Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October & 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President
A. S. Burleaon, Postmaster General.	*
T 3™
•ti m kor Uli delavskega
Dtltvci •• *prt> vilaai do vm|«, kar pro-duciraja.
Tki» p«p«r U dtvotad to Ik* interests of the working dati. Workers ar« entitled lo all what they product.
ÄÄÄÄTlflft OfflCi: 4008 W. It. St., Cfcicigt, III. Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
a« številko v oklepaju, ki •o nahaja poleg v«|«|l
naslova, prilepljenega spodaj ali na ovitku. Ako ja /5*5 j
številka ........ K
tadaj vam • prihodnjo številko nalaga lista potač« naročnina. Prosimo, po-npvite jo takoj.
STEV. (NO.) 554.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, ILL., DNE 23. APRILA (APRIL 23rd) 1918.
V
Grof Lernin, dosedanji avstro-ogrski zunanji minister, je resnično resigniral; cesar Kari je resnično sprejel njegovo resignacijo, in Bu-rian je njegov naslednik. Težko je poznati vse podrobnosti okoličin, ki so povzročile Černinovo deinlsijo, ker so znane le po časniških poročilih, na katera se pa ni vedno trdno zanašati. En y k lep je pa nedvomno mogoč: Na dunajskem dvoru je popolnoma zmagala kajzersko nemška stroja.
liiof Cerniu je bil imenovan za zunanjega ministra bolj iz ozirov na notranjo, kakor na zunanjo politiko. Njegovo imenovanje naj bi bilo prepričalo avstrijske Slovane, da jim je vlada prijazna, Černin izhaja iz netkdaj češkega plemstva, ki je pa že davno izgubilo svoje češtvo. Ne more se sicer reči, da je bivši zunanji minister nemški uitranucionalec;- spada pa k tisti majhni skupini, ki jih je mogoče imenovati Avstrijce in ki se tudi sami smatrajo za take.
Kako malo razume gospod Kari politiko sploh, in šc zlasti politiko avstrijskih narodov, je pokazal ravno z imenovanjem Čeruina za zunanjega ministra. V njem je mislil najti osebo, ki sprijazni Nemce in Slovane, in napravi ene in druge naklonjene vladi. Nemce naj bi pridobil,
LETO (VOL.) XIII.
ker se jim ni nikdar pokazal nasprotnega in je avtomatično stal na podlagi avstrijsko-nemške zveze; na Slovane naj bi pa vplivalo njegovo slovansko ime. Njegovo habsburško veličanstvo je mislilo, da so v politiki narodov taki momenti dovolj močni. Zdi se, da ni mladi gospod, ki je prišel po božji neprevidnosti na avstrijski tropi, še nikdar spoznal, da imajo avstrijski notranji boji veliko globokejše korenine in da ne opusti uobena narodnost svojih ciljev na ljubo lepiiu o-čem kakšnega novega ministra.
- Doma Kari res ni s Čeruinom dosegel, kar je bil upah Nemška buržvazija je ostala centralistična, kakršna je bila vedno. Vojnfc je smatrala za tisto sredstvo, ki priklene Avstrijo še bolj k Nemčiji in utrdi nemški značaj države. Njena nacionalna požel ji vost je ob začetku vojne izbruhnila z vso silo in potem se ni niti za stopinjo ohladila. Slovanske, zlasti češke in jugoslovanske stranke, so pa, čim dalje je trajala vojna, tem bolj prihajale do prepričanja, da se ne morejo njih cilji uresničiti v halisburški monarhiji. Četudi ne morejo ob rabljevi grožnji izrekati tega direktno, je vendar iz vseh njihovih izjav očitno, da streme po popolni neodvisnosti. In vsled tega ne mo-
re biti njih politika drugačna, kakor strogo opo-sietoiialua.
Kari se je poskušal )H>ka/.ati koiistitucional-nega in je sklical državni zbor. Dosegel'ni .s tem nič druzega, kakot da se je vsemu svetu razude-la notranja razdejanost Avstrije. In danes ima dunajski državni zbor toliko pomena, kolikor ga je imel pred vojno pod bičem znanega paragrafa 14, ki je vsak čas omogočal absolutizem. Če se ne bi ta parlament seiutertja sešel, ga tudi ne bi nihče |>ogrešal. Njegova vrednost se najbolje zr «•ali v dejstvu, da so nemški socialni demokrat je enkrat glasovali za proračun z motivacijo, da se more le tako rešiti parlament. Čemu je sploh tre-ba parlamenta, kateremu se le tedaj dovoli življenje, če pleAc proti svoji volji po rnuziki visoke vlade!
Kari se je poskušal kazati miroljubnega. To morda niti ni bila popolna maškarada. Avstriji niso cvetele rožice, ko je prišel na tron. Vojaških uspehov ni imela; saj je morala celo malo Srbijo pomandrati Nemčija zanjo. Notranji položaj je bil najbolj podoben peklu. 1'panje na slavno povečanje cesarstva je že davno splavala po v»di. Nadaljevanje vojne je grozilo š^ g novimi izgubami — morda celo z izgubo zlate krone, (io.spod
Kari je bil torej morda res miroljuben; ampak želel je mir « prof it oni.
Cerniu je bil dobro mirovno trobilo. I11 poskušal je biti tudi velik diplomat. Na vseh straneh bi si bil rad napravil prijatelje. Kazal se je , ljubeznivega napram Rusiji* laskal se je VVilso-nu, pri tem je pa vztrajal na stališču tesne zveze z Nemčijo.
Ta dvojna igra pa ni mogla obroditi dobrega sadu. Nekaj ča.>a so po zunanjih deželah verjeli, da je v avstrijskih miroljubnih izjavah kaj resnice. Toda besede, katerim ne s'cde nobena ali pa nasprotna dejanja, morajo prejalislej priti ob kredit. Tako se je zgodilo tudi Avstriji, da je ni naposled nihče več poslušal. Le Viljem jo je ošteval;
Cerniu je ustal neuspešen v zunanji politiki; nobenega uspeha ni dosegel doma, v Nemčiji je pa začel vzbujati sum. Posledica ni mogla biti nič druzega, kakor demisija.
Zdaj je Burian zopet na njegovem mestu. In zdaj je vsaj jasno, da je Avstrija zopet enkrat kapitulirala pred Viljemom in da plove v nemških vodah. Obenem prihaja z njim madjarski vpliv zopet na površje. Avstrijski sistem ima zopet tistega moža, ki je primeren zanj.
(lo
V	nekaterih kapitalističnih listih, in sicer prav takih, v katerih se najodločneje in najbrez-obzirneje zagovarjajo pristno kapitalistični interesi, je bila zelo velika radost, ko se je na Finskem pojavila protirevolucija. Prve vesti o zmagah "l>ele garde" nad boljševiki so izzvale v nekaterih uredništvih tako veselje, kakor da se pričenja konec Belcebubovega kraljestva na zemlji.
Človek se ne bi bil čudil, če bi bilo šlo za ne-poznanje razmer. Toda listom, ki imajo v vsaki važnejši deželi lahko nekoliko bogato plačanih dopisnikov, ne more to služiti za izgovor. Njih pisava je imela popolnoma druge vire in razloge, (iotovo je na svetu sploh in tudi v Ameriki
aT^iv,	i
uganka, ker so sicer marsikaj lahko študirali, vendar se pa niso nikoli poglobili v socialno sestavo sedanje družbe. Njih ideje so čisto poštene, toda zastarele, in zato nimajo vrednosti v naših dneh. Njihovim očem se zdi svet razdeljen v dežele, v narode, v verske skupine; ampak do velikega pomena družafbnih razredov in do nujnosti njih nasprotij niso prodrli.
Na drugi strani so pa žurnalisti, ki prav dobro poznajo in razumejo razredne razlike, pa se postavljajo v razrednem boju popolnoma zavedno na kapitalistično stran, ker pospešujejo s tem najbolje svoje interese.	. .
