~=3C= (g=r L Naslov — Addrrss: ‘NOVA DORA” (>117 St. Clair Avt. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) r (NEW ERA) Mir in zadovoljstvo ^ urbanizaciji, toleranca. trdne finance, po.-iena toona in \amia uprava —- /, fs*>ni lem -p odlikuje iugoslo-\aii-tai fvat. Jednoia. x:: URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. NO. 1 Entered As Second ('lass Matter April 15th, 1926, at Th* Post Offic* at CUreland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at ftpecial rate of postage, provided for in Section 1W3, Act vf October 3rd, 1S17, authorized March ISih. 1925. štkv. l. i» Liuteliaaa - . I C I -----------------------Vi......... .. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 5fH, 1927. — SREDA, 5. JANUARJA, 1927. VOLUME Ul LETNIK III. SLAVNOST OTVORITVE I SLOVENSKEGA DELAVSKE-1 GA DOMA v COLLIN- j WOODU, OHIO Dva lepa dneva imeli so ta-! ko.j v začetku leta naši sosedje I ;Collinwoodčani, in mi žnjimi. Da bodo rojaki po drugih naselbinah prav razumeli, treba j je omeniti, da je Collinwood že j pred leti izgubil svojo “samo-: slojnost” in postal del Velikega Clevelanda. Veliki Cleveland [se ponaša s šesterimi slovenskimi Domovi. Zadnji je bil do-U i a j en Slovenski Delavski Dom [ |V Collinvvoodu, katerega slo-! vesna otvoritev se je vršila 1. januarja, '1927; nadaljevanje te J slovesnosti je bilo v nedeljo 2. i januarja. Slovenski Delavski Dom jej torej najmlajši med svojimi1 vrstniki v Clevelandu, toda! vsled tega ni najmanjši. Po: velikosti je prvi za Slovenskim; Narodnim Domom, ki stoji naj ft. Cfair Ave., to je v srcu pr-j Votne in najbolj znane slovenske naselbine tega mesta. Vremenski bogovi nam o pri- j liki otvoritve Slovenskega Delavskega Doma niso bili posebno naklonjeni, ker so nas precej radodarno obsipali s snežinkami, dasi so bile ceste že itak prilično debelo tlakovane z raznobarvnim snegom. Okolica Slovenskega Delavskega Doma pa je bila kljub temu bogato )krašena z zastavami in tisoč- Mutkega obhwia po naselbini. V sprevodu so vihrale mnogoštevilne zastave različnih slo-ft;nskih društev. Otvoritvene foremonije nisem mogel dosti .iideti, radi gneče, vendar solim, da je bila slovesni priliki Irimerna. j Avditorij je bil kmalu natlačeno poln, in jaz sem komaj lobil skromen prostorček pri lekih stranskih vratih, odkopi' so me množice polagoma potisnile pod zeleno palmo v ko-ncku. Toplo mi je bilo tam, in; Sdelo se mi je, da se nahajam | lekje v palmovem gaju našega j volnenega juga. I Izpod palmovega zelenja senu poslušal navdušeni pozdravni | rovof Mr. John Rožanca, pred-iednika direktorija S. I). Doma, ■cateri je sledila primerna de- i tlamacija Mr. F. Slejka. Ko ie godba “Bled” odigrala umeri- j »ko in slovensko himno, nasto-! pil je kot glavni govornik Mr Fatro Grili, urednik dnevnika) Enakopravnost. Njegov govoi j bil dolg, toda je bil popolnoma primeren slavnostni pri-|ki. Posebno se mi je dopadlo, t() je povedal, da je novi S. D. j pom delo zavednih slovenskih Jelavcev, in da bi naših sloven-|kih Domov ne bilo, če se nt Ji zavedali, da smo Slovenci, in la kot taki potrebujemo kul-turnih središč, kjer živimo svo-je duševno življenje. I Uradni zastopniki našega mi-' i°,lskega Clevelanda so bili restni poslovodja William R T°Pkins in odborniki John L j! lhelich, John Sulzmann in A. ■ Hatton. Vsi so se pohvalno 7lazali o visoki kulturni stopi-j-11 Slovencev in izrazili upanje, a bodo svojemu številu pri-ierno v polni meri doprinesli jVoJ del za povzdigo in napre-k mesta Clevelanda in svoje j0Ve domovine sploh. Nedvomno najlepši in najbolj ^Pričevalen je bil govor mest koncilmana profesorja A. . ^attona, ki je dejal, da mu G čredno ljubo se seznaniti z : nr°clom, ki toliko žrtvuje za (Dalje na 2. strani) __________ w’Uv". '/'n. NEKAJ VAŽNEJŠIH DOGODKOV LETA 1926 Januarja 13: V McAlester, Okla., 93 rudarjev mrtvih vsled eksplozije v premogovem rovu Januarja 16: V Fairmount, W. V a., 39 delavcev zasutih vsled eksplozije; 20 rešenih, 1P mrtvih. Januarja 25.: V Londonu so slišali Ameriko na radio. Januarja 28.; Zvezni senat je glasoval za vstop Amerike v svetovno razsodišče. Februarja 4.: Dvajset mrtvih j v Pittsburgh Terminal rovu. Februarja 13.: Senat glaso- ; val za znižanje davkov v zne j sku 456 milijonov dolarjev. Februarja 15.: Clevelandski mestni zastop glasuje za pivo! in lahka vina. , j Februarja 15.: Art Smith, j svetovno znani letalec ubit pri; padcu v Montpelier, O. Februarja 16.: Sneženi plaz j zahteval 40 človeških žrtev v ( Bingham Canyon, Utah. Marc 7: Časopisi po vsej de- j želi pričnejo z glasovanjem gle-i1 de omiljenja Volsteadove postave. Velika večina za modifika- *: r,ijo ali odpravo. Marc 10: V Eccles, W. Va. 17 mrtvih v rovski eksploziji. Marc 13: Edward W. Scripps, ustanovitelj Scripps-Hovvard časnikarskega sindikata, umrl. Marc 18: Oče predsednik;. Združenih držav, John C. Cool- i idge umrl. j Ap* 2: Joyce Hs&vley v New j Yorku se koplje v banji ,šam- ’ panjca v dvorani, kjer se za- ! bava “boljša družba.” April 5: Sloveči bandit Gerald Chapman obešen v Hart-j ford, Conn. April 7: Stara ženska stre-! ljala na Mussolinija in ga za-. dela v nos. April 11. V mestu Santa Ro-j sa, Cal., je umrl Luther Bur- : bank, sloveči rastlinoslovec, j star 77 let. Pokojni Burbank. je bil svetovno priznan kot naj-: večji znanstvenik svoje vrste. : April 24: Rusko-nemška po- i godba nevtralnosti podpisana v. Berlinu. Maj 3: Štiri milijone delav-i cev zaštrajkalo na Angleškem, j Maj 11: Američan Richardi E. Bird je poletel v letalu preko severnega tečaja. Maj 12: Konec generalnega! štrajka na Angleškem. Maj 12: Zračna ladja Norge z Ellsworthom in Amundsenom j je plula preko severnega tečaja. j Maj 13: Ellsworth in Amund- j sen dospela na celino Alaske. j Maj 27: Earl Carroll v New! Yorku obsojen na eno leto za-; pora zaradi posledic slovečega kopanja neoblečene krasotice v; banji šampanjca. Junij 7: Mrs. Bertha K. Landes izvoljena županom mesta Seattle, Wash. Junij 8: Smith W. Brook-hart nominiran senatorskim kandidatom v Iowi. Junij 17: Urednik Carl C. Magee, strah politične mašine v New Mexico, oproščen uboja svojega prijatelja, ki ga je ustrelil po nesreči v sporu z nekim političnim sovražnikom. Junij 23: Potres v južni Evropi in severni Afriki je zahteval 100 človeških žrtev. Julij 1: Wayne B. Wheeler, vrhovni poglavar antisalunske lige je priznal, da je omenjena organizacija diktirala večino Volsteadove postave. Julij 16: Urednik. Don R. Meliett zavratno ustreljen v Cantonu, O. (Dalje na 2. strani) * ZDRAVSTVO IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA VSAK PO SVOJE DELO POLJEDELSKEGA J DEPARTMENTA i ______ j .. " Zvezni poljedelski department je neutrudno na delu, da {izboljša ali poveča pridelke te [dežele, in da pomaga farmer-Ijem v boju proti različnim mrčesom in boleznini, ki napadajo i rastline. Omenjeni department j je razdeljen v mnogoštevilne j skupine ali odseke in vsak se! bavi s svojim posebnim poslom.) Vsaki skupini so prideljenii i znanstveniki in eksperti, ki jih; dotični posel zahteva, i V raznih delih sveta se mudej j strokovnjaki, ki iščejo nove 1 rastline in sadeže, ki bi se mo-j igli z uspehom gojiti v tem ali j I onem delu Združenih držav. VI • mnogih delih te dežele so zopet; j poskusne postaje ali farme, na-| ! ineujene eksperimentiranju z! |različnimi imjx>rtiranimi rast-! linami. Ponekod skušajo vzgojiti nove rastlinske vrste s kri- j | žanjem, pri čemur je bil nedavno umrli rastlinoslovec Lu-; ther Burbank tako zelo uspe-' j šen. i Ako se v tem ali onem kraju I [pojavijo rastlinske bolezni, ki; | žugajo uničiti ta ali oni pride-1 ilek, skušajo eksperti v sluibi, ! poljedelskega departments naj-' 1 ti način, da se isto omeji }ili! zatre. Največ posla pa imajo stro-ikovnjaki poljedelskega depart-j j menta z različnimi mrčesi, ka-ii'i-ih i a ličeca ali ličinke so bile uevedoma prinesene • v to de-1 želo iz inozemstva. Taka jajčeca ali ličinke se največkrat j nahajajo v importirauih sade-jžih, rastlinskih korenikah ali I semenu. Nekateri na Uk naučili importirani rnrčesi m; v novi, j deželi začno razširjati z veliko | naglico in mnogokrat opusto-jšijo cele pokrajine, še predno st i prebivalstvo prav zave in prič-| ne z ofenzivo. j Vzrok za naglo »Urjenje* irn-j portiranih rastlinskih škodljiv-(cev je največkrat ta, ker niso j bili z njimi vred importirani i tudi njihovi naravni .sovražniki. Delo ekspertov poljedelskega jdepartmenta je potem, da pro-j najdejo, kje in kakšni so ti so-jvražniki, in da jih prenesejo v J napadene kraje, kjer jih “na-J ščuvajo” na dotične rastlin.