Razne itovice. * Pisma za mir. Papež Benedikt XV. je pred iednom sprejel odposlance rraskega prebivalstva v okrajn Trasteve (onstran Tibere). Pri tej priliki je papež izjavil, da dobiva 'v. vseh narodov Evrope vsak daa pisaia. ki izražajo splošno željo rairu. * u. g. vojni karat dr. Anton Jehart se je z listorn z dne 26. apnla Vi\6 našemu prevzvišenemu g. kaeioškolu zahvulil za milostni dopis z Jne 1. marca t. i. ter je naznanii, da firebiva sedsj v Caglian \Lazaretto, Sardegaa, Italia). kjer opravlja du.-5o ;krbje pri naših vojakih v ondotni bolaiš ici. Poroča, ua je f.drav, z vsern oresktbljen in da z njina lepo ravna.o. Mil. gospod nadškof v Caghari, ,-usgr. Francesco Boss), je pripravIjen, dr. Jehartu oopošiliati pisma, kt bodo zanj došla potom dunajske apostolske nuncijalure in papeževe^a državriega fajmštva. f Profesor Hr. Snfinlk. Z, italijaaiskega bojišča se poroča, da je pri zadnjem napadu bosensko-berc. polka štev. 2 na čelu svoje stotnije,' padel nadporofinik dr. Tomaž Sušnik, bivši proiesor na; mariborski c. kr. gimnaziji. Ž njim smo izgubili blagegaj prijalelja, vrlega koroškega narodnjaka, mladina pa nad vse dobrega učitelja. Naj mu bo tuja zemlja labka! Osebna vest. Matfborski zdra,vnik dr. I. TutSič, ji' imenovan za poveljnika vojaSke rezervne bolnice v Sterntalu pri Ptuju in začasno ne ordinira v Mariboru. i ! 'i'f | Odllkovanje. Gesar ie višjega poštnega oskrbnika Ferdinanda Ceh v "Mariboru vsled hvalevTednega službovanja odlikoval z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda jia traku vojaško-zaslužnega križca. Junaki. KoliJco časa bo !»e vojsku .J Tako vprašati sme vsakdo. ki je vojska od njega terjala kako žrf.uv. i.\Pri tem pa ne smpmo prezreti onih tihih žrtev, ki jih ne vidimo in ki o njilr ne govori zgodovir.ai1 in ne časnikar. Svetle svetinje se nevidno bleste na truplih tisočerih, ki jih krije bladna ruša. Veličina juuaštva se sodi in meri po zavestnem izpolnjevanju dolžnosti, ki ne gleda in ne vpra-ša po zunanjem odlikovanju, ampak trpi^ in se žrtvuje zaradi dolžnosti. In ali se taki junald 'nahajajo samo. na bojišču, pred sovražnikom? Ali jih ni dosti tudi v priprostih kmečkih kočah, kjer se miaterinska srca tope v žalosti, kjer osdroteli otročiči sklepajo rokice k molitvi za padlega očeta! ? Ali ne nosijo tudi ti bremen in križev? Ali niso to tihi junaki? Ali ne bomo tem pnštevali tudl številnib oseb, ki jim je vojska porugila gospodarstvo, pa vse to 6love8ko-mirno prenašajo! ? Veličina junaštvai se sodi po zvestem izpolnjevanju vojnih dolžnosti, zato danes ni samo tisti junak3 ki ne zna ni6 potrpeti, ki ga ne preveva duh vzajemn« domovinstoe ljubezni. * Kdor zaničuje revni kmeCki naš stan, ta nima srca, ali nima možajan. Iz Frankolovega se nam piše: Pravo! Pravo! Ta dopis sem čitala v zadnjem »Gospodarju« z nekakim navdušenjem. MladenHi v Savinjski dolini častitam in izrekam zahvalo. Dandanes }e za kmeta stanje žalostno dovolj. Živijo