Listi, katerim služijo tal-Si časnikarji, so absolutno nasprotni delavstvu. Kadar prihaja do kakšnega konflikta med delom in kapitalom, ni zanje vprašanja, na kateri strani je pravičnost. Zanje je aksiom, da ima kapitalistična stran vedno prav in da je delavstvo vedno krivično.
Tak način boja se ne more ustaviti pri na-sprotstvu, ampak če ni že od vsega začetka novra-štva, se mora vsaj sčasoma izleči.
V	tem sovraštvu jc bil tudi glavni razlog za besno napadanje boljševikov in za nebotično radost vpričo vsake zmage nad njimi.
Boljševiki so zanje najradikalnejši predstav-niki delavstva, in sicer razredno zavedni predstavniki. Če bi se bila njih revolucija izvršila brez kapljice krvi, ne bi bili napadi nanje vendar nič bolj prizanesljivi. In obrekovanja ne bi bilo niti za črko manj. Saj niso kapitalistični glasniki tako mehkega srca, da bi se jim smilila prelita kri. Če se -na primer kdaj strelja na delavce, nimajo za to le tisoč opravičil, ampak najpopolnejše o-dobravanje. Razlika ni zanje v tem, kaj da kdo dela, ampak v tem, kdo da kaj dela.
Buržvazija, spojena s fevdalci, jc na Finskem nastopila proti boljševikom. Zato je bilo v najlepšem redu vset, kar je storila. In zato je našel vsak poraz boljševikov iiajradostne.jšej)dmeve^ ji jS
Naša dežela ima vojno z Nemčijo. Človek, ki hoče razumeti, kako se suče svet ¡11 stvari na njem, se vprašuje, kako je prišlo do te vojne in zakaj smo pahnjeni vanjo. Človek, ki hoče uravnavati svoje postopanje po spoznanju in ga spraviti v soglasje s svojim prepričanjem, preiskuje, kje je krivica in kje pravica, kakšne posledice more imeti ena in kakšne druga zmaga. In če pride po skrbnem uvaževanjn vseh okolsčin do spoznavanja katastrofe, katero bi pomenila zmaga kaj-zerstva za vso demokracijo, kolikor je jc na svetu in dosledno za vso demokracijo, ki je še na poti, tedsj se postavi s popolnim prepričanjem na stran, ki ruši avtokracijo.
Nekaterim ljudem je toliko raziskovanja in tehtanja preveč. Kot vodja v zamršenih situacijah jim ontaja tisti patriotizem, ki izvira^bolj iz srca, kakor iz glave. V Ameriki vodi sedaj tudi U pot do pravega cilja, ker je v gigantičnem boju med Zfdinjenimi državami in Nemčijo pravica na strani prvih.
Naj pa se jc prišlo do zaključka po kateri-
koli poti — rezultat ostane v vsakem slučaju ta, da mora biti ne mš k o-avstrijska avto k racija poražena.
Komur je to resen cilj, ta se ne more veseliti ničesar, kar olajšava kajzerjevo pozicijo ali pa jo celo utrjuje. Kdor se v Amerik/i imenuje patriota, bi moral tudi finsko situacijo presojati s tega stališča. Listi, o katerih smo začetkoma govorili, niso ravnali tako. Patriotičnih besed je v njihovih predalih mnogo; toda če se popraska,*« najde pod skorjo debela plast interesov, katerim je patriotizem dober le za odejo.
Tudi finsko situacijo so presojali s stališča razrednih kapitalističnih interesov. Le da bi bili * poražen! hotjlevlkl — je bili 11JH1 MJa, ka niso skrivali. In* ko so prihajale vesti, da zmaguje buržvazija, so triumfirali — in tudi tega niso skrivali.
Toka kaj pomeni zmaga bu rž vazi je za splošno internacionalno situacijo, kaj za Ameriko.' — S tem vprašanjem, ki bi bilo že s patriotičnega stališča imperativno, si niso belili glave.
I11 vendar ni bilo trehaSalomona, da bi bil vsaj približno spoznal, kam pes taco moli. Seveda ne bi bil smel resen človek resno jemati šiloma razširjanih obrekovanj, da so boljševiki orodje Nemčije in njih voditelji podkupljeni od kaj-zerja. Mogoče je pač, da so Nemci vtihotapili nekoliko svojih agentov tudi med boljše vike — kam jih pa niso! Ampak če se najde v kakšni armadi par oficirjev, ki so nemški špioni, se ne bo nihče drznil trditi, da je dotična armada v nemški službi. Difamirati celo stranko, kadar se nahaja v najkritičnejših bojih in pred najtežjimi nalogami, ni nič manj podlo.
Kdor se ni dal zapeljati s takim zlobnim o-pravljanjcm, je pa moral razumeti, da jc prija-. teljstvo ali pa vsaj sprava med boljševizmom in kajzerizmom nemogoča reč; nemogoča, zato ker predstavlja eno ogenj, drugo pa vodo. Med kaj-zer.stvom in med buržvazijo v revolucionarni deželi je pa celo intimna zveza najložja reč.
Finska buržvazija jc hotela imeti pomoč zoper revolucijo in ni vprašala, odkod jo dobi. Če bi jo bil ponudil satan, bi jo bila sprejela. Na zemlji je pa ni mogla dobiti od nikogar, kakor od Nemčije — zlasti ko se ni ohnesel poizkus s švedsko, si je to vsakdo lahko seštel na prstih. A ker je bila to edina pomoč, na katero je finska buržvazija mogla računati, je bila gotova stvar, da jo poišče. Njena zmaga nad revolucija je torej nemška zmaga, torej utiditev avtokracije.
Kdo se upa trditi, da se to strinja z interesi demokracije sploh in z interen Zedinjenih držav posebej?
%	.. Jn	jI
Stvari se razbijajo, a ne razvijajo se po predpisih tega ali onega mogočnega urednika, ki si včasi domišlja, da pleše svet na njegovi dlani. Tudi na Finskem so sle svojo pot in danes so sim-patičarji ''bele vlade" podobni starcu na strehi, ki ni mogel ne gor ne dol.
Finska je danes resnično nemška satrapija. Njena protisocialistična vlada se jc obrnila za pomoč tja, odkoder jo je mogla pričakovati — do kajzerja. Ona se ni dala zapeljati od govoric, ki so pripovedovale o tesnem prijateljstvu med boljševiki in Nemčijo; od vsega začetka si je bila na jasnem, da ni večjega, radikalnejšega, nepremost-Ijivejšega nasprotja,kakor med kajzerstvom in revolucionarno Rusijo in iz tega je po pravici sklepala. da ji ne bo nihče na svetu tako rad pomagal proti rdečkarjein, kakor baš kajzer Viljem.
O, v časih, ko jc bila Finska zatirana od ruske vlade in so ji bile ugrabljene vse njene garantirane pravice, ni imela oficielna Nemčija nobene dobre besede zanje. Takrat je namreč v Peter-burgu vladal car in njegovo prijateljstvo je bilo
kajzerju več vredno kakor vse prav'ce zatiranih narodov. Prijateljstvo do Finske se je šele porodilo, ko ni na Ruskem nihče več odrekel Fincem neodvisnosti in svobode, a ko je Berlin mogel porabiti Finsko za kozla proti revolucionarni Ru-. siji, s katero je hinavsko sklepal "uiir."
Pri tem se je pa finski gospodi zgodilo prav t«> kar UKrajinski. Klicala je volka, naj jo "brani," in volk je prišel, pa brani po volčje; kadar je ovca v njegovem želodcu, je "varna", tla ji no-l»en boljševilv ne skrivi dlake.