-Ae j škodljivce. V mnogih slučajih se je to izkazalo kot edina za-Inesljiva pomoč. Vsakemu je znano, da se v : tej deželi pridelujejo ogromne ; množine koruze. V nekaterih , i j državah je koruza glavni pride-j; lek. To velja posebno za drža-; |ve Iowa, Illinois in Indiana. Pa| i tudi v drugih državah z zmer-j Inim iK>dnebjem se prideluje! ! mnogo koruze. Res je, da se | j koruza v tej deželi večinoma I porabi za krmljemje ži\ine in I prešičev, pa je kljub tett« pridelek iste ravno tako važen, kot v mnogih kratili Evrope, kjer j žive ljudje v glavnem od ko-; ruze. V EvTopi, tudi ru. Sloven-1 jskem, kjer se prideluje koru-j •za, je znan koruzni črv, ki vrtaj koruzna stebla in stroke in po-j i vzroča precejšno škodo. Ven- j !dar se drži neko ravnotežje, ker ima dotični črv tam gotove 1 naravne sovražnike, ki skrbe, |da se preveč ne razširi. ; V Ameriko je bil koruzni črv (prenesen na nepojasnjen načiu ■enkrat pr«iirl letom 1917. Takrat ga opazili, ker je povzročil ž<; velikansko Škodo na koruznih poljfh. Njegoš pa-'ravni sovražniki so ostali v Evropi, zato se je Širil s strah (Dalje na 2. strani) CAI1F0RNIJSKI OREHI V državi ('alifoniiji se prideluje mnogo prvovrstnih orehov, ki so večinoma tknkolušči-nasti, '/. velikimi jedrci. Velikanski nasadi orehovega drevja se širijo v vedno gorki Cali-forniji, posebno med;!mestoma Los Angeles in San Diego, pa tudi po drugih primernih krajih. V zmernem podnebju >re h e zelo rada pobere pomladna slana, zato je Califor-iija(naravnost idealna dežela ca pridelovanje tega sadja. Marsikatera gospodinja je tekom preteklih božičnih praznikov gotovo opazila, d»soj‘ bili vsi orehi, ki jih je postavila 1 na mizo, ali jih porabila za I! potice, označeni z malimi peča- ' ti. In marsikdo je nemara j1 ugibal, kako velikansko delo je M označiti vse nešteviliu milijone 1 kalifornijskih orehov s pečati. I ! Seveda so vse to delo opravili j * stroji, za patent katerega sta dobila iznajditelja deset tisoč P dolarjev. || 1 V' Združenih državah se po-ij rabi letno 51 milijonov funtov is orehov, in približno tri četrti-j ne te količine jih je treba im-M portirati, ker domači pridelek i 'ie zadostuje. V Evropi in H Aziji pridelani orehji pa so VI splošnem slabejše kakovosti kot californijski in debelejših j: luščili, dasi na zunaj ni videti! razlike. Organizacija, znana-pod imenom California Wal-i •m.f Guo.vo.v^ A -l- rej smatrala za umestno, da opremi vse domače orehe s svo-l jo varstveno znamko in označ-’ bo države, kjer so bili pridela-j ni, da se na ta način zavaruje j dobro ime californijskih ore-j hov. Razpisala je torej na-' grado deset tisoč dolarjev tiste-j mu, ki izgotovi najpraktičnej-j ši stroj za pečatenje orehov.! Organizacija je kmalu dobila) več tisoč odgovorov in skoro j 100 različnih strojev v pregled, j Nagrado .$10.000 v gotovini sta i dobila strojnika Rees in VVil-j kinson v Los Angelesu za stroj, j ki ga je gori omenjena organi-j zacija smatrala za najprak-tičnejšega. Poleg nagrade v J. gotovini, prejemala bosta Rees j in Wilkinson še deset let od- j škodnino za rabo patenta (ro-i yalty). | Omenjeni stroj sestoji \ ; glavnem z dveh valjcev, kate- ' l ih gornji in manjši nosi pečat-! nike, nižji pa vzdiguje oreha ; do pečatnikov. Nad gornjim • valjcem je pritrjena posoda za črnile, ki moči gumijeve pečat- j nike podobno kot pri malem! tiskarskem, stroju. Orehi pa-j dajo iz vsipalnika v aluminije-1 ve palice, ki imajo po osem j vdrtin za toliko orehov v eni! vrsti. Posameznih pečatnikov j je 72. Pečatniki so gumijasti i in pritrjeni na trši gumij. Na-1 pravljeni so tako, da se umaknejo ali podajo, ako pride pod nje kakšen nekoliko debelejši oreh, da se tanka lupina ne stare. Stroj žene električni motor pol konjske sile. St.ro- j ški tega pečatenja so preraču-. nani na eno dvajsetino centa za funt orehov, kajti stroj za-, znam uje 2,016 orehov v minu- i ti, to je 30,000 funtov ali za en železniški voz orehov v osmih; urah. Organizacija pridelo- ] i valcev orehov si je nabavila j j 125 takih strojev, ki so razde-i ' Ijeni na 45 sadnih skladišč. Gospodinje, ki kupijo orehe z znamko California- Walnut Grovers Association, se zdaj lahko zanesejo, da niso dobile manjvrednih orehov, importi-ranih iz inozemstva. Uzunoviču se je po dolgih1 neuspešnih poskusih posrečilo | sestaviti novo ministrstvo, \ ; katerem pa ni nobenega Slo- j venca. Splošno se sodi, da tudi ta novi jugoslovanski kabi-1 net ne bo dolgo trajal. Dne 4. decembra je preminula v Ljubljani najodličnejša' slovenska slikarica Ivana Ko-; bilčeva. Njene slike so bile j razstavljene v Parizu, Pragi,; Regensburgu, Mouakovem, i Berlinu, na Dunaju, v Dražda-J nih, Budimpešti, Zagrebu, P>e-; ogradu in Ljubljani, ter je1 umetnica dobila zanje več I častnih'odlikovanj. V’ zgodo-; vini slovenske umetnosti ji ostane ohranjen najčastnejši spomin. Iz Novega Sada poročajo o' senzaciji, ki jo je povzročil tamkaj srečen slučaj, daje uboga šivilja M ar iška, ki je nameščena v nekem tamkajšnjem i modnem salonu, zadela v dr-1 žavni razredni loteriji 250.000 j Din. šivilji, ki skrbi tudi'za1 svojo staro mater, je s 1. fe-; bruarjem odpovedano borno j stanovanje in je bila v velikih i skrbeh, kje bo dobila streho za j mater in za-se. Te skrbi je se- j daj r&šena Službo v modnem 'salonu pa obdrži četudi ji je > ravnatelj banke, pri kateri je j tiupiiM sr^CAo, /.e i^rucit hranilno knjižico, glasečo se n» ! 25bN000 dinarjev. V Heogradu se je na dau na-i rodnega praznika vršila po-| membna svečanost, prirejena ‘ na čast Švicarju dr. Reisu, ki je I kot Iskren prijatelj jugoslovan-; skega naroda priskočil na po-! moč v težkih časih svetovne 1 vojne. Kralj je dr. Reisa ime-; noval za Častnega kapetana vojske, zastopniki ministrstva vojske in mornarice rezervnih oficirjev in dobrovoljcev pa so mu v znak priznanja pokloni ' li dragoceno sabljo. j V Prekmurju je čebeloreja J z^lo dobro razvita. Samo v : srezu Dolnje Lendave je nad j 2300 panjev čebel. Ker je \ ! ugodnih letih paša povoljna j osobito na akaciji in ajdi, pri-! naša čebelarstvo tamkajšnjim i kmetovalcem lepe dohodke. ! Letošnje leto pa je, kakor pov-j sod, tudi v Prekmurju eno naj | slabših radi prehrane čebel. ) J Z odlokom prometnega mi-i nistrstva je odrejeno, da se s j 1. decembrom naslov železni-! ške postaje Plase na progi Za-greb-Sušak izpremeni v naslov “Plase-Crkvenica.” Vse pošiljke. namenjene za to posta-. fo se morajo na tovornem listu ' nasloviti odslej rta : Plase-Cr kveniea. Zanimivo izseljevanje opazujemo v Prekmurju. Ker je Amerika, kamor se je vedne izseljevalo mnogo naših ljudi, 1 kjer jih je še sedaj okoli GO.000 zaprta, so se pričeli Prekmurci naseljevati preko Mure v Slov. Goricah in Apaški kotlini. Doma razprodajo svoja poses-tva, sami si jih nakupijo na oni strani Mure Posebno se to opazuje pH evangeličanih, ki so stisnjeni na tnale rodovitne goričke bregove. Izseljenci so s tivojo novt) O.žjo domovino zadovoljni, dmačini jih prav radi sprejmejo ,y svojo sredo. (Piše dr. Jos. P. Grallck, vrhom zdravnik J. S. K. Jrdnotc.) Revmatizem (dalje). Večkrat se zgodi, da mož, ki je bil zunaj vso noč in si je privoščil nekoliko več pijače kot običajno, pride zjutraj domov in nerodno fcžc v postelj. Zbudi se včasi z bolečinami, ki jih imenuje revmatizem, kai pa ni niti od daleč. Take bo-! lečine izhajajo od živčnega 1 vnetja, ki je znano pod imenom j neuritis, kar prihaja od mogo-! če od prenapora, prehudega i nategnjenja živcev ali pritiska j na živce. Taki možaki, ko pri-! dejo domov zgodaj zjutraj, na-! vadilo kar padejo v postelj, ne j ozirajoči'se, kakšno lego ali i pozicijo telo zavzema, in opa-■' zijo, da jih kaj boli šele, ko so | *e razkadile posledice preobilo j zavžitega alkohola. Take bolezni ali bolečine pa ne trajajo 1 dolgo: odvisno je pač od ka-; kovosti napora ali preteguje-! nja. Pri dolgi praksi ima zdrav-) nik večkrat opraviti z bolniki, ki pridejo k njemu, ali ga še večkrat kličejo na dom, kateri \ tožijo, da imajo revmatizem v kolenih. Pri preiskavi najde zdravnik oteklo koleno, ki je zelo občutljivo. Nogo drži bolnik navadno nepremično, ker vsako gibanje povzroča hude bolečine. S tem je v zvezi tudi vročnica, včasi precej visoka. Po natančni preiskavi se pokaže, da je ali da je bil bolnik okužen. V mnogih slučajih izvira to okuženje od kapavice ali gonoreje. Po parkrat-nern zdravljenju ti bolezenski znaki izginejo in bolnik polagoma okreva; hitrost okrevanja je pa odvisna od škode, ki jo je okuženje opravilo in od strupa bacilov. So pa še drugi vzroki, vsled katerih kolena otečejo, in ti vzroki so morda ravno tako pogosti kot gori omenjeni. Eden teh vzrokov je tuberkuloza v pregibih kolen. Ako preiskava pokaže da je otečenju kolen vzrok tuberkuloza, je zdravljenje dolgo in mučno. Morda je treba djati nogo v trd ovoj ali vlitek za več mesecev, in včasi pretečejo dolgi meseci, predno more bolnik ko-! leno zopet uspešno rabiti. V ’ takih slučajih pride uspeh zelo počasi. Bolniki, ki menjajo | zdravnike vsakih par dni, ker | hitro ne ozdravijo, so bedasti. Na ta način samo denar proč j mečejo. —7------o------- OBISKI • Pretečeni teden se je oglasil v uredništvu sobrat Louis Ba-'ant, glavni podpredsednik J. S. K. .Iednote, vračajoč se do-jmov v Lorain iz Pittsburgha, kjer je prisostoval proslavi 25-letnice društva št. 26 J. S. K. Jednote. Dne 8. januarja se je zglasil v uredništvu sobrat Jacob No-ivak, član društva št. -14 J. S. K. Jednote v Barbertonu, O., ki se je mudil v Clevelandu ]>o opravkih. Isti dan se je “javil” v uredništvu sobrat Frank Mate, ki se je pred kratkim vrnil • (iz Prigorice pri Ribnici v Slove-1 j niji, kamor se je bil podal pred 1 j par meseci, da zgradi po poža-11ru uničeno domovje. Povejte svojim prijateljem, da t v Ir j deželi ni nobene boljše pod-j torne organizacije kot je J. K. 