcev. V prvih treh mesecih tega leta je mesto potrošilo aamo aa podpiranje Fordovih brezposelnih delsvcov okrog tri milijone dolarjev. In Ford Je Imel lansko loto nsd 66 milijonov dolarjev čiatega dobička, ampak ni dal niti centa sa podpiranje svojih brezposelnih delavcev. \ Ako ae uresniči govorica, da bo saprl avoje ogromne tovarne za dva meaeca v tem poletju, Ui armada brezpoeelnlh v Detroltu isdatno naraatla. Zupan, ki ae v ritnici briga za brezponelne, pravi, da meato kljub dobri volji adminlatraclje ne bo moglo dolgo vzdržati bremena, ker Je tlaoče hišnih |>osestnlkov prizadetih in že aedaj ne morejo plačati davkov. Tlaoči so tudi istubili hišs In vss prihranke, ki ao jih vložili v domove pri nakupu na obroke. Na drugi atranl pa bankirji na Wall atreetu ne odobravajo Županove [>omožna akcije, ki ae Jim sdi preradlkalna, daai Je v resnici (»omanjkijiva. In pri najetju poaojlla Je tudi meeto prisiljeno UI na Wall streež, ki Ima končno beesdo, kakor tudi kontrolira vss glsvne Industriji v Detroltu. , __ —' TOREK, 2« gTBTJ ■ ■ 11 P . di; A« bi bil ka terf* zmoten samostojno misliti, bi bil storil ItHu^iii korake do šolskih o-hlasti ter vprašal, kdo dal župniku pravico, da blati javne žolč, katere vzdržujejo davkopla-fevalei. »Tako ao se pa ovčice prestrašile grožnje, da bodo goreli v peklu, ki ga ni ie nihče videt (Ako kdo Mi videti pravi pekel, ga vidi vsak dan v De-troštu, ki je letoe sa ogromno število siromakov v resnici pekel.) Posmrtnega pekla se ps ni nikomur treba bati,-saj ie gospodje župniki gledajo, da imajo nebesa na tem svetu, ker dobro vedo. da po smrti je vsega ko- (Nadaljevanj*) Svoboda pomeni pravico, da se Uhkn ganiziramo, stavkamo, izselimo in »e brit mo ter branimo avoje plače, da lahko L povemo svoje prepričanje, volimo kakor h mo, vzgajamo svoje otroke kot je nam dr čitamo knjige in časopise, kakršne si p«^ Skratka, svoboda pomeni, da je ljudstvo spodar svoje usode. Lahko se je norčevati is svobode v K nem in izjavljati, da je ni nikjer ali da ek> ra Je za naše vladarje, toda v trenutku k, čutite svobodne definitivno in konkretno bodne vsako uro in minuto, svobodne kot vam prej opiaa$, tedaj boste razumeli kc vrednosti je svoboda, da je sol življ«ja najglobokejša tolažba za ljudi, ki nofcio n na nižino živali. p Kako dobro ima župnik svoje ovčiee na vrvi, lahko vidite iz naslednjih vrstic. V nedeljo. * kdor želi biti pri maši pred 11. uro, mora plačati 16c, kdor pa želi biti pri "ta veliki", mora plačati 25c. Ako se kateri faren želi poročiti ter napraviti svatbo v soboto, ne dobi dovoljenja zato, ker potem v nedeljo tisti ne pridejo v cerkev, ki so se svatbe udeležili. V postnem času ne smejo plessti, tudi godba v hiši je prepovedana, da pa far§nf popolnoma ne pozabijo plesati (tako kakor žflpnlk gode), jim je na sv. Jožefa dan milostno dotteffil, da lahko pTeše-jo in godova«je obhajajo, ker je akdraj prt vsaki družini lože. Farani še pa medseboj prav po kršČanako ztntfrjaj* hn'»klada jo z najgršimi ' psovkami, škoduje eden drugemu kjer le more, pijančevanje in pretepi so na dnevnem redu in možje postave imajo dosti posla. Tako imajo možgane zastrupljene z verskim humbugom in alkoholom, da ne morejo pravilno delovati, da jih niti živjjenska Šola ne zbudi iz zaslepelosti. V nedeljo pa k'spovedi, da se dobi odveza, potem se pa zopet od kraja začne. Opazovalka. ■ i Naznanilo in vabilo , Moon Run, Pa.