Nemčija je prišla na pomoč, a kakšna je ta pomoč, naii|pove na primer San te ri Nuorte ja »ameriški zastopnik finskih boljševikov oziroma začasne-vtade finske ljudske »eftuhtikc. ki je u^avil v nekem interv juvu, da hoče Nemčija spremeniti Finsko v drugo Belgijo ali Armenijo. Nüorte-ja je dejal: "Nemški junkerji so prišli v svoji pohotnosti po svetovnem gospodstvu v štadij, ko jim je umor na debelo-nekaj navadnega pri izvrševanju njihovih načrtov. Zadnja poročila iz Finske govore o strašnih molitvah, ki jih počenja tako/.vana bela garda v družbi svojih pruskih zaveznikov. Bela garda sestoji iz ljudi tistega razreda na Finskem, ki se je obrnil do Nemčije, da naj ščiti njihove fevdalne privilegije, katere jim ugrožava organizirani delavski razred. Na tisoče finskih delavcev, moških in žensk, posebno tistih, ki so stali na čelu proletarskega gibanja, jc bilo ustreljenih. Ko so prišle nemške čete na Finsko, jih je sprejel fevdalni finski razred z odprtimi rokami in jim izročil imenik svojih političnih nasprotnikov, ki so bili potem brez usmiljenja umorjeni, ako so jim prišli v roke."
Nuorteja -pravi, da se je začasna vlada finske delavske republike preselila v Petrograd in z njo je odšlo na tisoče Fincev, ki so se pravočasno umaknili.
(hI kapitalistovskega srca ni zahtevati, da 1»i se zgenilo ob vesteh, ki poročajo o masa k 2 Iranju delavstva. Ampak Nemčija je sovražnica Amerike: In to dejstvo bi moralo biti merodajno t tuli za najbolj kapitalistični list.
Moralno podpiranje finske "bele" vlade je praktično moralno podpiranje Nemčije. In nobeno bahanjc s patriotičuimi frazami ne odvaga takega nepatriotičnega dela.
Brzojavne vesti iz Švedske poročajo, da jc Finska stopila očitno na stran Nemčije kot sovražnica zaveznikov. Presenetiti ne more taka vest nikogar. Kajzer ne daje svoje podpore nikomur zastonj; prvič ni za to dovolj nesebičen in drugič se mu ne godi tako dobro, da bi mogel brez profi-ta pošiljati divizije na vzhod, ki jih krvavo po-♦ »•«»Hn.ie na zapadu.
Poročila o nemško-finski zvezi tudi pripove-rujejo, kakšen je namen te aliance. Bela Finska je šla nied imperial iste. Povečati se hoče. In povečati bi se mogla le na račun Rusije. To jc hvaležnost njenih fevdalnih gospodov. Revolucionarna Rusija je dala Finski popolno neodvisnost brez vsake žrtve od finske strani; in zato bi finski fevdalci sedaj radi še okradli Rusijo. Njih apc-tit niti ni majhen. Na eni strani bi radi pogoltnili ves evro|>sko ruski sever, na drugi bi si pa privo» li sam Petrograd — kakor jabolko po kosilu.
Ob takem načrtu se pa smeje kajzerska duša. Vse, kar gre na račun Rusije, ji jc všeč. Ko jc sklepala mir z ruskimi delegati, kakor sklepa mir ropar z napadenim na samoti, se ji ni niti sanjalo, da bi pustila Rusijo, vsaj okradeno in izmučeno, zanaprej pri miru. Kajti trajen mir med kajzersko avtokracijo in revolucijo jc nemogoč. To so vedeli Hindcnburgovci in to so vedeli Trockij*vci; le zastopniki multimiljonarsk'h interesov in — na žalost — njih antipodi, "čisti" in "radikalni", niso hoteli razumeti jasue resnice.
JI .Ji JI
Stvari se razvijajo celo hitreje, nego je marsikdo pričakoval. Iz Moskve prihaja poročilo s sledečo zanimivo vestjo:
Angleško in francosko vojaštvo se je izkrcalo v Murmansku na severnem obrežju polotoka Kola v Arktičnem oceanu, da pojača oddelek angleških mornarjev, ki je bil že pred tedni izkrcan. Zavezniške čete sodelujejo z boljšcviskimi silami za obrambo murmauskega obrežja in železnici- proti finskim belim gardam.
Ruska rdeča garda sodeluje z angleškimi iu francoskimi oddelki pod vodstvom vojnega odbora murmanskega delavskega in vojaškega sve-Vt-jni odbor je Mravljea iz enega francoskega, enega angleškega in enega ruskega člana.
Finska lwla garda je napadla murmansko Železnico pri Kemu, 27 milj južno od Murmanska in 200 milj zapatlno od Arhangelska, ali zavezniško vojaštvo jo je odbilo.
Boljše viške in Zavezniške čete operirajo v soglasju iu prcbivalstio na obrežju Belega morja priznava, da varuje zavezniška pomoč okraj pred pustošenjem. od strani finskih belih gard, ki jih podpirajo Nemci."
Da se ameriški interesi tukaj popolnoma vje-inajo /. zavezniškimi, je očitno.
Kam bodo zdaj glasni zagovorniki finskega "reda" spravili svoje simpatije do belih gard, s katerimi se morajo zavezniki Amerike bojevati? In kako naj obrnejo svoje strupene napade na boljševike, ki sodelujejo z zavezniki Amerike v obrambo interesov, ki so zavezniški in ruski obenem ?
Kjer je revolucija, so homatijc. Velika, dolga stoletja zatirana dežela se ne more otresti svojih tiranov kakor se strese nekoliko češpelj z drevesa. Le ne&oliko historičnega znanja in socialne razsodnost i je treba, pa se mora razumeti, da velja predvsem za revolucijo francoski pregovor: Omelcta se ne more napraviti, ne da se razbije-jo jajca. To ni krivda revolucije, ampak krivda razmer, ki povzročajo revolucijo. Tudi ameriška' francoska, kitajska revolucija se ni izvršila brez brutalnih epizod in kaosa.
Pogled na marsikatere neprijetne prizore v ruski revoluciji pa vendar ne bi smel ljudi, ki hočejo sood ločevat i v usodi sveta, odvrniti od resnice, da ostajajo interesi ameriške demokracije i-dentični z interesi ruske revolucije. Iz te resnice pa izvira naloga, tla se pomaga odstranjevati nesporazume in zlasti odstranjevati reči, ki povzročajo nesporazume med Ameriko in novo Rusiji», ne pa kopati vedno širši in globokejši prepad med obema deželama.
Prišel bo čas, ko bo vzajemnost teh dveh dežel morda odločilna za ves svet in zdi se nam, da se zgodi to. šc preden bo sedanje vojne konec.
Finska situacija je v tem oziru posebno značilno znamenje. Konflikt med belo in rdečo vlado na Finskem infa za Finsko samo velik, za svet pa le ožji pomen. Ampak dejstvo, da stoji Nemčija za finsko reakcijo daje stvari internacionalen zna-
v •
čaj.
Za kajzersko Nemčijo je Finska predstraža. Prusija ve, da niso zaključeni njeni računi z Rusijo. Ona ve, da je nov boj med njeno avtokracijo in rusko revolucijo neizogiben. A že sedaj se pripravlja, da dobi "moralno" pretvezo za ta boj. Ona ne pojde napadat Rusije, ne pojde krsst in ropat v Rusijo: le viteško pojde "ščitit" ubogo Finsko, kateri nihče nič noče.
Objektivni svet ji sicer ne bo verjel, kakor ji ni verjel, da je "morala" napasti Belgijo. Toda kajzerstvo ne išče izgovorov zs svet. temveč le zase in za pieslepitev svojega ljudstva. Za ta namen bodo tudi finski interesi dobri. I11 tako dobivajo razmere male Finske svetoven pomen.
Slovensko republicansko združenje.
8EDEŽ V CHIOAOI, ILL: .
IZVRteVALHI ODBOR:
Prank Bostič, Filip Godirs, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Frits, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Stebla j, Frank Sava, Frank Udovič, Charlie Veacl, Andrew Vidrieh, Stefan Zubrie, Lco Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R.«Z.
Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1,Cicero, Pl)


SLOVENCI V CHICAOI1
Slovensko Republikansko Združenja vabi vse rojake v Chicagi in okolici na
VELIKO ZABAVO S PREDSTAVO. ♦
- Dne 19. maja uprizori chicaška lokalna organizacija v dvorani Sokol Jonai, 5010—14 W. 25th Str., v Ciceru, šaloigro 44 Ne da se prevariti." Igra ima tri dejanja, ki so zanimiva in polna humorja. Spisal jo je Etbin Kristan. Snov je zajeta iz življenja ameriških Slovencev. Igra bo sedaj prvič uprizorjena. Pričetek igre bo ob dveh popoldne.