'Jednota. de_; hUpiJM J»reCA.u, Neki statistik je izračunal, da se je o božičnih praznikih ; v Združenih državah izdalo , samo za svilene ženske noga-. vice petdeset milijonov dolarjev. Yes, zelo veliko narodnega bogastva je v svilenih no-I gavicah — pa razumite kakor ; hočete! * Jaz imam rad dobre zdrav-! nike ,ker spadajo med največ-i je dobrotnike trpečega človeštva. pa tudi zato, ker sem pro-; fesijonalno imel še zelo malo ; opraviti žnjimi. Jezi me pa. . ker nam ti učeni možje dan za ; dnem priporočajo mnogo soln-! ca, ne povedo pa, kje naj ga ; vzamemo. * Evangelistinja McPherson v Los Angelesu izjavlja, da ko I vsi tisti, ki jej nasprotujejo in 1 jo hočejo spraviti v zapor, objedeni od hudiča. ObdolAitev -;e seveda tiče tudi državnega pravdnika. Vseh prizadetih dolžnost bo zdaj dokazati, da i niso od vraga. Pa tudi Mr. Belcebub bo zagazil v teške tožbe, če se bo hotel otresti od-: govornosti, ki mu jo je naprtila j evangelistinja. Vražja eksc-; lenca se sicer meni ne smili do-j sti, posebno ne zdaj po zimi, j ko ima doma dovolj brezplačna . gorkote, v prostih urah pa ho-j di na sprehod po solnčni Call-j forniji, toda ljudje mu obesijo *'.? i*"-' * • ' % - -W .1 . “?icy«-w je k* vrag biti vrag. ♦ ‘ l.. Cuje se, da bo obtožba ]>ru- ti duhovnici McPherson u^tav-ljepa, in prav je to. Saj se ! bedasta afera vleče po Ustih i kot morska kača, in mene 2# ' kar trebuh boli, kadar zagle-| dam ime McPherson v jutranji izdaji lokalnega dnevnika. In j to v teh teških časih, ko so po-5 žirki dobre stare rakije tako j redki kot solnčni dnevi v de-, cembru in januarju! * Da so bili božični prazniki v Clevelandu popoln ‘‘uspeh,’ kaže dejstvo, da so imela tu-kajšna sodišča na Štefanovo 4-47 slučajev “prevelikega božičnega razpoloženja.” Od teh je bilo 118 slučajev pijanosti, '72 slučajev kršenja prohibicij-i ske postave, 41 slučajev prehi-| tre vožnje itd. Okoli 400 “bo-! žičnih praznovalcev” je odšlo ! še isti dan v prisilno delavnico I v Warrensville, da bo “mir na zemlji.” Lahko pa bi bilo še hujše, ; saj vemo, da na Kitajskem divja civilna vojna, v Nicaragui revolucija, v Litvi revolucija •/ diktaturo, v Italiji bruha Vezuv in Mussolini, v Jugoslaviji padajo ministrstva. Pri nas vsaj deloma vpoštevamo postavo, da o Božiču mora biti mii ljudem na zemlji, kajti z naših front v Chicagu in v Ilerrinu, ; 111., se ni slišalo o krvoprelitjih (morda so bile zveze pretrgane) in tudi zvezni kongre« ni zboroval. * Japonski cesar Yoshihito j« umrl in tisočeri lojalni Japonci so si prerezali trebuhe in odšli žnjim pod cveteče ČreAnje Onega sveta. V Meki si vsako leto stoteri fanatično verni mo-hamedanci iztaknejo oči, potem ko so videli grob prerok* Mohameda. To store z namenom, da bi njihove oči ulkoli več ne počivale na kakšni mani vredni stvari kot je sveti pm-rokov grob. {Dalje na 2 cwani) _________ ‘VVo-Oa Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane $0.72 letno; z a nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. ,Volume III. NO. 1 V TRETJEM LETU SLAVNOST OTVORITVE (Nadaljevanje iz 1. strani) svojo kulturo, ki s takimi uspe- j hi kaže, da se ne straši dela in j irtev. Proti koncu govora se i je obrnil do mladine, katere je bilo mnogo navzoče, češ, da sme i m, ki je bil vse svoje življenje i učitelj na najrazličnejših učnih I zavodih, in se smatra za sto-f proeentnega Američana, tudi j slovensko-ameriški mladini ne- j kaj povedati. I11 apeliral je na f mladino, naj se uči slovenskega jezika, naj se ne sramuje jezika svojih starišev, kajti to je najboljši način, da Američani spoznajo Slovence in Slovenci Američane, kar bo v korist sem. Dejal je, da človek, ki se sra-j 'nuje jezika svojih starišev, ki se sramuje Aaroda, iz katerega I je izšel, ne more biti dober J Američan in dober človek. Po-'oni svoje mladine bodo tudi olovenci, kot različni drugi na-i •eljenci, prispevali Ameriki’ svoje najboljše in jo pomagali j lapraviti večjo, boljšo in bogatejšo. — Ej, ali smo mu ploskali! Pozdrave centraliziranih slo-j venskih podpornih organizacij i o prinesli S. D. Domu sledeči: V. Cainkar, glavni predsednik S. N. P. Jednote; Frank Kačar, ulavni porotnik J. S. K. Jedno-e (ker je bil glavni predsednik zadržan); Frank Somrak, glav-ii predsednik S. S. P. Zveze in j Tohn Gornik, glav. predsednik >. D. Zveze. Govorili so tudi: J. Marn, predsednik Slovenskega Narodnega Doma v Cleve-andu; John Grošelj, predsednik Slovenske Delavske Zadružne j Zveze in mnogoštevilni zastopniki različnih društev. Po za-, •rženem govorniškem progra- ■ mu se je pričel ples. Slavnost j trvega dne je bila zvečer zaključena z banketom. Program se je nadaljeval i Irugi dan 2. januarja popoldne! ’ koncertom, ki’ je bil zelo pi-an in bogat. Vseh posamez-lih točk koncerta tu radi po-na nj kanj a prostora ni mogoče lavesti, če bi si jih bil tudi zapomnil. Reči morem le, da se je zelo dobro izkazala godba ‘Bled,” orkester “Verovšek” in 'Slovenski mladinski orkester.” Prav dobri so bili dalje pevski •bori “Zvon,” “Jadran,” “Zar-ia” in “Cvet.” Dvospev Mrs. Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich je tako ugajal, la ste morali pevki na burno iloskanje ponovno nastopiti. Fudi spev Miss Jeannette Per lanove je vse očaral. Ne more se reči, da so bile vse točke programa prvovrstne, Loda bilo je toliko dobrih, da se lahko smatra koncert v celoti sa popoln uspeh, in da je bilo navzoče občinstvo lahko zadovoljno z užitkom, dasi so morale nekatere točke odpasti rad’ pomanjkanja časa. Zvečer je dramatično društvo “Anton Verovšek” vprizo •ilo “Testament,” narodno igro / štirih dejanjih. Pred igro so nastopili slovenski Sokoli i* Clevelanda s telovadnimi vajami, s katerimi so zbudili med občinstvom velikansko navdušenje. Kako je bilo na banketu, in kako je izpadla igra, ne morem poročati, ker žal nisem moge! biti navzoč. Pri nas. je tako, i da je urednik, upravnik in čas-niški poročevalec vse v eni osebi, in ta oseba mora tudi jesti in spati kot vsi drugi smrtniki Poleg tega mora voditi tudi ra iune lastnega žepa in tudi že lodca, ki kaj rad rebelira. Rečem pa lahko toliko, da •ollinwoodski Slovenci smeje biti opravičeno ponosni na svoj novi Dom. Zgradba je lepa in /.h njihove razmere primerna. V obeh dneh slavnosti so bili prostori sicer dosti pretesni i,oda v normalnih razmerah bo-lo odgovarjali potrebam. Slovenski Delavski Dom v Coilin-vvood.u kaže, kaj more napravit' skupina Slovencev, ki je prostodušna dovolj, da ne premie- ra osebnih in strankarskih prepirov, ki se zaveda, da rabi ivo j e kulturno središče in ognjišče, in ki je pripravljena v dosego istega vztrajno in odločno delati. Čast vam, collinwoodski Slovenci! Vaš novi Dom bo naj-iepši spomenik vašega dela ir vaše narodne zavesti. Brez de la in požrtvovalnosti in brez žive slovenske zavesti ne bile bi naših SLOVENSKIH DO MOV. A. J. T. -------o------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) To je skoro neverjetno, pa je resnično. Nam se zdi skrajno bedasto. Vsak fanatizem je bedast, tudi tisti, vsled katerega sovražimo in slabo želimo svojemu bližnjemu zato, ker je drugačnega verskega ali političnega prepričanja. * V mestecu Fair Play, Ohio, sta bila dne 23. decembra nevarno obstreljena dva prohibi-cijska agenta, ko sta hotela udreti v neko hišo in jo preiskati. Enemu je strel izbil oko, drugi je dobil krogljo v pleča. To se dobi v Fair Play, Ohio, za merry Christmas. V resnici : Fair Play! A. J. T. NEKAJ VAŽNIH DOGODKOV LETA 1926 (Nadaljevanje iz I. strani) Julij 21: Enaindvajset žrtev vročine. Julij 26: “Ma” Ferguson, go-vernerka države Texas, poražena pri primarnih volitvah. Avgust 2: Američanka Gertrude Ederle preplavala Angleški kanal. Avgust 23: Sloveči filmski igralec, Rudolf Valentino umrl v New Yorku. Avgust 24: Sloveči profesor tir. Charles William Eliot umrl, .star 92 let. Avgust 26: Indijski “mesija” tvrišiiuamuni’ aoupei v 1 fork. September- 10: Nemčija za-1 /zela sedež v Ligi narodov. September 22: V republiki Paraguay je strahovit vihar .usmrtil 300 oseb. . ----------------( September 30: Hurikan v Floridi zahteval 300 človeških 1 1« S( U sl 1)1 Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clafr Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatvi1" naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predli sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnišW1)( spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izptflK membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave.,,, Cleveland, Ohio. 111 Jugoslovanska Katoliška Jednota sc priporoča vsem Jugoslovanove za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgla«,>] tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se K' obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ftfe članicami. p- — *n mi bil članstvom, Ki je raztreseno po vsej tej veliki deželi, ki smo si jo izbrali za svojo domovino. Glasilo obvešča člane o vsem važnejšem delu, ki se vrši pri posameznih društvih in v glavnem uradu organizacije, ob enem jih bodri za nadalj- j no delo in utrjuje med njimi zavest pravega bratstva. Poleg tega prinaša poučno in zabavno čtivo, v kolikor pač razmere "dopuščajo. Glasom pravil, se mora izogibati debat in prepirov verskega in političnega značaja. O političnih in verskih problemih lahko čitajo člani, če tako želijo, v drugih listih in raznih knjigah, katere si izbirajo po svojih okusih in razsodnosti. Uradno glasilo J. S. K. Jednote, za katero vsi enako plačujejo, pa jim tozadevno ničesar ne priporoča in ničesar ne brani. Tako razumemo svobodo, demo-; kracijo in toleranco pri J. S. K. Jednoti. Namen JSKJ, kot je izražen v 2. členu ustave in pravil, je pripomoči k telesnemu, duševnemu in moralnemu blagru članov, podpirati jih v boleznih in zedinjevati in j praktično izobraževati članstvo v smislu naprednih princi-j pov ter med njimi gojiti ljubezen do slovanskih narodov, posebno pa do naše nove domovine Amerike. V dosego: vsaj nekaterih navedenih točk more ravno naše uradno glasilo največ storiti. Naš list skuša seznanjati čitatclje z naravnimi lepotami tc velike dežele, z eneržijo, prostodusnost-jo, pridnostjo, toleranco in demokracijo ameriškega naroda, z delom, ki ga vrše različni vladni departmenti v dobrobit splošnosti. Čim bolj bomo poznali Ameriko, tem bolj jo bomo ljubili. Ni