branitelji kmečkega stanu! Frankolčanka. * Izmenjava invalidov raei Avslrijo in Italijo. V tekočem tednu se bo pričela izmenjava težko ranjenih vojaških oseb med Avstrijo in Italijo. Izmeojava se bo vršila na švicarskih tleh. * Ranjena sta bila dne 4. t. m. na severnem bojišču med bojnira gromom v protispopadu učitelja: Kadetaspirant Vekoslav Črnigoj iz Qv. KrižaCeste na Vipavskem in enoletni prostovoljec četovoija Andrej Kenič iz Slavine pri Postojni. Oba služita pri 97. pešp., 8. stotnim. Vrlima bojevnikoma in tovarišema želimo vsi, da bi kmaiu okrevala. * S snegom pokriti hribi postali črni. Bivši »GospoJarjevt črkostavec Tomaž Robar piše gosp. Jonasu dne 8. junija: Imeli smo velis ples s poleatarjem. Njegovi, s snegom pokriti hribi, na katerih so bile trdnjave, so postali črni in razrovani od samih granat. Lahi se po-iebno bojijo naših težkih možnarjev. Prisrčne pordrave! * Slovenskl lantje zgublli svojega poveljnika. Slovenski iantje doma6©ga pešpolka, oddelka strojnih pušk, poročamo, da smo dne 19. maja Egubili nar Šega g. poročnika Sauerja. G. poročnik se je nahajal od začetka vojske v Karpatih, pozneje na Doberdobu in sedaj tukaj na južnem Tirolskjem^ Ni mu bilo dano, da bi se z nami udeležil prehoda cez laško mejo. Bil je zelo j.-riljubljen pri naSe-m oddelku, vse ga je spoštovalo in rado imelo. Bil nam je kakor o6e, a kruta potentajrska granata nam ga je vzela iz naše sredine. Pa polentar pomni, da hočemo maščevafi našega g. poročnika. Mirno spavaj, naš g. poveljnik, v zemlji tirolski! Njegove prsi so tudi krasile tri kolajne: ziata in dve srebrni. Srčne pozdrave vsem bralcem ,,Sloyenskega Gospodarja" iz italijanske zemlje! Franc Meško, Matevž Med\ed, Aleksander Kramberger, sluga padlega g. poročnika Ivan Svet. * Slovenski zrakoplovci na severnem boiiSfcu. S severnega, bojišča pošiljaimo slovenski zrakoplovci svojim ljubim domačim, sorodnikom in prljateljem ter vsem braloem ,,Slovenskega Gospodarja" prisrčne pozdra\-©. V daljnem, tujem kraju vršimo svoie vojaške dolžnosti, vršimo jih udani in upajoči v božjo pomoč, ne strašeč se nobene nevarnosti. Vse za dom in za cesarja! Poddesetnik Martin Vaupotič od Ormoža, pdddesetnik Ivan Jerenec od Sv. Barbare v Halozah, desetnik Martin Petrinči6 iz Mihalorv^cev, Ivan Glavan iz Velikih Laš6. Jožef Metelko iz Rake, Franc Pilko iz gmarja pri Jelšah, Anton Virt iz Laz. Martin Jan iz Bleda in Franc Nihler iz Staregore. * fozurave /, iu.-;»e hutn« *sem Slov^nrem in Slo-'e ika!t< po^iljajo J -žef Škofič. Franc Der mulč in Vflentin On č ki že 22 m~ c-cev stojjo na bojiSčii Eiina zabava in VPselj« jim j« »Slov. Gospod1.!!1«. ki jm prina"a novice v/. domovine. (Opomba upravnifetva: Imenovani vojaki s--> poslali v psmu 2 K narocnine za »Slov. Gospodarjs«, pa niso napisii nobenegfa naslova, p a k*Uf rim b, se jim tist naj ;oši'jal. Prosim >ih torej, da nam t;.koj nazrani;o nf>p|n«' da i;m !ab^o »»oSijatro list.) * Mrtvi se oglaSaj[o. Iz