Ker se igralci trudijo, da zadovolje občinstvo in ker bo priredba združena z velikimi stroški, je od slovenskega občinstva v Chicagi in okolici pričakovati, da jo poseti. Pri tem bodo gosti imeli mnogo duševnega razvedrila in obenem bodo pomagali naši pravični stvari, ki je stvar nas vseh, moja in tvoja. Priporočam rojakom, naj že sedaj agilirajo za to prireditev, kjerkoli jim nanese prilika. Kdor hoče prodajati vstopnice, jih dobi pri tajniku. Cena za prve sedeže je 50e in za druge 35c. Vsi, kateri čutite za stvar, izrabite vsako priliko in ugitirajte za to prireditev. Potrebno je, da se kar največ Vstopnic proda že v pred prodaji, kajti to je najboljša agitacija. Po igri sledi prosta zabava in ples. Igral bo izvrsten orkester med posameznimi dejanji igre in po igri.
Rojaki! Prihranite si ta dan in pokažite, da ni Chicago zadnja med slovenskimi naselbinami. Dne 19. maja ne sme nihče manjkati.
Frank Zaje, tajnik lokalne organizacije S. R. Z.
SLOVENCEM V HERMINIE, PA IN OKOLICI.
Pogostima je bila med tukajšnjimi rojaki izrečena želja, da bi se natančneje poučili o Slovenskem Republičanskem Združenju, o njega namenih in o njegovem delu. Splošno je znano, da so tukajšnji Slovenci naprednega duha in vsled tega tudi demokratični. Brez obzira na to, ali misli kdo po vojni ostati tukaj, ali se pa vrniti v staro domovino, žele, da bi Slovenci, kadar se sklene mir, po stoletnem narodnem in socialnem zatiranju dosegli svobodo. Ker ne more biti politični izraz svobode nikakor v monarhiji, je v tem oziru demokratična republika njih cilj.
Jugoslovansko vprašanje je šele a sedanjo vojno tako oživelo, da zahteva na vso moč svojo rešitev. Vsled tega je tudi za mnogo rojakov v tem vprašanju dcuti ¿eči, ki jih je treba natančneje pojasniti, in že dolgo so ai želeli tsikoga podrobnejšega pojasnila.
Želja se sedaj izpolni vsem, ki so jo gojili.
Dne
PRVEGA MAJA
se priredi za tukajšnjo okolico , JAVEN SHOD
v Herminie, Pa.,
na katerem se bo ustreglo rojakom.
Shod, ki se prične ob 2. popoldne, bo imel sledeči
SPORED:
1.	Igra godba na pihala.
2.	Poje pevski zbor "Sokol
a): Pozdrav;
b.):	Ljubezen in pomlad;
c.):	MarMcillaisc;
d.):	Francoska mednarodna himna.
9. Nastopi glavni govornik Etbin Kristan, ki bo govoril o jugoslovanskem vprašanju in Slovenskem Republičanskcm Združenju.
4. Raznoterosti.
Po končanem shodu bo veselica z raznovrstno zabavo._ _
Ker nam pišejo rojaki iz mnogih sosednih naselbin, naj priredimo shod za ta namen, upamo, da bo v vsakem oziru uspešen in da bo prvi maj-nik letos odhajam, kakor še nikdar prej ne.
Rojaki! Prišel je čas, ko spoznava ves svet važnost našega vprašanja. Tudi ini zahtevamo rešitev, zahtevamo jo pa na podlagi resnične svobode; zahtevamo svobodo, ne le da se konča naše suženjstvo, ampak tudi zato, ker ne more biti svoboden ves svet, dokler niso svobodni vsi njegovi deli. Zahtevamo svobodo, da se lahko razvijejo noše doslejuklenjene moči in da postanemo tudi mi Slovenci in Jugoslovani sposobni sodelavci na polju splošnega razvoja in napredka.
Ta oglas velja za splošno vabilo vsem rojakom. Pridite v čim večjem številu in boste nam dobro došli.
Na svidenje dne 1. maja!
Anton Zornik, predsednik.
S. R. Z.
SLOVENCI V WHITE VALLEY, PA., IN OKOLICI 1
Krajevni odbor Slovenskega Rcpuhličanskc-ga Združenja je sklenil, da priredi v nedeljo, 5. MAJA POPOLDNE JAVEN SHOD, da se natančneje pomenimo o pomenu in nalogah Slovenskega Republieanskcga Združenja.
O stvari bo govoril sodrug Ktbin Kristan ii Chicage.	*
Poskrbljeno bo tudi za govornika, ki pojasni pomen shoda v angleščini.
m
Rojaki! Doživeli smo čas, ko se ob svetovnem požaru in ob rekah krvi odločuje bodoča usoda narodov. Nihče izmed nas ni hotel te strašne vojne, v kateri padajo ljudje kakor snopje, na eni strani v slepi ali pa prisilni službi najokrutnejše avtokracije, na drugi pa, da obvjrujejo svet naj-brutalnejše sužnosti. Sredi najbolj krvave tragedije, ki jo je kdaj doživel človeški svet, je zado-nel glas: Vsak narod naj ima svobodo, da odločuje sam o svoji usodi.
Kaj naj v tej važni uri pravijo Slovenci? Ali naj silimo nazaj pod jarem, ki nas je žulil, da
so nam krvavele rame! Ali nsj molčimo in čakamo, da nas bodo drugi premetavali, kakor se jim bo sdelo pravf Ali naj si pleteino nove biče namesto starih!
Slovensko Republičansko Združenje stoji na brar^ku avobode. Vsak narod na svetu nsj bo
prost in neodvisen, ds si sam lahko uredi življenje, da se lahko razvija in da na ta način lahko postane koristen élan v družbi narodov.
Slovensko Republičansko Združenje zagovarja osvoboditev izpod starega jarma, noče ps, da bi bil slovenski narod namesto v svobodo odpeljan v službo novih kron in tronov. Če vodi skoraj ves svet boj za demokracijo, hočemo tudi mi biti deležni resnične, nezakrinkane, nepopače-ne demokracije.
Narodi naj sami odločujejo o svoji usodi! To je tudi naše geslo. Zato morajo tudi narodi sami govoriti.
Pridite torej na shod, da povedo jasno in glasno, da je naš cilj svoboda in solidarnost 2 demokratičnimi narodi vsega sveta.
V presledkih igra na shodu godba.
Rojaki iz vse okolice, pridite v čim obilne j Čem številu!
Tajnik krajevnega odbora S. R. Z.
S. R. Z.
SLOVENCI V FOREST CITY, PA.f
Rojaki! Kaj mislijo Slovenci v Ameriki o bodočnosti naroda v stari domovini!
To vprašanje je dobilo tak pomen, da si moramo na vsak Ačin odgovoriti nanj. V straš ii vojni, ki divja že četrto leto, propadajo veliki kosi starega sveta in pod razvalinami se pripravlja nov svet, da vstane iz njih. Stoletja so bili narodi kakor črede ova«-, s katerimi so kralji in cesarji barantali po mili volji. Marsikaj se je sicer godilo "v imenu narodov",-toda vpraševal ni narodov nihče. Vladarji so bili "po milosti božji," narodi pa so morali sprejemati njih odredile in u-kaze, kakor da prihajajo res od samega Boga.
Tekom te vojne, v kateri doprinašajo narodi nezaslišane žrtve, so se pa začeli vpraševati, če naj bodo res na vse večne čase le igrače kronauih glav in vsiljenih mogotcev. Ali naj rea vekomaj služijo veličanstvom in visočanstvom za podnožje! Ali naj, kadarkoli se poljubi kakšnemu avto-kratu, ves svet vzplamti v požaru in se kri preliva v potokih, da se poženo naposled narodi zopet na semenj in se z njimi baranta po interesih mogotcev!