—Naznanjam in vabim klube JSiZ in društva pri Proevetni matici, da si izvolijo zastopnike za konferenco JSZ zapadnfe Penne, katera so bo vršila dne 28. junija v Slovenskem domu v Imperialu, Pa/ • Začetek točno ob 10. dopoldne. pridružena ti organizaciji, pošljite zastopnike, da se boste prepričali, da to je edina organizacija, ki se bori za izboljšanje sistema in za pravice delavstva. Ne prezrite tega vabila in se udeležite konference, ker to bo v korist vam in vaši mladini. Na svidenje dne 28. junija na Imperialu! Jaeob Ambrozic, tajnik. Osebna vest Evdeth, Minn. — Tukajšnje in okoliške delavske razmere so selo slabe in nič se še ne ve, če bo kmalu kaj bolje. Dne 16. maja je spet odpotovala na obisk v staro domovino mrs. J. Jance, { kar je sedsj že tretjič v šestih letih. Pred od-hodom so jo obiskale mnoge prijateljice ter Ji izročile razna darila, da Xh ponese njihovimr svojcem v staro domovino. Ona je tO rad* storila in ni nikomur ' odrekla te usluge. Želimo ji srečno pot in vesel pa vra tek l J • a Prijateljice., Vabilo na piknik Gosmnia, N. T. — Tukajšnji Slovenci priredimo piknik dne ^ 30. maja v korist Slovenskegs narodnega doma. V slučaju sls-bega vremena se bo piknik vršil dne 31. maja. Uljudno se vabijo vsi okoliški rojaki, da nas pose-tijo na našem pikniku, ki se bc vršil na običajnem starem pro štoru—dne 30. majs.—Odbor. Hudobni sovjeti! Iz Moskve prihajajo nove strašne novice. ' Sovjeti, ki delajo vse po načrtih (bedaki (), so sklenili, da letos obatjejo 247 milijonov akrov zemlje s pšenico In drugim žitom, Isnom, bom belem in sladkorno peso; 46 odstotkov ts površine je bilo že obsejanlh do 16. maja. Obeejani svet obesit toliko kot vse farme v Kanadi in vsč kot vas poljs v Argentini; če primerjsmo fte svež z Evropo, obsega vsč kot vsa poli* Nemčije, Francije, Italije, španij«, Poljske In Rumunlje. < To ps še ni vss sovjetska Itmpsrija. Rusi so iznašli nov način aejsnja. Pšenico ln dru-gs 11 ta se jejo is aeroplanov. Vlada je dala \ na razpolago bojna letala, ki plovejo nizko nad ogromnimi kolektivnimi farmami In iz njih dežuje seme ns razorana tla. Na ta fa-lotaki način je obsejsnih na milijone akrov svs-ts v enem dnevu. Ameriški ekonomski eksperti pravijo, da je U sovjetska setev velika lopovščina. To pomeni, da bo Rusija prihodnjo tirno spet "dumpala" pšenico po vsem svetu. Raš te dni se vrši v 1/ondonu mednarodna konferenca glede trgov pšenice. Navzoči so kajpada tudi Rusi, ki so predlagali, da se trg organitšra, ta- j ko da ne bo več nobene konkurente. Za vae ekšport ne dežele se ps določijo kvote, koliko lahko pošljejo na svstovni trg. Američani so proti temu; oni hočejo "svobodo" na trgu, ta-htevsjo ps, ds eksportne dežele znižajo setev, to se pravi, ds pridelsjo manj pšenice. Sovjetski delegstje so vprašali Američane, kako bi se oni počutili, če bi Rueija zahtevala, da Amerika v bodoče obdeluje le pet držav a pšenico, vse druge fsrme naj pa prepusti plsvslu ln divjim tsjesm. To kaže, da Amerika noče pametne organizacije sa kontrolo trjov, pač pa hoče boj — In tega bo najbrž imela. Edina od pomoč je zdaj, da papaž razglasi vesoljni krščsnski dsn molk ve, da bi Bog dal Rusiji veliko sušo. Morda ne bo niti to pomagalo. Hudič, ki vlada v Rusiji, lahko vdahne boljševikom dobro misel, ds bodo dsiall dež ... (Po krščsnskih nsukih prinaša hudič vss iznsjdbe! Tsko js Judovski hudič isnašfl ftavski stroj, ns katerem se ffcpee stavijo papeževe encikllkfc In Juratovc oštarijsko Urade!) Take so vražje vesti. Pa to šs nI vat. Sovjeti so sklenili pogodbo t novo Španijo sa oljni monopol. Spanci bodo v bodoča kupovali vas olje, ki gs potrebujejo, od sovjstov po nižji teni