tudi tukaj vse perfektno, kot ni nikjer pod solncem, toda pomisliti je treba, da je ta dežela še mlada, polna mladostnega ognja in eneržije, in dela včasi prav vratolomne skoke. In kjer sc mnogo dela in preizkuša, sc napravi tudi mnogo napak. Kljub vsem nedostatkom, ki jih ima, pa je ta naša nova domovina vendar vredna naše ljubezni in našega sodelovanja za čimboljši njen razvoj. Popolnoma pravilno je tudi, da kažemo svetu dobre, strani in uspehe slovanskhi narodov in posebno še naših! jugoslovanskih naseljencev. Ako sami sebe ne bomo cenili [ in spoštovali, kako moremo to zahtevati od drugih? Ako j sami sebe zapostavljamo, pač ne moremo pričakovati, da bi' nas cenili naši otroci. In ako ne bodo cenili nas, ne bodo cenili naših ustanov. Mi pa vendar hočemo, da se mladina oprime naših podpornih organizacij in drugih naših ustanov in jih vodi ko nas več ne bo. Ako pridobimo mladino za na.se ustanove, izvrši! sc bo tisti prehod, ki je namenjen vsem naseljencem tc dežele, brez bolečin in na tak način, da bo prav za nas, za naše potomce in za našo novo domovino. V pretečenem letu so sc člani J. S. K. Jednote prav pridno posluževali svojega lastnega glasila, ker so se pač zavedali, da je to njihov list. Pri tem je treba pohvalno omeniti, da so sc v splošnem točno držali smernice, ki določa, da v listu ni prostora za osebne, verske in politične prepire, ampak je namenjen bratstvu, medsebojni pomoči, spo-; znavanju in spoštovanju, poleg tega pa tudi pouku in razvedrilu. Urednik trdno upa, da se bodo sotrudniki in dopisniki držali te smeri tudi v bodoče, in da bo mogla Novai Doba v tem novem letu še več koristiti ideji bratstva in tolerance, naši dobri J. S. K. Jednoti in splošnosti, kot je; dozdaj. -o- DOPISI Pittsburgh, Pa Društvo sv. Jožefa, št. 12 JSKJ je na svoji glavni seji izvolilo za leto 1927 sledeči od bor: Joseph Muško predsednik; Vincenc Arh podpredsednik; Frank Alič tajnik; Nick Povše blagajnik; Frank Kro-šel zapisnikar; John Borstnar, Frank Straus in Joseph Mest-nak nadzorniki. Na letni seji je bilo sklenjeno, da plača vsak član in članica mesečno 10 centov za društvene stroške, to je poleg svojega običajnega asesmenta. To velja za vse člane in članice našega društva, tu stanujoče in izven mesta živeče. Društvo dosedaj še ni nikoli pobiralo za društvene stroške, loda zdaj smo primorani to storiti, ker so pri društvu vedno kakšni stroški. Prosim zunanje člane, ki pošiljajo, asesment po pošti, da pošljejo dovoljno svoto. To velja tudi za tiste člane, ki pošiljajo svoj asesment po drugih članih ali po otrocih. Tajnikovo poslovanje tudi ni lahko, če ta ali oni pošlje premajhno svoto, potem se pa izgovarja, da ni vedel, da je toliko za plačati. Vsak član dobiva naše glasilo, naj ga prečita, pa bc vedel, če ima za plačati kakšno naklado ali ne. — Z bratskim pozdravom Frank Alič, tajnik dr. št. 12 JSKJ. Iz Canonsburga, Pa. Paberki božične prireditve.— Poročal sem zadnjič, da bo tu-kajšni dramski klub napravil božično veselico, z raznimi predstavami, deklamacijami in drugimi točkami. Ves program je : bil tudi izvršen, kot določeno. ‘Jaz še. nisem imel takega užit- ka kot omenjeni večer. Že ob 2ni uri sem prišel v dvorano, la ja ne zamudim prireditve. Dobil sem tam že precej než-aega spola, ki je hitel pripravljati vse potrebno za prihod Miklavža. Navzočih je bilo tudi lekaj možakov in fantov, katerim sem se takoj pridružil, in katerim sem pomagal po svojih skromnih močeh. Sem precej naj line postave, zato menda ni-nam preveč moči (kar pa ni noja krivda), vendar kamor primem, se že nekaj pozna, če ne veliko, pa malo. Ko je bilo za prihod Miklavca vse pripravljeno in so drugi odšli k večerji, sem jaz ostal v dvorani in si izbral prostor v najbližjem kotu, da bom lahko vse videl in slišal, kar bo na programu. Ob šesti uri so pričeli prihajati gosti v dvorano, ki se je polnila s tako naglico, da je bila ob sedmih že nabito polna. Vsi smo komaj čakali, da sc prične s programom. Končno, par minut po sedmih, je zaigral mladinski tamburaški zbor, ki je bil ustanovljen pred nedavnim časom. Bil sem v resnici prijetno presenečen nad mladimi tamburaši, ker se nisem nadejal, da se bodo v tako kratkem času toliko naučili. Takoj nato je nastopila Miss Josipina Pleskovič, ki nam je deklamirala “Opomin Soči.” Bilo jc nekaj izvanredno lepega, in tako sem se zatopil v krasno in pomembno pesem, da sem (kakor sem majhen), kar rasel in zdelo se mi je, da postajam močan kot Martin Krpan. Jej, ali bi bil z navdušenjem metal takrat Lahe preko Soče! Dobro, 1 da je čez nekaj minut nastopila j na odru “Snegulčica,” ljublur ; deklica, ki je z gozdarjem Gaš-j perjem prvo dejanje prav dobro izvedla. V drugem deja nju sem se moral od srca smejati živahnosti pritlikovcev. Vsem igralcem “Snegulčice” moje priznanje! Za njimi je Miss Rosie Žigon nastopila s pesmico “Kje dom je moj.” Bilo je lepo in ginlji-vo in jaz sem se v duhu vpraševal, kje dom je moj ? In spomini so poleteli v mlada leta, tja v daljno Slovenijo, kjer sem brezskrben dečko tekal po livadah in gozdih, trgal cvetje, lovil metulje in veverice in iskal ptičja gnezda, in sploh užival vso srečo brezskrbne mladosti Iz teh sanj so me zbuu .crepki glasovi dečka in deklice, ki sta, oblečena v narodni noši, deklamirala pesem “Narodna noša.” Odrezala sta se kot dva velika. Kmalu nato se pojavi na odru Robavsnikov Blaž, njegova žena Katra in potovka Urša. Igrali so “Fajfo tobaka in čašico kave,” res igrali tako, da je bilo kaj! Jaz sem kar počepnil v svojem kotu, držal se za tre buh in se smejal, da so mi solze tekle. Ce je bilo kaj mokro po tleh, pa ne morem povedati, ker nisem imel časa paziti na take stvari. Priznati pa je treba, da so vsi trije igralci dobro pogodili svoje vloge. Nato je prišel pa Miklavž, v bogati rudeči obleki, z dolgo belo brado in obložen z darili. Dasi ga še nisem nikoli videl sem ga takoj spoznal. Približam se mu torej, in ga poprosim za darilo. Pa veste, kako me je zavrnil? Dejal je, da sem več kot dvanajst let star, lasi sem majhen, torej ne dobim nič. Kaj sem hotel? Obrisal sem se in se umaknil v svoj kot, da počakam, če bo kaj ostalo. Ko jc vsa mladina dobila darila, pomigne Miklavž milostno tudi meni in mi izroči lepo pisano skalijo. Pa veste, kaj je bilo notri? Kar malo sram me je povedati, pa bom vseeno. Bila je lično izdelana in lepo pobarvana zibelka, majčkena, in v njej je ležalo še nekaj bolj majčkenega. Naj bo, sem si mislil, svet Miklavž je dovolj star in odličen svetnik, da ve, kaj je prav, ampak za drugo leto bom pa skušal poskrbeti, da mi Miklavž ne bo mogel dati takih pod nos. Ko je Miklavž opravil svoje delo, udarili so zopet tamburaši in veseli pari so se začeli sukati po dvorani. Tudi mene se je prijelo nekaj lepega, in dasi ne znam plesati, nisem mogel odreči, da se ne bi zavrtel. Saj “brez njih je prazen svet,” kut pravi tista pesem. Petelini so peli, ko sem okoli pete ure zjutraj korakal proti domu, in nehote sem se domislil žvižgal tisto narodno: “Petelinček je zapel, ■ danica je prišla, tu moj fantič slovo vzel, L jaz sem se jokala . . .” nj. John Žigmj^k is Brooklyn, Kakor znano, je bilo pilje mrzlo na 18. decembra ko smo imeli volitve novega bora društva sv. Petra, Šl-»jj JSKJ za leto 1927. Upai% se novi odbor ne bo ravnal.,, vremenu, ampak bo vneto.^ lal za napredek društva in e]n note. Novi odbor je sesta'{];| sledeče: John Murn. pred? nik; Louis Zu, 1, podpr&dsf1 nik; Jacob Slabič, tajn^ Frank Tončič, blagajnik; Vesel, zapisnikar; John Slaty organizator; Gabriel TassO' John Sme in Ignac Nakrst n? ( zorniki; Ignac Nakrst zast»v, no^a društvene zastave; lin Frigel in Mihael Lob0 jj asistenta; John Vesel zast>’ •V, nosa ameriške zastave; *snu Lustik maršal. Društji zdravnik je dr. Perry Hoi>0(1| ton. Cenjeni društveniki, ziL.] vam je, da smo se 18. okto. 1926 združili v klub, tri t:nj, štva skupaj, v namenu, da-j^ držujemo dvorano za sej{^ male prireditve, kjer naj 10 slovensko zbirališče v Br?no, lynu toliko časa, dokler ntj ' mo Slovenskega doma. • društva so: Sv. Petra, sv. .KH fa in Danica. Ime smo sk,J° šali in se imenuje Slove)*?1' klub J. P. D. Treba jel pomniti, da v slogi je mo<5j če bi bili mi tak klub ustalh 11 pred desetimi leti, bi las' danes imeli svojo dvorano,la veda tudi danes še ni prepof1( (Kar se tiče zabave 31.F0, cembra 1926, je izpuščeno,P1 je dopis dospel v urednik prepozno in zdaj stvar n* pomena. Op. urednika). V‘ ’’ društvenikom in ostalim i'1!'1 kom želim mnogo uspeha v! ° vem letu! ra Jacob Slabič, tajnik dr. št. 50 J#11* ____________________ Pii Barberton^ Tistim članom društva ! Martina, št. 44 J. S. K. JedlC1 kateri niso bili navzoči na |CC j’ v * meseca decembra, se nazna1 da so bili izvoljeni uradnini društva za leto 1927 sledeči: John Balant, predsednik 1 ‘ organizator; Louis Shem1 M podpredsednik; Joseph tajnik, 147 Center St.; Ai'~ Žagar, blagajnik, 217 E. Bi1 Ave.; Anton Okolish, Frank j V rant, Joseph Lavka, nadzo|> ki; John Jene, zapisnikar; j ton Rozman, zastavonoša;), Frederick Lahmar, drušf " (Dalje na 3, strani). . J ^ . Mit DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) I zdravnik. Društvo ima svoje »seje v prostorih in ob času kot ■ zadnje leto. Člani, katerim je neodročno »nositi asesment tajniku, lahko I plačajo pri blagajniku. Naše — , društvo je v letu 1926 zelo le-jpo napredovalo, za kar gre za-' hvala sodelujočemu članstvu in ■organizatorju Johnu Balantu. JV letu 1926 je pristopilo v naše aS|društvo 22 članov v odrasli od-mHdelek in 26 v mladinski. Od II. julija do 31. decembra je pri-jstopilo v društvo 13 članov v ‘odrasli oddelek in 14 v mladin-fski oddelek. Naše društvo šteje 31. de-Icembra 171 članov v odraslem (oddelku in 64 v mladinskem oddelku. Društvo je sprejelo bolniške podpore, odškodnine za Operacije in odškodnine za mesece: junij, julij, avgust, september, oktober in november skupaj S509, od te svote je bilo itv,plačano za operacije !?75 in .