In nenadoma je zadonel glasen klic, ki je preletel vse dele sveta: Narodi naj bodo sami svoji gospodarji in vsak naj ima pravico, da odločuje sam o svoji usodi.
Tako mogočen je bil ta klic, da je zdramil neštete, ki so prej Kpali in dobil odmev 11a mestih, odkoder izhajajo l>esede, ki jih posluša ves svet.
Tudi Slovenci so narod. Tudi zanje velja pravica samoodločevanja. V stari domovini so izpre-- govorili, toliko, kolikor pač morejo govoriti v krikih razmerah pod brutalnim habsburškim ti-ranstvom. Toda mi razumemo njih besede, tiste, ki jih morajo še zamolčati, ker bi jim sicer ralielj vzel moč besede za vse večne čase. Razumemo, da hrepene po osvoboditvi, in razumemo tudi, da jim moramo pomagati, kolikor je v naših močeh.
Tukaj živimo v deželi, kjer nam ne žugajo vislice, ako izrečemo najglobokejše hrepenenje svojega naroda. Svobodno lahko povemo, da so se tudi Slovenci naveličali cesarskega škornja, ki jih je tlačil na prsi. Na ves glas lahko izjavimo, da tudi Slovenci niso narod nepoboljšljivih hlapcev, ampak imajo voljo za svobodno življenje.
Ker nam je to mogoče, je pa tudi naša dolžnost, da storimo to. Narod, ki dobi priliko, da do-
O pijanosti
£aj je pijanost! Pijanost ali alkoholizem je . zastrupljen je z alkoholom. In alkohol je tista ■ snov, ki daje vinu, pivu in žganju moč. Kako pa nast anc pijanost 7
S tem vprašanjem sem se bavil Že kot otrok. Bilo mi je nerazumljivo, zakaj čuti človek pijačo v glavi, ko vendar vliva le v usta in v želodec. To vprašanje zanima sploh ljud-itvo, in ono si ga razlaga po svoje. Znana je v tem oziru bajka o žabah. Prva žaba se je zaredila v želodcu ter splezala v možgane in je bila tam mirna, druga, pri-sedša iz želodca, je začela živahno regljati, tretja se je začela prekopicovati, se je skregala in stepla, četrta pa je napravila tak polom, da je bil človek že popolnoma pod ničlo, toliko da ni bilo po njem. Tako govori ljudstvo.
Medicinci pa razlagamo pijanost talole: Z Vinom pride alkohol v želodec. V želodcu pa je velika mložina večjih hi manjših žil. Ene so, ki razpeljavajo kri, druge pa, ki imajo v sebi neki brezbarven sok. Ta se napravi v želodcu iz jedil 111 pijač, katere uživamo. Imenuje se "limfa". Žile, ki sprejemajo skozi svojo tanko steno ta sdk v sebe, pa imenujemo "limfatične žile". Če pride vino v želodec, se kemičnim potom razkroji in alkohol stopi iz vina v limfatične žile. Te pa so od želodca napeljane po vsem telesu, torej tudi v možgane. Možgani pa obstoje in tidoč in miljonov • finih nitij, katere imenujemo živce. Vsak živec je obdan liki sablja, ki tiči v nožnici, tudi z nekako nožnico. Ta nožnica ni nič drugega, nego en del onih limfatičnib Žil, ki nosijo hrano živcem iz Želodca, a mu prineso sedaj poleg ptavega živeža tudi strupen alkohol.
Živec, radi tega nenaravnega živeža razdražen,, vpliva na možgane tako, da se razburijo. Pozneje pa alkohol živce popolnoma omami, tako da vidimo vse poslediee od druge do četrte stopnje pijanosti. Živci so iz možgan napeljani no vsem telesu, torej tudi v jezik, v rofke in noge in sedaj vam bo jasno, kako je mogoče, da vliva človek v usta in želrdec, čuti pa pijanost v Aiožganih, pri govorjenju na jeaiku, v nogah, tako da ne more hoditi, itd.
Živci so napeljani tudi v pljuča in srce kot posebni pljučni in srčni živci. Če so tudi ti za-
strupljeni, kar se prigodi pri uživanju večjih množin opojnih pijač, se razdražijo pljuča in srce, tako da začno hitreje delovati, pozneje se pa omamijo, pljuča zopet počasi dihajo in srcc počasi bije, da postane srčni utrip in pa dihanje nepravilno in da tudi lahko celo dihanje pljuč in utripanje srca popolnoma preneha, kar ne pomeni nie manj, kakor da pijanec umrje.	•
Ker se pa to vendar le redkokdaj zgodi, pridemo do vprašanja: Kako se človek pijanosti zopet iznebi ?
Takole: Nekaj alkohola posrkajo v sebe želodčne žile, ki peljejo rdečo kri. Po teh priteče s krvjo zmešani alkohol do ledic. Tukaj se kri izčisti, in alkohol pride v scalnico in s to na dan.
Druga množina se iztrebi skupno z blatom potoni črev.
Tretja pa, ki je bila sprejeta v limfatične žile, priteče, krožeča po vseli udih, končno v pljuča in tukaj iztrebijo pljuča alkohol s tem, da ga — izdihajo
Četrti del pa se izpoti skozi kožo. Radi tega ima celo postelja, v »kateri jc ležal pijanec, značilen duh po alkoholu.
Tako se počasi človek alkohola iznebi, ali kakor se medicinci izražamo, telo je "eliminiralo", to jc ,izločilo strup alkohol iz sebe in človek jc zopet zdrav in čil, kakor da ni pil nikoli opojnih pijač.
Za popolno izločen je alkohola potrebuje človeška narava približno 12 ur, nekoliko alkohola izgine j>a šele po preteku ne^aj dni. Ako pa človek ne počaka tako dolgo, da bi bil ve.< alkohol izločen, temveč se na primer po prestanem mačku se isti dan napije in tako "mačka kurira", ali Če se uživanje alkohola ponavlja vsak dan, nima narava nikoli prilike eliminirati vsega alkohola in vedno ga nekaj v tdesu zaostaja.
Tak Človek postane kroničen alkoholist; 'kronično, to jc redno, dolgotrajno, skozi več let trajajoče uživanje alkohola in zastrupi jen je ž nJim, imenujemo kronični alkoholizem, ali na kratko alkoholizem v ožjem pomenu. Človeka pa, ki je zapadel kroničnemu alkoholizmu, imenujemo alkoholist a v ožjem pomenu besede.
Ker se pri takem alkoholistu alkohol nikdar popolnoma lic iztrebi, začno posamezni udje razpadati.
Tak alkoholist ali pijanec, šnopsar,-trpi na očeh, tresejo se mu roke, postane pozabljiv, volja mu slabi, nenravnost napreduje, ima slabo «panje, vidi različne pošasti, miši, podgane itd., postane spJoh blazen in to yse, ker ni kotička več v njegovem telesu, ki bi bil popolnoma zdrav.
Bolehajo možgani, srcc, ledvice, jetra, mišice itd. Seveda zbole pri nekaterih ljudeh bolj eni, pri drugih bolj drugi udi telesa, in sicer tisti najbolj, ki so bili že poprej oslabljeni iz kakšnega drugega vzroka.
Ako ne umro taki alkoholist i na kapi nagle smrti, umro na pljučnem vnet ju.ali na zatrjenosti jeter, na vodenici itd. ali se v pijanosti ponesrečijo: utonejo v lužah in potokih, ali pa se usmrte v blaznosti sami, češ,,da rešijo groznih pošasti, ki jih v njili domišljiji zasledujejo.
Sedaj pa zna ta stvar vendarle marsikoga nekoliko zaskrbeli, da vpraša: Koliko pa smem torej piti, da mi ne bo šk<*Ulo?
Ne velja eno pravilo za vse. Treba se je ozirati: 1. na starost, in 2. na de jat Vo, kdiko in kakšne pijače jc dotičnik pil do sedaj.