kot Jo Ims smerUks Standard Oi) in angleška Shell. Petrolejaki truatl kapitalističnega sveta ne morejo več tekmovati s Rusijo. Zares — sodni dan te bliža. V Ženevi, kjer dandasf* rešujejo vse krila In U-žave sveta — pa nič ne rešijo! — so zadnji teden debatirali, kaj pomeni beseds "razoroženje" v vseh vodilnih Jezikih In odkod, izvira. K sreči so imeli ta Seat odstotkov. In te oene nieo stalne; neprenehams skačejo gor ln dol. rfrOSVBTX RAZNE Ntkallb t suienjih imv 18. stototi« Aahvill. Norih Urollna. — Na prittiok delavskih unij ln liberalnih elementov je bila p<>-mšena predloga proti kriminalnemu sindikalizmu, ki je bila naperjena v glavnem proti unijam. Ako bi bila »prejeta, bi bilo vaako organizatorl*no delo onemogočeno. Smola xa lepe ljudi New York. — Upi ljudje, ki tele biti Ae lepši, imajo v predmestju Brooklynu smolo, ker ao na stavki lepotičarke. Organizirale so se v lepotičarski uniji, ki ftteje 1600 članic, In zaatavkale. fitavkarice pa pravijo, da Je zmaga U napol dobljena, ker Je prvi dan stavke podpisalo pogodbo .100 lOpotičnih "tovaren." Kardlaal Mundeteia piska m Te dni se Ja soatrunil v Mo-haču na Ogrskem bančni ravna-lalj Viljem Auber. Za ušli Je nam-reč veliko količino ver«uala. Cim po Ju str up znuMl, Ja sačal opisovati delovan« strupa ln svoje občutka do trenotka, ko Je padel v nssavest. Najbolj Je šutil v glavi sino Šumenj«, neka J časa Ja bil popolnoma miren, nato pa se Je Je začelo dosdevati, da sanja In prod njegovimi očmi so se oltv» IJali rasni dogodki la njegovega življenja. Nasadnje pa so ga ia-čelo zapuMatl moči In ... (tu je nehal piaatl). \ Ako pregledujemo sgodovfno človečtva vseh časov, zapazimo da so rasna člov«ika plemena in rodovi ie od nekdaj in vse skosi Imela svoje dni v letu, pa naj so Si gs šteli ali beisftill fte kakor koli, gotove praznike. Te praznike so prasnovali v rasnih letnih čaaih in na razne načine. Kakor ie nekdaj, tako Ima človeštvo ie dandanes resne prssnlke, ali apomiaake dneve, ki jih na prav poseben našla in vidno praznuje, ali pevetišuj« pomen dotlfnoga dne; Vaa verske sekte i m«svoje praznike, drtave, društva in korporacije praznuje Jo avoje spomiriKk« dneve, sli Je potem kaj čudnega, še so ss tudi naši proletariki predniki ie davno pred nami začeli zanima ti in širiti misel, 4a naj poleg vseh drugih vsemogočih praznikov posvetijo en dan v letal spominu Dele. Razširiti misel In uveljaviti U praznik al bilo lahko. Reakcija ae mu Je^prta s vsemi dopustnimi ta nedopustnimi sredstvi. Ali misel Je zmagovala. Čeprav Je pn ulkah tekla kri, čeprav so m«ngi, da stotine borcev Je romalo Janlke aaravnoet v Ječe, vsako leto Js bile ssvsst meč nejša, zahteva prasnika al(nsjšs Ti ?~ntiaai io razlaljeni, ti as- Ts dni Js priils na bsOsn an flaiks vaa Crasvlejr, ki leil pet mUj od Wlael»astra, kraja, ki Je v literaturi snan po TOisakarar* vam romanu "Sejem nsčirnsrno-•ti.- Del vasi Js kupil polkovnik Ooorg« 1'hlllpps. Hišo vdov la 14. stoletje so prisodili liskcmu s letniku. Slovita gostilaa MUsiss in lovski pes.'* kjer Je pUs kraljica RJIsabeta pivo. pa Je prišla v last nekega plvovarnarja. Ne* VoA. — Kardinal Mun-deleln iz Chicaga. ki ae Je zadnji petek vrnil Iz Rima. je povedal reporterjem. da Je španska revcv lucija velika nesreča za ftpenijo Kralj Alfonzo je bil dober vladar. najboljši v Evropi. In velika škoda ja, ker je moral zapuatltl detel o .. , Atlrje rudarji uMtl vTennl Witliam Penn. Pa. — Zadnjo aoboto se Je usuls plast premoga in kamenja v rovu it. t 8uaque hanna (Vjlllerjr kompsntje in pet rudarjev je bilo zaautih. Štiri so odkspsli mrtve in peti bo tetko ostal pri livljeaju. vadnemu kinematografskemu a-paral u ali projakeljskl svstOJki proizvajati film« ali dlapasMl-ve s lato jesneetjo pri krišsil dnevni avetlskl ali slak Mul luči kakor v Umi. TOREK. 