ruskega ujetnišfva se je pred kratkim oglasil in pisal svojim starišem Fr. Kanop, doma od Sv. Antona na Pohorju, Razglašeno ,je že bilo, da je mrtev, V ujetništvu se nahaja že od jeseni 1914. Celfh 15 mescev se ni veidelo zanj. Piše, da je zdrav. — Alojzij Forštnerič od Sv. Urbana pri Ptuju se ?,e od 17. avgusta 1914 ni oglasil. Dne 1. .junija pa so domači dobili oid njega dopisnlco, na kateri pigp. da se nahaja v Sibiriji. ž njim je še v njptiiištvn MiitSpp 1z Biša. V bolnišnici, kjer je ležal težko ranjen, je še videl Zelenika iz Livajnc, a zdaj ne ve, kje se naliaja. — Iz ruskega ujetništva je pisaJ Vinceric Brumen, doraa od Male Npdelje. Steli so ga že med mrtve.. Dne 12. oktobra 1915 so ga Rusi ujeli in od tistega časa ni bilo več glasu o njem. Dne 19. majaj pa piše, da je v ruskem ujetniištvu. Njegov brat je padel dne 15. julija 1915. * Kdo kaj ve? Plše se nam: Dobil sem od c. i. kr, vojnega kurata iz vojno-poštnega urada št. 217, obvestilo, da je Janes Crepinko, rojen leta 1895, v bolnišnici št. II, Lavarone, Južno-iTirolsko, v trebuli zadet po prejemu sv. zakramentov dn© 21. maja 1916 umrl. Ker pa ga tukaj ni in sploh ne poznam Crepinka, poročam tem potom sorodridkom to vest. Zupni urajd Sv. Rupert v Slov. gor., dne 5. juniia 1916. Franc Pajtler, župnik. — Kdo ve, kje se nahaja Anton C u š od 87, pešpolka, III.-X) maršbatal., III. voj. vojna pošta št. 322, naj poroča na naslov očeta: Alo'z Cuš, Polenšak, pošta Jiiršinci pri Pfuju. * Ne pišite pisem vojnim ujetnikom. Posredovalai urad za vojne ujetnike na Dunaju priporoča, da se svojci oseb, nabajajočih se v Djetništvu, !ie poslužujejo pisem, marveč dopisnic. ka^ti cenzurni uradi predtajo in ojpravijo najpoprej dopisrace in še ie veliko pozneje pisma, vsled česar pridejo dopiHnice na naslovljen(e mnogo poprej, nego pisma. Torej ne pišite vojnira ujetnikom pisem, uaar.-eč se poslužujte dopisnic. * Zopetno prebli'anje črnovoinlh zavezanccv, rojenih v letih 1897 do 1866, se za mariborsko okrajr.o glavarstvo vrši po sledečem reldu: Sodni okra^ M a r i b o r. Prebiranje za levo in desno Dravsko obrežje se vrši v Mariboru, v Gambirinovi dvorani, Schillerjeya cesta in sicer: V ponedieljek, dne 10. julija 1916, za občine: Dobrenje, Št. Ilj v Slov. gor., Kamnica, Sv. Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušova, Sv. Križ, Jarenina, Sv. Jakob v Slov. gor. V torek, dne 11. juliia, za občine: Jelovec pri Kamnici, Janževška Gora, Kaniža, Kargo' :na, Leitersberg, Sy. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Gorn. Sv. Kungota, Gornji D-uplek. V sredo, dne 12. julija, za občine: Sv. Peter. Plač, Ploderšnica, Polička vas, Pesnički dvor, Ranča, Rošpoh, Slemen, Špičnik, Slatinski dol, Dragučova, Vrestenica, Spodnji Duple];. V četrtek, dne 13. julija, za občine: Vosek, Bo6, Svi6ina(. Vrtiče, ^ukovski dol, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri, CerSak, Ciglence, Cirknica. V petek, 14. julija. za