(Tlede starosti velja sledeče: Otrokom ne daj niti kapljice opojnih pijač. Mnogo otrok, ki jc dobilo v otroški dobi le malo kapljic vina, jc vsrkalo ž njimi kal poželenja po opojnih pijačah, in iz tega se je razvilo v poznejših letih pijančevanje. Naravnost v nebo vpijoč greh pa jc, če dajejo starši otrokom šnopsa, kakor je grda navada 11. pr. na Koroškem. Tak človek ni nikoli zdrav.
Mladenič, ki ni kot otrok užival alkohol, se ga bo lahko zdržal popolnoma, ne da bi se sili! na to. Nevarne so 11111 pijančujoče družbe, zlasti take. v katerih se smatra pijančevanje kot čednost. (To je pa najbolj v navadi pri naši akndemični mladini). Slab zgled in najbolj pa ponašanje s pijanostjo in prisilno pitje store največ alkoholi:«! o v.
Mož, ki «c v mladcniSki dobi ni mogel vzdržati alkohola, bo le težko pogrešal vsaj nekaj opojne pijače ns dan. Ali tudi majhna množina, če se redno uživa, zapušča vidne sledove na notranjih or-
seže svobodo, pa ostane zs pečjo in molči, ni vreden svobode in se tudi n« sme pritoževati, če rav-iiajo r njiui kakoh s hlspeeui.
Zgodovina Slovencev ne kaže, da bi bila naša natura hlapčevska. V dobi tlsčanstvs so se naši pradedje upirali in spirali, da bi stresli s tilnika jarem fevdfclstva. Premagani enkrat, so vstali drugič, pa tretjič, pa četrtič, (Hm so okrevali od prejiirjih porszov.pni so hoteli svobodo; ali naj uii rajši prenašamo suženjstvo!
Sovražne sile so se valile od vseh strani nad slovenstvo, da bi ga popolnoma zatrle. Kljub pro-gonoui in teptanju se je ohranilo in dokazalo ži-lavoat naroda. Ali naj bomo mi bolj mehkužni in brezbrižni!
Na vseh straneh vstajajo narodi, rušijo stare stebre, prekucujejo stare trone in se priprav. Ijajo, da si svobodni sežejo v roke in ustanove družbo vsega človeštva. Ali naj slovenski narod manjka v tej plemeniti zvezi!
Rojaki! Slovensko Republičansko Združenje ae je ustanovilo v Zcdinjenih državah, da zbere tukajšnje Slovence in omogoči, da se sliši njih glas. Geslo Slovenskega Republičanskega Združenja je: Proč s staro avtokracijo, in svoboda za naprej! Iz ene sužnosti ne more držati naša pot v nobeno novo podložništvo, ampak le v svobodo.
Narod bodi sam svoj gospodar! Krone pa .spadajo v muzej.
Da se pa natančneje pomenimo o Slovenskem Rcpubličanskeni Združenju, o njegovih ciljih, o njegovem delu, bo .
v pondeljek, 6. maja % zvečer JAVEN SHOD V FOREST CITY, PA., kjer bo sodrug Etbin Kristan iz Chjcage poročal o tem predmetu.
Slovenci v Forest City in okolici bodo ob tej priliki dokazali, da niso. zaspanci in da razumejo veliki čas, v katerem vre zgodovina bodočnosti. Pridite na ta shod vsi, moški iu ženske iu pokažite, da Vaše zanimanje ni odjenjalo, ampak da ste živejši od dne do dne. Po vseh naselbinah, v katerih žive Slovenci, stopajo 11a dan. Forest City no zaostane!
Zatorje — vsi 11a shod!
Frank Ratajc, tajnik.
S. R. Z.
IZ MINNESOTE
Iz slovenskih naselbin po Minncsoti dobivamo poročila o sijajnih uspehih, ki se kažejo na shodih, na katerih govori brat F. Kerže iz Chicage za Slov. Rep. Združenje. Povabljen je bil najprej v Elv, Minil., a ko so druge naselbine izvedele, da pride govornik za S. R. Z., so se oglašale druga za drugo, tako da ima l^rat Kerže žc ves teden opraviti v onem kraju.
Iz poročil, ki jih dobivamo iz raznih krajev, je spoznati, da so bile vse baharije o 'velikanskih uspehih" gospodov drja. Voftnjaka iu Tro-šta prazne. Ker je dr. Vošnjak govoril o zedinje-nju Jugoslovanov, bi bilo pri ondotnem ljudstvu dobilo odobravanje, če — ne bi bil za njim priha» jal Trost, ki ne zna biti tak diplomat iu je razodeval prave namene svoje agitacije, namreč propagando za kraljestvo.
No, kakor vidimo, bi mu S. R. Z. pravzaprav moralo biti hvaležno, kajti proti .svoji volji je zbudil največje zanimanje za to demokratično organizacijo in napravil najboljšo propagando za Keržetovc shode.
Se nekoliko take Troštove agitacije, pa bodo vsi ameriški Slovenci v Republičanskcm Združenju !
ganih, zlasti na možganskih mrenah, katere so, ka-kor dokasuje raztelesenje mrličev, že pri tej mali množini popolnoma bele kot mleko, dočim so pri človeku, ki ni toliko pil, prozorne kot steklo. Kakor zahteva tisti, ki uživa mišnico ali "morfin", teh strupov vedno več, ker se sicer ne čuti zdravega, tako zahteva tudi alkohol vedno večjega in večjega povživanja, sicer se človek ne počuti več "zdravega".
To pa napeljuje dostikrat k napačnemu mnenju, češ, da so opojne pijače zdrave pijače. Snop sar 11a primer se more delati, če nima svojega t rakoljca pod kožo. To pa je znamenje,da je dotičnik že propadel, postal žc kroničen alkoholist, iu da mora izganjati takorekoč žc duhiča z belcebu-bom; če bi we takemu človeku pogledalo v tfjo, bi se všidelo, da so posamezni udi že tako razdra-pani, da je joj! In to uaj hi bile zdrave pijače!
Kakšno stališče naj torej zavzemamo, če se hočemo odvaditi alkoholizma!
Kdor jc do sedaj užival žganje, nsj uživa le vino in pivo; popolnoma se mu bo pač težko mo-goče odvaditi.
Kdor pa jc doslej užival le vino in pivo, 11» j poskusi piti kolikor mogoče manj, nc več nego pol litra vina ali tričert litra pive na dan. Če se ga je pa en dan nasekal slučajno več, naj ga opusti prihodnje dni popolnoma.
Višek pa doseže isti, ki se zdrži opojnih pijač popolnoma. Ne samo, da je to za njegovo zdravje najbolje, ampak dotičnik dokazuje, da popolno vzdržavanje ni škodljivo in daje tako s svojo abstinenco dober zgled. Po vsem svetu obstoje v tn namen takozvana alwtinentna društva, ki združujejo ljudi, ki ne pijejo nič opojnih pijač. Zastopani so v tem oziru posebno Angleži,Rusi,Nem-H in vsi drugi narodi, ds, celo Madjsri — in tni Slovenci naj bi pri tem zaostajali!
Staro pravilo: 4,P0 pameti ga pijmo, da pa-met ne izgubimo", ne zadošča več. To naj velja k večjemu za kakega stsregs vinorejca, od vas mla-deničev zahtevamo glede naziranja alkoholakega vprašanja nekoliko več. Kakor povsod, bodite tudi v tem odru drugim v zgled. Najbolje doselete tos popolno abstinenco. Potem bomo gledali s ponosom ns vas! Dr. Ant. Schwab.
_P RQLBTARE C
Iz pumunskc tragedije.
O lakotf in divjanju nalezljivih bolezni, ki so sledile rumunski kampanji v Času, ko ne je skoro vse normalno prebivalstvo Moldavake, pol miljona ljudi is Valahije, skoro pol miljona romunskih vojakov in približno miljon Husov «bralo na ozemlju, ki ni dosti večje, kot država Massachusetts, pripovedujeta dva zdravnika v žurnalu ameriške zdravniške zveze.