$50 re&a odškodnino. Za bolniško išf>odporo torej samo $384. Skup-prfno smo poslali Jednoti ases-kV%nenta in za drugo v šestih mesecih $2,183.15 za odrasli oddelek in $49.95 za mladinski od- I »idelek. V letu 1926 je presto- pilo od našega društva drugam ""pet članov, prestopil k naše-111 rnu društvu en član. Črtani so Dili štirje. I Članstvo se prosi, da bi v letu 1927 bolj redno plačevalo kot jo dosedaj. Neredno plačevanje da precej dela tajniku in "‘škoduje društveni blagajni. A’.sled nerednega plačevanja 'nora imeti blagajnik skoro ves 13'fenar na rokah, kateri bi se, iko ne bi bilo treba vedno za-® agati za asesment, lahko nalo-■s sil v banko na obresti. Clan- II jstvo se opozarja, da deluje za r|afast društva kot dosedaj. Z °|ečjim številom članstva pri n -I - i jtrustvu se pomore društveni a ^lagajni, ker več je članstva pri uštvu, ve«. pride, denarja po-•;>m prispevkov vsakih šest me-Žcev. Anton Okolish, tajnik. cSO1 f ‘ Joliet, 111. t fr j' v Člani društva sv. Petra in hjj#|avla, št. 66, J. S. K. Jednote prošeni, da se v obilnem šte-st»v ilu u deleži jo prihodnje seje, ki hj/ie bo vršila v nedeljo 16. jaguarja. To bo prva seja, ki se bo vršila pod vodstvom novega odbora, ki bo nameščen isti dan. Na zadnji ali letni seji je bilo sklenjeno, da se našo društvo ^ Korporativno udeleži praznova-ihu,,a ^O-letnice sosednega dru- j ftva sv. Genovefe, št. 108, K. B. K. Jednote, ki se bo vršilo v ^J^deljo, t*no 9. januarja. Slav-ni'.no‘st se Prične ob desetih dopoldne. Poživljam torej vse čla-j(tie našega društva, da sc zbcre-s^o v naših navadnih društvenih vejprostorih točno o polu desetih jcp:30) dopoldne. Vsi naj pri- ioc'!lL'seJ° re&a'ije seboj. alii Opominjam one člane, ki so j^se kaj zaostali z asesmentom, no.f stvar poravnajo, kakor hi-p0F° mogoče, tako da bodo nad-Jl,forniki, ki bodo drugi teden a0,rregledali knjige, lahko rekli, lnifu je\Pi’i društvu najlepši red. ■ J Za leto 1927 bo pri našem Vfdmštvu urejen nov sistem za i !'fl'ločevanje asesmenta, kar bo v a vr01'ist članov in olajšanje dola tajniku. Vsak ve, da ni nič | a'i Prijetnega za člana ali čla-jgjfiico, ki prj(je plačati asesment, pa ne najde tajnika doma. Taj-ton'!11^ Goveda tudi no moro vedeti, ;va 1, bo prišel kdo plačati, da edfl1 H Sa čakal. Radi toga je dolo-na ici-n zu leto 1927 čas za plače-zna* Vanjc> ozii-oma pobiranje asos-dnil' ,Tlentov sledeče: |eči; ^ Pondeljek in soboto, ves Inik ^an> do devete ure zvečer. V ierH(>lt;^0 od tretje ure popoldne d( ji devetih zvečer. V torek, če trtek in petek od treh popoldne do sedmih zvečer. V nedeljo vse dopoldne, do ene ure popoldne. In končno na vseh rednih mesečnih sejah, ki se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v šoli sv. Jožefa. Razume se seveda, da se nujne zadeve med članstvom, kot na primer slučaj smrti, po-nesrečbe in nevarne bolezni, morajo takoj naznaniti društvenemu tajniku. In še enkrat, da ne pozabite: pridite vsi na sejo dne 16. januarja ! Pozdrav! John L. Živetz Jr., tajnik dr. št. 66 J. S. K. J. e d? ijiU* Jo e.l«, bi! Collinwood, O. Na letni seji društva Marije Vnebovzetje, št. 103 JSKJ, ki se je vršila 19. decembra 1926, je bil za leto 1927 izvoljen sledeči odbor: Mai-y Hribar predsednica ; Agnes Krall podpredsednica; Anna Kovach tajnica; Mary Mivšek blagajnica; Johana Pust zapisnikarica; Johana Florjančič, Ivana Kapel in .Jera Bokal nadzornice. Seja se je vršila v lepem redu in je bila še dosti povoljno obiskana. Seveda, bilo bi nas lahko še več navzočih. Vse članice so vljudno vabljene, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 16. januarja, ker imamo še za ukrepati glede nekaterih važnih zadev, katerih nismo mogle na letni seji zaključiti. Dalje izrekam zahvalo vsem sestram, katere so se vse leto udeleževale naših sej, in vsem onim, ki so točno plačevale svoje asesmente. Katere so bile pa bolj počasne s plačevanjem v preteklem letu, o tistih upam in želim, da bodo točnejše v tem letu. Mislim, da je vsakemu lažje plačati asesment za en mesec kot pa za več mesecev skupaj. Včasih res ni zamere, če se no more plačati o pravem času, toda društveni ases ,*eirti bi moral biti vedno prvi, kgi* nihče ne ve, kdaj se lahko pripeti nesreča Nobeden pa ni tako založen z denarjem, da bi mogel zakladati za druge. Torej, še enkrat prosim, bodite točne s plačevanjem asesmenta, ker tako bo prav na obe strani, za vas in zame. Mislim tudi, da vsaka članica, ki ne more plačati svojega asesmenta na seji, ve, da pobiram asesment na domu 24. vsaki mesec, in sicer od sedme do devete uro zvečer, eno uro pred sejo, ali pa v čistilnici na 671 E. 152. St., kjer delam. Poživljam vse članice, da bi se v prihodnje bolj številno udeleževale mesečnih sej, kor ‘ na vsaki soji je kaj novega za ukrepati, in bi morale biti nav-| zoče vse članico. Tako se mora pa včasi najbolj važne zadeve reševati pri prav majhni udeležbi članic. Torej, soses-tre, udeležjte se kolikor mogočo vsako seje. Posebno pa no s zamudite seje 16. januarja, ker na dotični seji se bo preči- t tal račun za leto 1926 in sc bo n lahko vsaka članica prepriča- c la, kako smo napredovale v š preteklem letu. — S sestrskim i pozdravom | Anna Kovach, i tajnica dr. št. 103 JSKJ < Sharon, Pa. 1 Vsem članom društva Sloga. 1 ! št. 174 JSKJ sc tem potom uradno naznanja, da je bilo na letni seji dne 11. decembra 1926 sklenjeno, da se redno I društvene seje vsako drugo soboto v mesecu ob sedmih zve* čer. Vsi člani in članice ste vljudno vabljeni, da sc da zanesljivo udeležite prihodnjo mesečne seje, ki se bo vršila 8. januarja ob sedmi uri zvečer pri sobratu Jac. Trojarju. Na razpravi bo več važnih zadev. Jaz bi želel, da na prihodnji seji ukrenemo kaj zaradi Slovenskega Doma, če namreč preselimo tja naša zborovanja ali ne. Znano vam je, da društveni uradniki morajo upoštevati sklep večine članstva. Tudi kakšna veselica bi nam dobrodošla ta predpust. Nadalje naznanjam, da je bilo na decemberski seji sklenjeno, da plača vsak član $1.00 v društveno blagajno, in sicei 8. januarja 50 centov, meseca junija pa 50 centov. Obveščam tem potom tudi vse član,e našega društva, da so mi na pošti spremenili “box” številko, prej je bila 887, novi naslov pa je: Box 163, Farrell, Pa. Prosim, da vsi dopisovalci to vpoštevajo. Pozdrav vsem članom in članicam društva Sloga in vse najboljše v novem letu! Anton Zidanšek, tajnik, L. Box 163, Farrell, Pa. rinčič, zapisnikar; John Kastelic, predsednik nadzornega odbora ; Jack Petelin in Martin Zibert, nadzornika; Rudolf Cvelbar, organizator; Joe Mayer Jr., Ludwig Mayer in Frank Chesarek, zastavonoše. H koncu leta se, kot ponovno izvoljeni tajnik in blagajnik zahvaljujem vsem članom društva za složno sodelovanje. Upam, da mi bodo sobrati ravno tako naklonjeni in mi šli na roke tudi v letu 1927, ter mi s tem lajšali delo, ki pride v moj' delokrog. Dasi malo pozno, voščim vsem članom in članicam društva št. 58 J. S. K. Jednote veselo in srečno Novo leto. Ob enem poživljam vse, da se potrudimo, da v tem letu pridobimo kar največ dobrih novih članov pod okrilje naše dične J. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom, Ludwig Champa, tajnik. Canonsburg, Pa. Na zadnji seji društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote smo rešili več važnih zadev in ob enem izvolili nov društveni odbor za leto 1927. Za društvenega tajnika je bil izvoljen sobrat Mike Žagar, na katerega naj se člani obračajo v bodoče v društvenih zadevah. Od moje strani pa želim kar največ uspeha v procvit društva in Jednote. Na omenjeni seji je bilo tudi sklenjeno, da priredi naše društvo veselico 11a 26. februarja, 1927. Dalje je bilo sklenjeno, da si nabavimo društveno zastavo, katero razvitje se bo vršilo dne 4. julija, 1927. Pri tej priliki apeliram na bratska društva v okolici, da ne bi na isti dan prirejala svojih veselic, pač pa jih že zdaj vljudno vabimo na slavnost razvitja zastave 4. julija. O podobnih prilikah bo-i r.in vrnili milo 7» drago. Podrobnosti o prireditvi bo društveni tajnik pozneje poročal. Z bratskim pozdravom, John Žigman, dosedanji tajnik društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. J. Gilbert, Minn. Na decemberski seji društva sv. Ano, št. 133, J. S. K. Jednote je bil za leto 1927 izvoljen sledeči odbor: Frances Bojc, predsednica; Angela Verbič, tajnica; Mary Semič, zapisnikarica; Frances Lapp, blagajnica; Justina Vesel, Mary Koma-tar in Margaret Varajan, nadzornice. Društveni zdravnik jo dr. Barrett. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih J. Francela. Nadalje je bilo tudi sklenjeno na omenjeni seji, da nase društvo priredi 9. januarja ma-škaradno veselico v korist društveni blagajni. Ker bo to prva veselica te vrste na Gilbertu, so vljudno vabljeni rojaki in rojakinje iz tega mesta, kakor tudi iz Eveletha, Elbo, Chishol-ma in drugih bližnjih naselbin, da nas v kar najobilnejšem številu posetijo. Za najlepšo in za najgršo masko so pripravljena darila, mi bomo imeli zabavo, ko jih bomo gledali. Veselica se bo vršila v Moose Hall in se prične ob sedmih zvečer. Torej, na svidenje 0. januarja! Frances Bojc, predsednica dr. št. 133 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Kakor vsako zimo, tako so tudi letos društva prav pridno na delu s prirejanjem raznih zabav. Mod drugimi je tudi društvo sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote obhajalo s svojim impozantnih banketom svojo 25-letnico obstanka. Banket je bil nadvse pričakovanje dobro obiskan, kar je znak društvene popularnosti in razmaha, ki si ga je pridobilo v par letih. Poleg glavnega predsednika sobrata. Anton Zbašnika, se je udeležil banketa tudi podpredsednik Louis Bajant iz Lo-raina, O., kateri je imel tudi med drugim daljši, pomembni govor. Nadalje se ,je tudi to sezono j vprizorilo eno igro, katere dobiček se je poslal poplavljencem v Sloveniji. l)a pa s tem ne bo naš program izčrpan, in da se tem siromakom nekoliko znatnejše pomaga, se bo v ta namen, na -želj o--glavnega- predsednika, ki je ob enem tudi predsednik odbora za poplavljence, zopet vprizorila ena igra. Igralo se bo namreč “Tri tičke,” splošno znano burko v dveh dejanjih, in sicer v nedeljo zvečer, to je 9. januarja v Slovenskem Domu na 57. cesti. Upamo, da se bodo tudi to pot rojaki odzvali v kar največjem številu in tako pomagali bližnjemu iz obupnega položaja. v katerega ga je tako neusmiljeno vrgla osoda.. Storimo vsi, nič več kot svojo dolžnost, in vremena Kranjcem zopet bodo se zjasnila, kot pravi pesnik. Frank Oblak. E velet h. Minn. Tem potom naznanjam vsem Jugoslovanom v Evelethu in okolici, da bo Ameriška Jugoslovanska Zveza priredila velik javen shod v Eveleth Avditori-um v nedeljo dne 9. januarja, 1927 ob dveh popoldne. Na tem shodu bodo nastopili glavni uradniki zveze ter par drugih govornikov ter vam pojasnili namen zveze. Vabljeni ste 11a ta shod vsi1 1 moški in ženske. Stalo ne bo 1 nič. Na programu bo tudi par pa;pesmi in še par druzih zanimivih točk. Torej vsi v Avdito-j rij v nedeljo dne 9. januarja, da boste zvedeli namen in cilje I Ameriške Jugoslovanske Zveze. Ob enem naznanjam, da bo napravil evelethski klub št. 1, A. J. Z. ob osmi uri zvečer v Peter Oreskovichevi dvorani veselico. Vstopnina za veselico bo 50 centov za moško. Zenske so pa proste. Odbor, ki ima v rokah pripravo za veselico, je obljubil, da bo preskrbel tudi nekaj malega prigrizka in tudi nekaj za poplahniti suha grla. Ko se človek suče malo okoli z nežnim spolom na ve- selici in lepoticam na srce govori, se mu rado grlo posuši. Torej je potreba včasi malo za-močiti. Ker naš klub ni imel že eno leto kakšne družabne prireditve, je sedaj čas, da se zopet enkrat snidemo na mali družabni zabavi. — Pozdrav! Louis Govže, tajnik. Rockdale, Ul. članom društva sv. Mihaela, št. 92 JSKJ naznanjam, da je bil na glavni letni seji izvoljen za leto 1927 sledeči društveni odbor: Frank Muha predsednik; Anton Gerlj podpredsednik; Louis Urbančič tajnik; Frank Gutnik zapisnikar; Jacob Rojc, Anton Smrajc in Andrej Videc nadzorniki; Anton Rojc in Viktor Zadnik zastavonoši; Joseph Jagodnik reditelj. Društveni zdravnik je dr. Stružinski. Cenjene sobrate in sosestre prosim, da začnejo v novem letu z novo močjo in navdušenjem delovati za naše društvo in Jednoto. Složno in marljivo delo bo gotovo rodilo uspehe. Naznanjam tudi članstvu, da se v tej naši mali naselbini ustanovi novo žensko društvo sv. Rozalije in se pridruži J. S. K. Jednoti. Naša bratska dolžnost je, da mlademu društvu po svojih močeh pomagamo k rasti in napredku. — K zaključku pozdravljam vse člane in članice JSKJ in jim želim naj večjega uspeha v novem letu. Louis Urbančič, tajnik dr. št. 92 JSKJ. Chicago, 111. članom društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ naznanjam, da je bil za leto 1927 izvoljen sledeči društveni odbor: Mohor Mladic predsednik; William Mladic, 2310 So. Millard Ave., tajnik, blagajnik in zastopnik; Fred Vider, Blaž Novak in'Mirko Ciganich nadzorniki. Društvo bo zborovalo v Narodni dvorani kot' 'dbseefaj.''''Sfe^o' s'e vrše vsako prvo soboto v mesecu, izvzemši v januarju, kei pride prva sobota na novoletni dan. Januarska seja se bo torej vršila drugo soboto, to je 8. januarja. Vsi člani, posebne še oddaljeni, naj vzamejo to na znanje. Vsem članom JSKJ, posebne pa še članom društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ, želim mnogo sreče in uspeha v noverr 1 letu, in upam, da bomo bolj na j predovali kot smo v preteče i nem letu. — Z bratskim poz | dravom Mirko Ciganich, tajnik Homer City, Pa Vsem članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 122 •JSKJ naznanjam, da je bil na glavni letni soji dne 19. decembra za leto 1927 izvoljen sledeči odbor: Karl Klemenc predsednik; Frank Krivec podpredsednik; Frank Farenchak tajnik; Frank Clements pomožni tajnik; Peter Bekina blagajnik; Angela Rink zapisnikarica; John Rink, Imbro Via-hovae in Ignac Pepper nadzorniki; Frank Kerin in John Jacobs zastavonoši. Opozarjam dalje vse tiste člane našega društva, ki žive bližje katerega drugega društva JSKJ, da si meseca januarja t. 1. izposlujejo prestopne liste, ker tako določajo pravila in je bil tak tudi sklop letne seje. Kdor teh določb no bo vpošteval. bo supendiran, kot določajo pravila. — Vsem članom in članicam JSKJ ^želim srečno in zdravo novo leto! Vse članstvo našega društva nadalje obveščam, da ,je bilo na letni seji sklenjeno, da plačajo vsi člani in članice odraslega oddelka meseca januarja po 25 sentov v društveno blagajno, ki je docela izčrpana. Ta sklep velja za enakopravne in neena kopravne člane in članice. • Frank Farenchak, tajnik. samoumevno največ oglasov, ker Dom potrebuje finančne pomoči, opisan pa je v knjigi tudi dober kos zgodovine Slovencev v Clevelandu, katerega del je Collinwood. Dalje najdemo v knjigi nekaj proizvodov domačih pesnikov in veliko število zelo lepih društvenih in drugih slik. Knjigif je lep spomin za vsakega clevelandskega Slovenca, ob enem pa tudi primerno darilo rojakom v drugih naselbinah. Cena Spominski knjigi je 50 centov in dobi se pri: Di-rektoriju Slovenskega Delavskega Doma. o------------- Novoletni potres. Prebivalci mestec Calexico v Californiji in Mexicali v Mehiki, so se dobesedno pritresli iz starega v novo leto. Precej močni potresni sunki so se namreč pričeli takoj popolnoči in so trajali do desete ure dopoldne. Materijalna škoda je baje precejšna, Človeških žrtev pa ni bilo. Vulkan Black Butte, kakšnih 40 milj južno od mednarodne meje, je pričel delovati. Federal, Pa. V imenu društva sv. Barbare, št. 4 JSKJ se zahvaljujem članstvu za številno udeležbo na glavni letni seji. 'Tudi mladina je pri tej priliki pokazala, da zna ceniti mir in red pri društvenih sejah. Veselilo bi me, če bi se članstvo večkrat tako številno udeležilo dru štvenih sej. Zahvaliti se moram tudi društvenikom za točno plačevanje asesmentov, posebno tistim, ki pošiljajo vso pismeno, in želim, da bi bili tako točni tudi v bodoča. Društveni odbor za leto 1927 je sledeči: Štefan Vozel predsednik; John Demshar tajnik; John Demshar Jr. zapisnikar; Jos. AulvM blagajnik; Frank Snack, John Klemenčič in Frank Demshar nadzorniki; Fr. Miklavčič bolniški obiskovalec za Sygan Hill; Štefan Vozel bolniški obiskovalec za Bridgeville; Jernej Pavlič vratar. Društveni zdravnik je dr. D. P. Pagossi. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. J. in mnogo sreče v novem letu! John Demshar, tajnik. KNJIGE, POSLANE UREDNIŠTVU IZ DNEVNIKA JEDNOG MAG ARC A, spisal Ante Dukič. Knjiga je mehko vezana, pisana v lahko umljivi hrvaščini in obsega 181 strani. Začenja se kar s 65. stranjo, mesto s prvo. kar je prva porednost “magar-čevega” dnevnika. Potem mrgoli humorja in več ali manj žgoče satire. Knjiga vsebuje v lahko umljivi obliki marsikaj poučijivega, in dasi se morda čitatelj ne bo z vsem strinjal, in dasiravno se nanaša bolj na hrvatske razmere, jo bo marsikateri Slovenec z užitkom čital Kot že omenjeno, je jezik lahko umljiv tudi priprostemu Slovencu. Stane 32 dinarjev in se naroča pri avtorju: Ante Dukič, Zagreb, Jurjevska 23, Jugoslavia. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, izdala in založila Jugoslovanska Del. Tiskovna Družba. Knjiga je trdo vezana, obsega 224 strani in razpo-redba vsebine je dovolj okusna. Poleg koledarskega dela, vsebuje seznam jugoslovanskih centraliziranih podpornih organizacij v Ameriki, seznam jugoslovanskih časopisov, seznam slovenskih Domov itd. Ima dalje več izvirnih povesti, člankov in pesmi in nekaj prevodov in tudi precejšno število slik. Cena koledarju jo Sl. Naroča so 11a naslovu: Proletarec, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. SLOVENSKO AMERIKAN-SKI KOLEDAR, izdalo in založilo Uredništvo “Glas Naroda” v New Yorku. Knjiga je me-j hko vezana in obsega 160 strani. Poleg koledarskih podatkov, določb priseljeniške postave in razprav zdravstvenega in zgodovinskega pomena, vsebuje tudi precejšno število različnih povesti in slik. Dalje je v koledarju veliko število krajših črtic splošno poučne ali zabavne vsebine. Cena je 50 centov in naroča se pri: Glas Naroda. 