občine: Vrhov dol, Studenci. Bistrica pn Lembahu, Bistrica ])ri Rušah, Fram. Gorica, Jješenca, Recenjak, Rače, Kumen, Lehen pri Ribnici, Lembah. V sobotot dne 15. julija, za občine: Dogoše, Loka, Lolfnica, Sv.. Lovrenc nad Majftborom, Sv, Marjeta na Drav. polju, Ru&e, Morje, Sv. Miklavž, Orehova vas, Gornje Hoče, Pohorje, Pekre. V nedeljo, dne 16. julija, za občine: Piyola, Poberž, Podova, Ranče, Rogoza, Razvanje, Radvanje, Rudefii breg. \ ponjedeljek, dne 17, julija, za občine: SlhTiica, Skoko. Tezno, Spodnje Hoče, Bohova, Cinžat, Smolnik, Zrko\ci. — Sodni okraj S v. Lenart v Slov. gpr. V gostilni Aubl pri Sv. Lenartu v Slov. gor. V torek, dne 18. julija, za občine: Andrenci, Sv. Anloii v Slov. gor., Sv. Ben«dikt v Slov, gor., iSv. 'jurij v Sloy. gor., Gočo\a. Veranje. Sv. Trojica v Sl. gor., Sv. Trije Kralji v Slov. gor., Sertalrska, Jablanci, Kremberg, Ledinek, Sv. Lenart v Slov. gor., Malna, Ihova, Srednji Gašteraj, Gornji Porčič, Gornja Ročica. V sredo, dne 19. julija, za občine: Gornji Zerjavci, Gornja Veličina, Osek, Partinje, Ragoznica, Žamarkova, Žikarcij SetarovarRadehova, Žitanoi, 2ice, Selce, Smolinci, Župetinci, Drvaaja, Trotkova in Cagona. V četrtek, dne 20. julijai, za občine: CermlenSak, Spodnji Porfiič, Spodnji Gašteraj, Sp. Zerjavci, Spodnja Veličina, Zimnica, Biš, Brengova, Kcrena, Cogetinci^ — Sodni okraj Slov. Bistrica. V gostilni Kac v Slov. Bistrici. V pietek, dne 21. julija, za oW>ine: Sv. Ana, Bukovci, Dešno, Fraihajm, Gabernik. Pekel, Hošnica, Hrastovec, Jelovec-Mako le, Kalše, Crešnjevec, Ogljenšfiak, Žabljek, Lapor]e. X soboto, dne 22, julija, za občine: Lušečka vas, Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Gornja Bisfrica, Gornja Ložnica, Vrhloga, Gornja Polskava, Oselj. Peftke. Brezje. Poljčane, Pokoše. V nedeljo. dne 23. julija, za občine: Pretrež, Ritoznoj, Sentovec, Kovm6a yes, Smereče. Stanosko, Statenbreg, Stopno, Studenioe, Tinje. .V ponecteljek, dne 25, julijHi, za občine: Spodnja Ložnicar Spojdnja Novavas, Spod. Tols kava, Slov. Blstrica, Vojtina, Oigonca. — Prebiranje se prične vsak dan ob 8. uri zjutraj. Prebirni zavezanci pa se morajo zaradi poprejšnj« porazdelitve ob 7. uri zjutraj sniti na prebirališču. Crnovojni legit;macijski listi. ki so se izdaji tujim in v občino pri- stojnim črnov^ojnim zavezancem, dajo pravico do proste vožnje po železnici in sicer od prebtivališft.i dn ]irebirnega kraja in nazaj. Važna razsodba v zadevl podpor. Upravno 30dišče je nedavno temu razsodilo, da ima rodbina vpoklicamca jira\ico do državne podporo od tistega dneva naf »rej, ko je vpoklicanec vstopil v vojaško službo4 Neki kmet je bil s svrojo prošnjo za podporo od tozadeynp komisije zavrnjen. Ko je pofeneje prošnjo ponovil, mu je komisija pofdporo sicer priznala^ pa Se le od tisteaa dneva naprej, ko je kmet vložil drugo proSnjo. Kmet se je pritožil na upravno sodišče, ki je razsodilo v gori navedenem smislu. Mala sprememba v posta.vi