Zdravnika pravita, da je mogoče položaj primerjati glede grozot le s krutifn trpljenjem Srbi-je po njenem porazu in z De Foe "Journal of the Plague Year." Grozota je sledila grozoti. I je gar in vračajoča se mrzlica ftta strašno gospodarila med pribežniki.
"Preplašeno prebivalstvo je l>ežalo sem in-tja, da se izogne pretečemu nalezenju, — pravi članek, — ali da najde hrane, gorkote in strehe. S tem pa se je širHa bolezen tako, da je bil kon? čno inficiran najbriT en miljon prebivalstva, ki šteje^pet miljonov vštevši vojake.
Pripovedovali so povesti, kako so se grozote gromadile na grozote, — kako so se kupičili vlaki na prenapolnjenih tračnicah, dočim so bili v lesenih železniških vozovih ljudje tako na gosto stlačeni, da niso oni, ki so umrli, mogli pasti in
da so jih odstranili šele tedaj, ko so vozove izpraznili. Zjutraj so preiskali železniške postaje in tovorna akladišča, da najdejo telesa ljudi, ki so se poskrili po kotih, da uuirjo v miru. Vsak dan so se .videli umirati ljudje na cestah mesta Jassy, deloma vsled bolezni, deloma pa vsled lakote in splošnega pomanjkanja.
Vsaka holniea in improvizirana baraka je bila natlačeno polna bolnikov z legarjem. Ker je bilo v prvem navalu nemogoče izolirati bolnike, se je pričela bolezen naglo širiti ter je pograbila ne le ranjene vojake, temveč tudi zdravnike, strežnice ter vse oddelke sanitetne službe.
Povsod pripovedujejo isto povest o grozotah. Pomanjkanje postelj je bilo tako veliko, da so ponavadi postavili dve postelji skupaj, na katerima so ležali po trije bolniki, dočim so pogosto položili po dva bolnika spodaj. Tal$o pomanjkljivo so bile urejene bolnice, da je bilo pogosto težko storiti kaj druzega kot izbirati mrtvece, da dobe prostora za one, Ici so še živeli. Rečeno je bilo, da je v tako majhnem mestu kot Jassy, umrlo na dan po 500 ljudi.
General Antonhi opisuje razmere v enem la-zaretu takole:
—To id bila bolnica, temveč mrtvaSniea, kjer so bolni poginjali v svojih cunjah, ležeč na golih tleh ali v najboljšem slučaju na kupu slame. Videl je človek drug poleg drugega slučaje škrlaticc in prve slučaje legarja. Bil je to pogled, ki je spominjal na Dantejev "Pekel" in človek bi bil lahko popravici zapisal nad vrata slavni rek : — Lasciate ogni speranzu, o voi, ch' entrate. — Pustite vsak up, vi, ki vstopite.
Na srečo niso bili vsi razredi tako slabo o-skrhljeni kot ravno ta, u tudi v najboljšem slučaju je bil položaj obupen.
Legar je bil v bolnici, še preden se je človek zavedel, ter je okužil vse oddelke, še preden s6 je moglo uspešno izvršiti primerno razkuženje. Da se ustavi legar, ho edini potrebni materijal kopeli, petrolej, britve, ogenj in čista obleka in o-deja. Celo tem priprostini zahtevam pa se ni moglo v polni meri ugoditi. Na enem mestu ni bile. mogoče dobiti nobenega petroleja uli kakega drugega uničevalca mrčesij na drugem je manjkalo lesa za ogenj, s katerim bi se očistila obleka tnr-česi in na nekaterih mestih je sploh vsega manjkalo.
Tem razmeram se je 'seveda kmalu odpomo-
glo v bolnicah, a trajale so dalj časa v barakah in po vaseh.
Navado kmetov tičati skupaj pozimi, da ohra« nijo gorkoto, so pretiravali vsled pomanjkanja hrane, kuriva in gorkih oblek, vsled česar so se nalezljive bolezni še hitreje iirile. Razmnožile so se predvsem uši, ki so širile infekcijo ter bile same inficirane. Posebno katastrofalne so bile prve barake, katere so zgradili za umikajoče se sr-made. Da dobe gorkoto, so jih izkopali v tla ter stavili preko njih le streho. V teh barakah so spali vojaki na tenki plasti slame ter se tiščali skupaj, da se ogreje jo. Na takih mestih so imele inficirane uši neovirano pot od enega kroja do drugega in vojaki so pričenjali padati v velikih masah. Talko se je tekom enega meseca razširila bolezen po vsej deželi ter ustvarila največjo bedo v že itak neznosnih razmerah.
Širjenje bolezni se je takoj ustavilo, kakor-hitro so zatrli vso mrčes pri bolnikih v bolnicah in pri onih, ki so prihajali v bolnice.
Nalezljive bolezni so se prav posebno širile, ker so kmetje zavživali veliko sira in mleka, ki ni bilo zavarovano proti infekciji. Druge bolezni, kot pelagra, pa so nastale vsled pomanjkljivosti dijete in hrane.
Ivan Cankar:
Zadnjič sem šel po tisti ozki, z novim peskom posuti poti zad za ljubijenskim kolizejem. Še zgodaj je bilo; jotro megleno in pusto. Misli so mi ležale na duši kakor kamenje na Krasu. Ni ga človeka, ki bi nikoli ne obupaval nad seboj in nad samim Bogom; in ki bi nikoli ne pozabil, da je užil tisočero nezasluženih dobrot, stotero ne-poplačanih ljubezni. In tako sem mislil, da sem užaljen in nesrečen ter da so krivico delali z menoj. —
En glas, en blisk.
t ki nekod, nič ne vem odkod, se je oglasilo mehka arija iz Trubadurja. Presunilo me je, da sem vztrepetal; trepetajoč sem se spomnil nase in na vse, kar je bilo.
Ta kolizejftki park, ki je zdaj sam svoj ža-. lujoči spomenik, se je razširil pred menoj, se mi je prikazal v toliki resničnosti, in v takem sijaju, kakor ga nisem videl poprej, ko je živel. Zožila se je pot; bila je tiha, srcu ljuba. S kostanjev je padala težka rosa v travo in na pesek, potrkavala je v listju in vejevju. Zaškripala so tam ogromna vrata in v park je prišlo dekle, roso na belem
Melodije
šalu, na licih in na mladi duši. Ne maram je opi-savati, da bi z neprimerno l>esedo ne užalil njene čistosti ;ali njena podoba je živa v meni.
Ti, malodušnež, če si imel pravico do nezaslišane sreče takega trenotka, ti se pritožuješ? — Sel sem zadnjič mimo predmestne krčme. Slišal sem pesem in sem zardel. Spomnila me je no mojo največjo sramoto, na življenje, ki ni človeka vredno. Na tako življenje namreč, ko sede žival za mizo, zataji Boga in dušo ter pravi, da je srečna. Ta melodija me je mahnila po glavi tako močno, da me je zazeblo. Koliko bolesti je bilo v njej; koliko sramežljivo in strahot epno zato jenih solz!
Kdo si! Ponižal si se bil med smeti in otrobe, ali Bog te ni zapustil, ker drugače ne bi spoznal in spoznati mogel, kje da si in kdo da si! —
Zadnjič sem šel proti Rožniku, svojemu milemu domu. Na cesti so zapeli fantje-rekrutl: Je pa davi slanco padlo na zelene travnike . . .
To je melodija, ki mi nikoli več ne pride iz spomina; zato, ker nikakor od srca ne more najhujša radost. Ce preudari človek, koliko je zmo-
žen trpeti in koliko uživati, preudari zmerom slabo; zakaj močnejša je njegova natura od njegove misli. Nisem namreč upal, da bi mogel kdaj v največji sramoti, ponižanju in trpljenju s popolnoma svobodnim in čistim veseljem uživati slovensko narodno pesem. Da bi moglo to moje srce, ki je toliko preneslo, še igruti se, smejati se, kakor dete.