82 Cort land t St., New York, N. Y. SPOMINSKA KNJIGA Slovenskega Delavskega Doma v Collinwodou, Ohio, izdal in založil direktprij S. D. Doma, o priliki otvoritve omenjenega Doma, ki se je vršila dne 1. januarja, 1927. Knjiga je gotovo najokusnejša, kar smo še videli spominskih knjig med ameriškimi Slovenci. Vsebuje Kongres zopet zboruje. Božične in novoletne počitnice naših postavodajalcev so končane in zvezni kongres se je dne 3. januarja zopet sestal k zasedanju, ki bo trajalo do 4. marca. g . i J. i Bear Creek, Mont. Na soji društva sv. Štefana, št. 58 J. S. K. Jednote, ki se je vršila 19. decembra, je bil za leto 1927 izvoljen sledeči društveni odbor: Louis Kuhar, predsednik; Joe Mayer Sr., podpredsednik; Ludwig Champa, tajnik in blagajnik; Ignac Ma- Žganje kot zdravilo. Kongresnik Emanuel Cellcr iz New Yorka je vložil v zbornici zastopnikov predlogo, glasom katere naj bi se Volsteado-vo postavo amendiralo y toliko, da se dovoli zdravnikom predpisovati bolnikom alkohol v tolikih količinah kot se jim zdi umestno. V utemeljevanju svojega predloga pravi, da mi dovoljujemo zdravnikom predpisovati naj hujše strupe, in da Um ’ ’zaupamo' -aHijeuj*. torej jim smemo zaupati tudi žganje. Zaradi nekaterih nepoštenih zdravnikov se ne bi smelo ovirati ogromne večine poštenih, pri izvrševanju njih poklica. " . Znižanje plač v neunij-skih rovih. ! - Iz Charlestona, W. Va., prihaja poročilo, da so bile v tam-kajšnih neunijskih rovih s 1. januarjem znižane plače premo-garjem za deset procentov. Dragocena zbirka. Polkovnik Washington A. Roebling, graditelj slovečega brooklynskega mosta, je imel krasno zbirko draguljev in redkih rudnin, katere je zdaj njegov sin John A. Roebling podaril znanemu Smithsonians institutu v Washingtonu. V tej zbirki se nahaja čudoviti vin-sko-barvni topaz iz Nevade, največji (310 karatni) peridot iz Rudečega morja, dragi kamen, ki je nekoč krasil kip slovečega svetnika, 64-karatni črni demant iz Afrike in večje .število dragocenih turmalinov iz Mesa Grande, Cal. Dragocenemu darilu je pridejal $150,000 1! v gotovini. Bogastvo bo zdaj 'jslužilo znanosti. %i -------o-------- ■* f t A ZDAJ JE ZIMA . . . Metuljčki sladki med pijo na gostoljubnem c vet ji — to je bilo, to je bilo poleti v vinski kleti . « < ° >‘««i 1 !l j A zdaj jo zima, januar, 'l če se ne motim, peti; '' 1 a kje ostal je moj denar? k ° Poleti v vinski kleti! d I e (Oton Zupančič). ,- 82 Cortlandt Street Frank Sakser State Bank, New York, N. Y. a;j 2A DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do vštevši 13. januarja 1927, plačamo po 4% obresti že od 1. januarja naprej. MESEČNO OBRES I OVANJE je posebna ugodnost, >š« «1 jo nudi naša banka vlagateljem. — VSE VLOGE stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. OB NOVEM LETU m Yam toraj no4i ugedlja p.ril&a, «Ja p/iefiete sovo ogirorjia povečate »taro vlogo, v T I J. C -J. i CONAN DOYLE: Razpad iit vstajenje svetovja Roman. Vladimir Levstek: OBLODOVCl (Nadaljevanje) ‘Mi tudi,” je vzdihnila gospa j s pečenkico in žalostno oddalo; škofijo. “Kakopak.” “Za znanost in kulturo, kako- j pak, mi tudi,” se je navdušila Matilda, kakor smo vsi priča- j kovali. Samo dati ni imela ni- j česar več. Ob tej misli je ljubko pobesila glavo in zardela kakor potonika. Kri mi je silila v glavo. Zaradi pohvalnih ocen, ki jih vča- ' si pišem o diletantskih predstavah. se namreč tudi jaz prištevam h kulturnim delavcem; čutil sem se ponižanega s profesorjem vred. “Mlinar zbesni, če mu prinese te ostanke,” sem pomislil. “Kakor bi dajali beraču vbog? ime!” Toda Mlinar je že besnel. Aled našim pomenkom je nastala obča tišina; v tej tišini sem razločno začul iz zadnje sobe obupno zaklinjajoči glas gospe: Marice in razjarjeni glas pro- j fesorja, ki jo je srdito podil od sebe. "Izpred mojih oči!” je rjoveli “Da te ne vidim! Konec bodi tega. Dovolj! Konec! Konec! Konec! ...” “Aha,” sem se zgrozil. “Pri : huja. Našel je sekiro.” Družba je že nastavljala uše--ta. Očividno se jim je zdelo, da profesorjevo razsajanje tc pot presega vsakdanjo mero. Obrazi dam so izražali ogorčeno strogost; tudi sodnik Ob-loda se je držal kar moči začudeno in strogo. Mignil sem mu, naj mi sledi. Nato sem brez oklevanja planil v hišo. Toda borba se je odločila, še predno sem preskočil prag. Profesor je vrgel ženo iz sobe, zaprl se in obrnil ključ. ‘'Ivan!” je zakričala Marica *> presumljivim glasom. “Jezus. Ivan! .... Gospod Senica, m* pomoč r Ko sem priletel do nje, jt pravkar vstajala s tal. Ne da: bi kaj pojasnjevala, se je brezumno vrgla na zaklenjena vra- i ta in udarila vanje s čelom, z1 rokami in koleni, z vsem na-mah . . . Razumel sem. In sem se zagnal kakor oven, s pobe šeno glavo . . . Prepozno! Sredi skoka sem začul onkraj vrat . . . enkrat, dvakrat, trikrat! . . . z blazno nemogočo naglico trikrat zapo ledoma tisti strašni, zamolkli ničesar ne podobni zvok, ki jc vzrok, da nosim dolgo brado. Odkar sem ga čul, ne morem več videti britve . . . Vrata so odletela. Ko sem ga zagledal, je še stal. Preden sem v svoji grozi iztegnil roke. da bi ga ujel, se je zvrnil. 7 vratom, prerezanim do kosti! Uboga žena je zagnala — ne krika; nekaj nečloveškega . . In je pala nanj, v curkoma bruhajočo kri, krčevito grabeč s prsti po robovih rane, kakor b> jo hotela zapreti. . . Vse to je šlo bliskoma kakci divje sanje. Mislim, da mi sr ce še ni trikrat udarilo, ko je prihitel Obloda za menoj. In tedaj- se je zgodilo nekaj, česar ne bi bil mogel verjeti, da nisem videl na svoje oči, slišal na svoja ušesa. Nekaj, česar morda še danes ne verjamem tako, kakor je treba verjeti ugotovljeno stvar: Obloda je skočil k profesorjevi ženi. Kakor iz uma je skoči) k njej in jo je prijel za ramena. Ne zato, da bi jo pobral. O rre! Stresel jo je za ramena — da bi vam mogel pokazati, kako! — in ji je kriknil s pridušenim, ogorčenim glasom . . . ali veste, kaj? Veste li, kaj ? “Ne tulite, gospa! . . .. Ne tulite, pravim, dame se bodo prestrašile . . . Slišite? Ne zdaj! Potem tulite, potem!” Ves razburjen je stopil k meni. “Za Boga, ukrotite jo, zamašite ji usta! Brzdajte jo dotlej, da spravim dame odtod . .” (Nadaljevanje) Nekega drugega prizora se še tudi spominjam, ki se nam je nudil nekaj milj proč od Seveonaksa, blizu Londona. Na desno roko se namreč na podolgovatem, s travo poraščenem pobočju nahaja lep samostan. Ob začetku svetovne katastrofe se je na tem pobočju zbralo veliko število šolskih učencev in učenk, da bi molili; smrt pa jih je dohitela, prav ko so klečali. Pred njimi je ležala dolga vrsta nun, malo višje gori pa posamezna ženska postava, ki smo jo sm&trali za mater prednico. V nasprotju z onimi izletniki so menda ti ljudje že slutili, da se bliža konec, in se zbrali, da bi lepo in častno zapustili ta svet. Učiteljice in učenke šo se združile v poslednjem skupnem pouku. Se vedno je moj duh ves omotičen vsled groznih vtisov, ki so nas med potjo prestrašili, in zaman iščem besed, da bi le približno izrazil naše občutke in čuvstva. Najbolje bo. če se zadovoljim s tem. da poročam o vsem, kar smo videli. Celo Summerlee in Challenger sta bila povsem strta in lord in jaz nisva prav nič čula o najinih tovariših za nama, in vso pot se je od časa do časa oglašalo le lahno ihtenje gospe. Lord John je bil vse preveč zaposlen z naravnanjem avtomobila in z izogibanjem cestnih ovir, da bi se smel posvetiti razgovoru. Vso pot je pred se ponavljal samo en izrek, ki je, večno ponavljajoč se, učinkoval uprav ubijajoče, ki mi pa je slednjič vendar le izvabil nasmeh, ker je ta izrek vseboval lordovo mnenje o tem sodnem dnevu, namreč: “He, lepo gospodarstvo, kaj.” Ta vzklik je ponavljal pri vsaki novi podobi groze in opustošenja. “He, lepo gospodarstvo!”'je že zaklical, ko smo drdrali po rotherfieldskem hribu navzdol in na isti način se je odduševal, ko smo jo rezali skozi mrtvaško pustinjo v High Streetu, v Lewishamu in Old Kent Roadu. Na tem mestu pa je naše živce iznenadil silovit sunek. Iz nekega okna preproste hiše je plapolala bela žepna ruta, ki jo je vihtela dolga, suha človeška roka. Še nikoli nam ni neslu-teni izraz smrti tako pretrl src ter jih koj nato spet razgibal, kakor to čudežno znamenje — življenja! Lord John je avtomobil takoj ustavil in že v naslednjem trenolku smo hiteli skozi odprta hišna vrata po stopnicah v sobo v drugem nadstropju, odkoder je vela zagonetna ruta. V naslanjaču pri odprtem oknu je sedela zelo stara žena, poleg nje pa je ležala na drugem naslanjaču posoda s kisikom, nekaj manjša od naših, ki' so nam rešile življenje. Zena je okrenila k nam svoj suhoten, izstradan, poočaljen obraz in nas nagovorila: “Bala sem se že, da bom za vedno ostala sama. Bolna sem f cu i tu li i iu k? IVUJ I n^fvarvu uu»wvmo vv,/. ni m* jiiv»reu* ne ganili. “Srečno naključje nas je privedlo semkaj,” je odvrnil Challenger. I ‘ Nekaj silno važnega bi rada zvedela,” je nadaljevala, “prosim vas, gospodje, povejte mi odkritosrčno, kako bodo ti dogodki vplivali na London in na delnice North-Western Railway.” Ce bi žena ne govorila s tako tragično resnobo, bi se prav gotovo glasno zasmejali. Gospa Burston — to je bilo njeno ime — je kot priletna vdova prejemala vso svojo vzdrževalnino iz zgoraj navedenih papirjev, ki jih je nekaj imela. Svoje življenje si je naravnala po dvigu, oziroma padcu dividende tega podjetja in sploh si ni znala predstavljati življenja, ki bi ne imelo zveze z vrednostjo njenih deležev. Zaman smo ji skušali pojasniti, da si sme prilastiti toliko denarja, kot ga utegne rabiti, saj denar itak nima zdaj zanjo nobene vrednosti. Njeno omejeno mišljenje pa se ni znalo prilagoditi spremenjenemu položaju in začela je pretakati bridke solze nad izgubljenim premoženjem. “To je bila vsa moja posest,” je plakala, “a zdaj, ko sem jo izgubila, bi bilo zame najbolje, da umrem!” Pri vsem njenem plakanju pa se nam je vendar le posrečilo zvedeti, kako se je ta stara rastlina ohranila, dočim je bil ves veliki gozd posekan. Bila je bolna in navdušljiva, in da bi ji omilili težko dihanje, ji je zdravnik predpisal kisik. V trenotku, ko je nastala katastrofa, se je cilinder z kisikom nahajal v njeni sobi. Docela je razumljivo, da je začela žena ta plin vd -hovati, prav kakor vsakokrat, kadar jo je dušilo. To