o .podporah za rodblne ypoklicanlh. Nedavno }e izšla cesarska nared- ba, s katero se postava o podporah rodbinam vpoklicanih spreminja glede podpor za pod 8 let stare otroke. Dozdaj so dobili ti otroci 50% tega, kar dobijo nad 8 let stari, sedaj pa bodo dobivali 75%. Vendar pa za rojdbine, kjer že trtje člani dobivajo polno podporo, to izboljšanje ne pride v poStev. * Zvišanje oskrbovalnine v dt:želu.ih bolmšnicab. Štajerski deželat odbor je sporazuiuno s ce sarsko namestnijo zvišal oskrbovalnino v deželnih bolnišnicah v III. razredu na 3 K za oaebo, v 11 na 8 K in v I. na 12 K. * Domač čaj. Že jeseni prvega vcjnega leta je prebivajstvo nabirclo in vpor&bljaJo vclike množine robidinega listja kot mdomtstilo za drag ruski čaj ah kitajski čaj Sedaj. ko je inozemski čaj postal še diažji in redkejši, je naša dolžnost, da se pravočasno preskrbimo z enakovredmmi nadomestili, da bo v jeseni m po zirm dovolj čaja za naše vojake in za prebivalstvo. Polnovredno nadoraestilo za kitajski ali ruski čaj imsvco v iuladib listih robidnice, malin in jagod. In sedčj je najpripravnejši čas za nabiranje listja, ki se v taufci plasti razgrne na papir in v senci posuši. Dobro na zraku pcsušeno listje se potem v zračnem prostoru suho shrani Mi bomo rabili tudi prihodnjo zimo mnogo čaja. Zatorej nabirdjte in sušite sedaj kolikor mogoče listja robidnic, malin in jagod. * Hmelj. Tudi v prelekli dobi je bilo popraševanje po tujem hmelju na hmeljskem trgu v Žatcu zelo živahno; špekalantje so ponijali za tuj hmelj 50—55 kron za 50 kilogram, toJa laslniki tujega hmelja že zahtevajo po 60—70 kron za 50 kilogramov tujega hmelja boljše kakovosti. Hmeljska bolha pcmroča na Češkem v hraeljskih nasadih ogromna opustošenja. Priznaiije žlta kot seniensko blago. Ljubljanski ,,Sloviene<;" poroča: Odslej uaprej se bo vršilo priznanje žita kot semensko blago pod strožjiiru pogoji, Semensko žito se bo smelo vsekako dražje prodajati, kakor drugo. toda le tedaj, 6e bo kot tako tudi priznano. Nobeno žlto se kot semenskfo ne bo priznalo, ee ga poprej. še na njivi rastočega, ne ogleda ud ,,Pripoznovalne komisije za semensko žito." — Pri ogledu njive se bo gledalo na čistost vrste, na čistost njive od plevela in drugih tujih rastlin, na enajkomernost in kakovost rasti. pri rži na varslvo pred fujim oplojenjem, dalje na zdravje rastlin, ki ne smejo bitl od gliviškib bolezni napadene in konečno na to, 6e je celo gospodarstvo tako, ki je primerno za dobavo semenskega žita. Kdor bo hotel od letošnjega pridelka projdati semensko žito po višji ceni, mora to že zdaj priglasiti ,,Pripoznaivalni komisiji za semensko žito e. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubdjani", ki potein na njegove stroške odpošlje uda te komisije ogledati dotično njivo. ^ .