26 PONOVNO VSTOPNO DOVO L/EN JE ZELO VAŽNO ZA NKimZAVUANE dušic*", kakor ga je kratit artist pa hodi a avojim dolgim krepeljccm, na katerem ae bliskets bajonet, od para do para. Kljub temu pa uživamo avobodo, sladko, toplo, dišečo avobodo .,. Cez štiri naj at dni amo pričeli a košnjo. Pod je koail a takim samabom, da je koaa kar zvenela. Spomnil aem ae na Hodlerjeve konce, kadar aem ga gledal. Berlinčan z obema Bavarcema je koail za njim. Kmetica, Briinn, artiat in jaz pa amo vezali žito v anope. Prve dni amo kljub temu, da amo dobro razpoloženi na amrt utrujeni, zakaj bila je vročina, da ai jo komaj vzdržal. Do štirideset atopinj. Da ne bi vel od morja veter ... Samo Pod prenaša vae. Pod je arečen. Pod je doma! "JoJ, dečko," pravi vaak dan, "kaj imam zopet, kaj smem zopet! Sedaj naj pride karkoli: Vae bom vzdržal!" Večerni počitek v Gol ustno jem! Sedimo pred hi*o na klopi, ki jo je napravil artiat in pod nami je narahlo rssgibana gladina morja, ki ae ji ne vidijo mej«. Dobrosrčni Hildebrant pripoveduje nekaj o smrti in hudiču, kmetica, včaaih tudi par eoeedov, ga poelužajo pozorno In ss čudijo. Ksko dobri ao ti ljudje, če ni nobenega krvolok* «u*d njimi! - Včeraj js prinesel Hildebrant nek čaaopia. Cital aem jim na glaa. Piše. v njem o nečloveških grozodejstvih, o posilstvih, ds aekajo Nemci otrokom ročice . .. aamo atare, Umišljene bedarije. "Da morete biti tako hudobni!" je vzkliknila kmetica začudeno. r Razložil asm ji, ds js vas to laž, ds pišejo to zsrsdltegs, ds grsdo vojski s navdušenjem v boj, ds ne preklinjsjo vojne. "Ksj pa pišejo vaši is našega ujetništva?" sem jo vprašal. "Niku, mojemu nečaku, ae godi dobro, celo prav dobro. Tudi Ivan, moj brat piše, da as ne mors pritožiti ..." "No, vidite! In veate tudi, ds uničujejo v 1'etrogradu pisma vsŠih ujetnikov, v katerih pišejo, da žem jim dobro godi, samo zsrsdlte-ga, da bi bilo v vaa čimveč aovraštvo do naa T Neki kmet je zsklst. "To je nearsmno!" js dsjsl. "Cuj Pod," aem vprašal, "povej ml resni-co: ali al kdaj doživel kaj sličnega, kar stoji v časopisu?" "Ns," je dejsl mirno, "ps aem od zsčetks v vojni. Vido! ps aem žencko, ki ao jo KosskI križali. V zahodnem Pruskem!" Prestavil aem. "Da, ti Kozaki . . .", je pritrdila kmetica. , ..... "In ti Briinn T" aem vprašal dalje. .. "Ne." Js odgovoril nekoliko obotavljsje NAROČITE Si DNEVRIK UST PROSVETA MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLE ALI STE NAROČENI NANJ? DNE 29. MAJA TEGA LETA, NA ORJAŠKEM PARNIKU MAJESTIC od Whlte Star Linije, kateri prevod v pet in pol dneh. Ns psrnika bo Isvrstnn poslngn, dobra jedila la pijača; velike zračna kabla« ln prostorno društvene dvorane. v Velik popust se dobi, ako se vzame povratna karta. i '* V. \j • m Za pojasnila obrnite ae na: CHICAGO, ILL 1900 BLUE ISLAND AVE. Nuea-ToM VMfcufc tiravllo. ki o«MI trte boteteakUl «11*1« ..J.tui* I« «4lvl»Jui» MltM« llm. mllle« In tivUaaak« omM. Vam da •naa* oMrtl« Im ■•afcarnlm »al»*liiaw» Ur Vu pripravi, ,4a r*6U a lekarnah Aha *a Tiska vabila sa veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem Jedka in dragih Šloav^s Llniment VODSTVO TISKARNE ACKLDU NA ČLANSTVO B.N.PJ. ^ DA TISKOVINE NAROČA V. SVOJI TISKARNI Vsa pojssnils daj« vodstvo tiskana. Cene srnama, nnljsEo dsl« prva vrst«.