pa ji je prineslo olajšanje in polagoma je sicer porabila vso zalogo plina, a le tako se ji je posrečilo preživeti usodno noč. Slednjič je postala nemirna in prevzel jo je spanec, iz katerega jo je zbudilo šele drdranje našega avtomobila. Ker je bilo popolnoma izključeno, da bi jo vzeli s seboj, smo jo oskrbeli z vsem potrebnim in ji obljubili, da se povrnemo k njej čez nekaj dni. Odšli smo, ona pa je še vedno pretakala bridke solze vsled izgubo svojih delnic. Cim bolj pa smo se bližali Themsi, tem težavnejša je postajala pot, ker so se ovire na cesti kopičile. Le z veliko težavo smo dospeli do London Bridgeja. Dohodi pri Middlesekserju so bili na obeh straneh zabasani z različnimi prometnimi ovirami, da je bilo povsem nemogoče nadaljevati pot v tej smeri. V neki bližnji ladjedelnici, ne daleč od mostu, so visoki plameni požirali ladjo in vzdušje je bilo polno dima in saj ter je razširjalo oster duh po požaru. Nad parlamentom se je gromadilo gosto dimasto oblačje, toda od tu nismo utegnili opaziti, kaj pravzaprav gori. “Ne vem, kako se vam vse to dozdeva, toda po mojem mnenju je v Londonu bolj prazno kot na deželi,” je pripomnil lord John in ustavil vozilo. “Izumrli London mi trga živce. Popeljimo se raje dalje, da si bomo ogledali vse okrožje, potem pa se povrnimo v Rotherfield." “Toda, kaj sploh hočemo tu,” je vprašal profesor Sum- merlee. “Poleg tega pa ne verjamem,” je dejal Challenger, čigar votel glas je v tej strašni tišini tako čudno odmeval, “da bi od sedmih milijonov londonskih prebivalcev ostala pri življenju samo ta stara ženica, ki je po srečnem naključju edina preživela svetovni polom.” (Dalje prihodnjič) ; --------------o-------------- a** Izšel je Slovensko Amerikanski Koledfl 7.a leto 1927 ji CENA 50c s poštnino vred. Z naročilom pošljil znamke ali pa money o rde na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ‘The Central Co.” ELY, MINN. Moške, ženske in deške oblek in drujie potrebščine. Tržite v Narodnem, domu! | % I OZKE in ženske kra! ne najnovejše ur* 'i prstane, diamante, verižic > in vso drugo zlatnino. ' Ije prave glasne Vict« \ gramofone, cena $17.50 d' | $1,000; prave slovens* v Victor plošče in slovens« in v vseh drugih jeziki' £ PIANO ROLE; zastave i v regalije za društva. Pišifr po brezplačni cenik, ks> £ želite na vašega sobrata: IVAN PAJK £ 24 Main St., ConeniauCT ‘s*a Pennsylvania. pn N« vi: j kor slišim, bo to pomlad velika j narodna veselica v prid skladu za Mlinarjev nagrobni spomenik . . . In pravijo, da Slovenija pozablja svoje sinove! Tudi mene ni pozabila. Vse ličnosti in vsi starejšine so se ukvarjali z menoj. Za viteške Zobe in bukovo topori-šče sem dobil štirinajst dni zapora, h katerim je dodalo ministrstvo kot posebno nagrado moj od-slovilni dekret. Ako je še kje na svetu kak Mlinar, naj za Boga ne hodi v “Mirni dol” na oddih. Slabo bi mu teknilo. (Konec) -------o------- Domača politika. Predsednik neke evropske republike se je mudil na informativnem potovanju po svoji državi. Dospel je tudi v- neki trg, kjer so ga pozdravili župan in zastopstva. Predsednik je vprašal župana: “Koliko prebivalcev ima vaš trg?” “Petstopetinsedemdeset, gospod predsednik,” mu odgovori župan. j “No, in lani, koliko je bilo j prebivalcev?” “Tudi 575, gospod predsednik!” se je glasil odgovor. : “Kako to, ali se pri vas ne j rodi noben otrok, gospod žu-pan?” j Zupan se popraska za uše-jsom in pravi: “Seveda, gospod predsednik, se rode otroci in še koliko! Ampak kadar se rodi kak otrok, vselej izgine istočasno kak moški s trga.” Čuden slučaj. V Montclairu, N. J. se je nekemu Gustavu Elkstromu zamerilo življenje, pa je vzel nabasano puško in odšel v gozd blizu svojega doma, z namenom, da se ustreli. Medpotomn ;>a se je skesal in se vrnil proti hiši. Pri teni se je zapletel v grmovje in padel, puška se je sprožila in strel ga je zadel tako nesrečno, da je obležal mrtev na mestu. Stoletniki v Braziliji. ! V Braziliji je številu prebi-j valstva primerno mnogo več i stoletnikov kot v Združenih dr-jžavah, baje zato, ker ljudje itam bolj komodno živijo. Mno-!gi dosežejo starost 120 do 140 | !et. Buče so raznih vrst. Niso vse buče, da bi jih člo-! vek preziral. V Rye, Colo., je neki 11. L. Riddle poskusil pri-I delovati poletne buče, imenova-; ne “squash” za seme in pride-jlek se je dobro izplačal. Pridelal je približnd <500 funtov bučnega semena na aker, k a r predstavlja vrednost sto dolarjev. Za oblizniti. Parnik Africa Maru pripeljal t ie te dni v Tacoma, Wash., iz J Kitajskega 200 ton gorčičnega ali ženofovega semena, kar se | bo porabilo za napravo “mu-starda,” Hot dogs! To relcši je planji iz sobe in ji, skrbno zaprl za seboj. |r Ali r-ska gospoda je že za- z duhala nekaj posebnega. Vzdig- r nila se je kakor val in je zahru- |i mela v vežo, kjer jo je prestregel sodnik z razprostrtimi roka- 1 mi. i “Kaj je? Kdo kriči??” so 7 jaskale naše dame, na čelu jim < Kosirnica in Cicigojka. “Za- j. kaj kriči, kaj se je zgodilo? J. Nič? To ni resnica! Kako s vpije! Kaj je? Umor, samomor? Dajte, da vidimo! ... J da vidimo! . . . vidimooo! . . .” • Krivico jim je delal Obloda, r ko je trepetal za njihove živce ! Moški so pomagali hrumeti. Požrešna radovednost in sla do strahote sta se penili v zvoku , glasov. Cepetajoča človeška t burja je butala v sodnika. In < res! Obloda se je spomnil, da f žrtvuje plemenit človek vse, j kadar je treba ugoditi damam, < in je obrnil plašč po vetru. Z levico še na kljuki, je že ga- j lantno krivil desnico, češ: “Iz- volite, milostive, kar noter!” < — ko sem skočil iz sobe in sem j zaustavil naval. “Kaj. je?” so planile vame. n “Kaj se godi ?” Bil sem kakor iz uma. Krik -1 nesrečne žene mi je vtrgal po! možganih. Moje oči, naj sem jih obrnil kamorkoli, so videle ji ; povsod isto: dvojico nog, suva-j .jočo v smrtnem boju, prereza-j, no grlo, iz katerega je pljuskala kri, in bedne ročice gospe Mare, ki so grabile' za rano. Nekaj neznanega se je dvigalo v , meni in me je /leslo, da sam ni> j sem vedel, kam . . . ‘Profesor si je pravkar z britvijo prerezal vrat,” sem od- j govoril s kipečim gnevom. Be- j sede so mi padale od ustnic ka-1 kor svinec. Ali mislite, da st j jih je kdo ustrašil? “Spustite nas noter!” soj vzkoprnela nožna bitja. “Daj-J te, da vidimo! . . . da vidimo! . ! da vidimt 000! . . .” Zagnale so se vame in moški za njimi, vsi z odprtimi usti, vsi z lakomnimi očmi kakor tolpa gladilih volkov. Poslednja iskra moje pameti je ugašala. “Stojte!” sem zagrmel. “Da se nihče ne predrzne! Nihče!” Mar bi Obloda molčal! Toda prilika, da se vnovič izkaže viteza, je bila preveč mamljiva. Uničevalno me je prebodel z očmi in zrasel prav do stropa. “Pardon, prosim! Prosim, pardon!” Tako govoreč me je pehal v rebra, da bi me odrinil. “Kakšna predrznost! Pardon, prosim ... Ali fie slišite: dame želijo!” Tedajci se je izpolnila božja j volja. Moja pest je šinila kvišku in pala; pol ducata viteških zob. navadnih in pozlačenih, mi je priletelo v obraz. Vse moštvo oblodovske vojske je udarilo generalu na pomoč. Nadaljeval sem po taktu, ne meneč se za vik in javkanje krasnega spola, ki je fr-i fotal s pozorišča kakor jata splašenih jerebic. I11 Gospod me je storil Samsona in mi je dal v roke bukovo toporišče, s katerim sem gnal Filistejce prav do meje njihovega kraljestva . . . | Pregnal sem jih, kaznoval j sem jih, izpokoril jih nisem. Tudi popravil nisem ničesar. Oblodovci so me vtaknili zaradi I javnega nasilstva pod ključ in so se med tem nemoteno polastili mrtvega Mlinarja. Priredili so mu poslednjo zabavo z i godbo, cilindri, društvi, zasta-j vami in vsakojako svečanostjo. Sodnik Obloda je imel v pokojnikovo čast nagrobni nagovor, I v katerem ga je s tresočim glasom proslavljal kot mučenika znanosti, hvaleč obenem njego-i vo družabnost in gostoljubje. Vsi so bili ganjeni: grobar, stari dobričina, je baje plakal kot ! vrč. Za poluzmešano gospo Maro sta zbrali Kosirnica in Cicigojka nekaj sto dinarjev milih darov in sta jo nato osebno spremili na Studenec. Ka- M po sle ko Dc je dri JU tel vo.i jer kol Ha kol čei kai Sol ga prc do in nat /Z' “Ameriška To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair A ve. 1 ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4 gla po.1 ki zve kol C K poc Pittsburgh, P®1 ( ^ 4905 Butler Street, Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke ty&ti] vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko *'1 stari kraj. Pišite ali pridite osebno. .'tli i ■ Radio izredne vred nosti in kvalitete $185 P...... ol p. le 1 psi fsa $6< ijt ml llo vrš ,2 IH •nai isel vrč f din val f in nj: j in Ital. boi po; oni OLNA, globoka, očarl, Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE’ vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah jiva godba kot je še niste slišali na radio. Vsaka izboljšava, znana v konstrukciji radio aparatov — dvojna enotna kontrola, ki vam omogoča na enem kazalu natančnost dvojnih kazal. Štirih točk rah-ločutje, iziralna kontrola — popolnoma zavarovana, in nov, močan Sonora govorilnik, ki proizvaja vsako nežno noto “čisto let zvn” THt INSTRUMENT Of OUAUT> Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja G220 ST. CLAIR AVB. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat Jn pripeljemo na dom! %onor) CLCA* AS A ftCWl ^ Shielded Six vdelan v izbren rujav mahoganijev kabinet, v katerega je mogoče postaviti polnomočno skupino baterij. FRANK ČERNE pa čei in za rij Za vo lui na to st: ’da Jij ob sa V K Št te ki !v jsk U£ 6033 St. Clair Ave. (llandolph -Ifiii) 930 E. 79tii St CLEVELAND, O. (Penn. di