— Skoro gotovo bodo hidi za druge dežele veljala glede semenskega žita pnafka določila. Svetlobo in zrak za prasce. Luč in zrak sta temeljna pogoja za uspešen razvoj mladih svinj, V tem ozriru so ljudje brez potrebe bojazljivi in pozabijo, da prenesejo mlacle živali vsako vreme, ako se le pravočasno utrdijo. Potreba je, da se privošči svinjam že od mladosti dovolj svetlobe, zraka in prosfega gibanja. To sp mora pri svinjereji kar najkrepkeje povdarjati. * Sušica pri svinjah je bolezen, ki so jo izbiedili še le v novejšem časa v večjem obsegu. Že v začetku 80tih let so jo našli le poredkoraa. A že statistika iz 1 1908 pravi da se je n. pr. v Nemčiji v letih 1905, 1906 ia 1907 od 14-5 milijonov zaklanih svinj našia aušica pri 403.000, torej prilično 30 od tisoč. Škoda, ki nastaae letno vsled tega za narodno premoženje, znaSa milijone. V večini slučajev je vzrok sušice pri svinjah krmIjenje svinj z mlekom od sušičmh krav (oziroma s tvarinami, ki preostajajo pri predelovanju takega raleka). Dostikrat dobe svinje sušico tudi, če požrejo plunke )eličnib ljudi. ki jim strežejo Su^ica pri svinjah se je silno razširila, odkar je nast^la velika množina mlekarskih zadrog. Prej, ko je vsak kmet sam krmi! svoje svinje z ostanki doma i>redelanega mleka, je bolezen napadla kvečem njegove svinje. Ko pa so kmetje, recimo cele fare, začeli nositi mleko v mlekarno, kjer se je vse mleko zlilo skupaj ia skupno predelovaio ter so se ostanki enakomerno razdelili med vse člane. je to postalo dragače. Zakaj mleko erje edine jetične rave iz okoliša zadostuje, da okuži vse mleko in po lazdeljenih ostankib od predelanega Kleka :e razširijo klice su^ice med vse svinje v okolišu, ki te ostanke uživajo neprekubane. Nevarnosti okj ženja se torej pride v okom s tem, da se mleko pred predelanjem pasterizira, Oiiroma da se ostanki pred krmljenjem svidj (istotako tudi telet) pasterizirajo ali sterilizirajo. 9.000.000 K dobička! Zveza praških /elezolirarn je imeia \ zadnjih osmili mescili 9,000.000 kron čistega dobička. 1,000.0000 K je napaenjen za zDoljšanje plač uradnikov in delavcev železolivarn na CeSkem, 8,000.000 K dobifika bo pa bržčas razdeljenib med delničarj«. Cene za železo postajajo tako nepriraerno visoke, da bi bil že res skrajni čas, ako bi vlada tudi za železo določila najvišjp cene. • • Krst najmlajšega nadvojvode. V grsjski kapelici v Schčiibrunnu pri Danaiu se je vršl četrtek one 8. juniia na slovesni naCin krst najmlajšega a. vstrijskega nadvojvode in četrtega otroka prest lo'..iasledmka Karola Franca Jožefa in nadvojvodinje Cite. Krstil ga je dunajski tardinai knezonaiškof ¦ ¦¦¦: Pilfl Nadvcjvoda-prestolonaslednik, ki s tdikim uspeaom poveljuje našim četam na tirolskem bojišča, se ni mogel udeležiti krsta. Krstna botra navoroienčka sta bila sakso^ski kralj Friaerik Avgust iu Marija Antonija Parnsa, ki sta se pripeljala ob 1 un popoldne v Schoobrunn. Kratu je prisostvoval tudi naš cesar, Cegar zdravstveno stanje je izborno. NavzoCih je oiio tudi veliko članov ce aarske rodovne ler bolgarski princesinji Nadežda m Evdoksija. Novorojenček je dobil pn krstu i