Nesrečnež! Dobrote tega spoznanja si bil deležen, pa ne veš, odkad da je, čemu da je! —
Vse, kar si živel, kar si govoril in kar si delal, ima svojo melodijo. ( asih zelo smešno in nesposobno. Spomnim se na človeka, na prijatelja, karo mu ga med nami ni več para. Melodija, ki me prikliče k njemu, je pusta 'kvanta. Neka nesnažna melodija me spominja na žensko, ki je visoka in dobra v mojih mislih. Kadar zaslišim popevko:."Kn starček je živel ... " — je ko; pred mojimi očmi Dragotin Kette; tam v kotu sedi, gitaro ima v rokah in poje. —
Z vsakim obrazom, z vsakim pogledom, z vsako besedo je združena melodija. Vse drugo umrje, melodija ne. Spremlja te, kamorkoli greš; po-
dnevi stori, da postaviš kozarec na mizo in se -zamisliš; ponoči te vsdrami iz sanj, tc tiho pokliče, te milo spomni: "Ta prijatelj, ki ga ni več, je tole zapel!" — In še pravi: "S tem dekletom, ki te je rada imela, sta tole poslušala!" — in nazadnje pravi, čisto na uho se primakne glas: "To je pela tvoja mati!"
Zdaj gre že pod večer mojega dni''; zdaj vidim, kako da je, in plaho slišim. —
Vsak hip je imel svojo melodijo. Barve so zabledele, besede so pozabljene, ostala je melodija. Ni ga obraza, ki bi ne prepeval; nobeden ni umrl. Nič me ni strah, če jim povem, da sem med njimi.
Ker prišel bo ta čas; če kmalu ali pozno;
Vse te melodije ,oznanjevalke mojih trenotkov, se bodo spojile v eno. Vse moje ljubezni, vso moja brezprimerna sreča, vsa moja nezaslužena prijateljstva in vse moje zvesto zastražene bolesti, vse to se bo spojilo v eno pesem, v eno samo melodijo, ki bo po materinsko zbrala vse druge skupaj.
To pesem bom slišal, ko bom tiho spal. —
Ahasvcr pod križem
In že spet vidim. . . Nag visiS, razpet,
na jelovem križu mrtev, tih in bled.
In po cesti prašni gor in doli t od i mimo tebe ljudstvo vozi se in hodi.
Kaj za vrvež cestni poč se meniš ti T Nagnjena je glava . . . sklenjene oči.
Večno solnce z neba ti poljublja lica, nad glavo brni ti telegrafa žica.
Misli blisk prenaša noč in dan po njej nove, smele misli križem svet naprej . . .
Pomniš Ahasverja? . . . Tamkaj v daljnem mesti ▼klel sem v svetišču, slišal te no cesti.
Kakor grom z oblakov glas grmel je tvoj med pisma rje v glupih, forizejev roj.
Bičal njih sebičnost, bičal licemerstvo, bičal častihlepnost si in praznoverstvo.
Bičal si nadutost, svetohlinstvo, laž, — vprašal nisi: rob je ali velikaš.
Pol si v borbi s svetom, zelotiznva žrtev, zlobe in beraštva, fanatizma žrtev.
Videl žaloigre te sem zadnji čin . . . kot zmagalec pol si, uiučenik, trpin!
Pomniš AhaaverjaT . . . Htel si bil počiti tam pred hišo mojo ter si oddehniti. .
S križem tvojim bil sem te nerad odgnal ščuvala me note besna je drhal.
Brez miru za kazen zdaj po sveitu blodim, devetnajst sto let že ožigosan hodim.
Cesto vidim križ tvoj — čudno to drevo: zeleneti videl že sem ga lepo.
Cvetje videl cesto sem na njem dišeče, sadje zlato videl sem na njem zoreče.
Potnikov krepčalo z njim se je nebroj, ko od težke poti lil jim s čela znoj . . .
Videl pa sem tudi ... Za vesala tvoja skrival svet je često že zločinst^a svoja.
Videl sem, kako je vihtel mnog tiron kri t tvoj kot orožje, kot osebno bran.
S križem tvojim je okrutnik okoreli prestol* svoj podpiral slabi, prepereli.
In .še več sem videl — o, ti modri svet! križ je tvoj grmadam rabil za pod ne t.
A v imenu tvojem kurili grmade njega dni so razni slavni Torquenikde.
In v plamenih zgorel mnog je živ svetnik, mnog svobodne misli hraber niučenik . . .
S prtom tvojim hteli pa so že zakriti r.olneno luč resnice modrijani zviti.
Iz Železnih žebljev trdih tetile treh
spone so kovali sužnjem v temnih dneh . . .
Ah, vae to sem videl že na svoji poti, I*riča bil sem mnogi že človeški ¿moti.
Razumeli niso tvojega duha, polnega ljubezni tvojega srca. Pa namestu sprave in miru, ljubezni tvoji že učili verniki so jezni često, žal, sovraštvo, srd in slepi črt, brale drugih misli po gonili v smrt . . . Zdavnaj sta umrla, zdavnaj pokopana dva sodnika tvoja, Kajfež in po Ana. Ni pa izumrl še farizejev rod, in pismarjev dosti srečam še povsod. In da tebe pošlje spet no svet Jebovo, sodili 'hinavci bržčas bi te znova. Farizejev zbor bi spet psovol te, vpil — "Križaj ga!" Pilatu bi s pestmi grozil.
Ivan Cankar.
Hlapec Jernej in njegova pravica,
"Nikoli te nismo videli, nobeden se te ne spominja, pa prideš na staro leto in nam naložiš to breme!"
"Ne bom prosil vbogajme, nikomur ne bom delal nadlege!" je rekel Jernej. "Pest sena mi dajte, da si odpočijem, ker se truden!"
e&l je na hlev v seno. Ležal je, dolgo ni zaspal, pogovarjal se je z Bogom. Ni se več pogovarjal z njim, kakor hlapec z gospodarjem, temveč kakor tirjavec z dolžnikom.
"Kar si rekel, to zdaj izpolni! Pravico si dal ljudem, pa so jo skrili; ni je pri biričih, ne pri sodnikih, ne pri cesarju; birči so me pehali med hudodelce, sodniki so me zasmehovali, ^ cesarja so me ogoljufali! Pri tebi je pravica, ti si jo poslal, ti potrdil, ti skrbi zanjo, da se izpolni tvoja zapoved! K tebi samemu si zatekam, jaz, hlapec Jernej, sam na svetu, o belem dnevu o-k rad en pravice oropan! Tvoja postava je v mojem srcu in tvoja obljuba, tvojo besedo sem slišal daj, da ne mine moje zaupanje! Zdaj iztegni svojo roko, vsegamogoči Bog, pravični sodnik!"
Tako se je Jernej pogovarjal z Bogom, dolgo vtioč je molil; in ko je zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez slovesa.
Hcdil je dolgo, trikrat je počival; pred mrakom» je dospel na BetajnovO.
"Kaj je to Jernej T" so izpraševali, ki so ga videli.
"Razcapan je in prašen, do pasu je upognjen, siv starec — kaj je to Jernej T" so se čudili in so gledali za njim.
Jernej po se nikamor ni ozrl, nikogar ni pozdravil in nikogar ogovoril. Tudi tja se ni ozrl, kjer je stal beli njegov dom. Ael je naravnost k
Župniku.
Prijazen gospod je bil župnik, debel in rdeč, in smehljal se je.
"O Jernej, o Jernej, kod si romal, da si tako star in slab?"
Jernej je stal pred durmi, vzravnal je upognjeni hrbet, izpod obrvi so se mu zasvetile oči.
"Nič ne bom sedel, nič ne bom počival, zakaj pozno je že in truden sem f— Po svetu sem romal, od biričo do sodnika, zakopali so jetooin romal, od biričo do sodnika, od sodnika do cesarja. Pravice ni pod nebom, zakopali so jo sto klaf-ter pod zemljo, težko skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je neiščem več na zemlji, biriči in sodniki so zatajili Boga, izdali njegovo besedo in zapoved. Pri Bogu iščem pravice, pri njem samem, ki je sodnik nad vsemi se.dniki! Oprite pismo, ki ste njegov služabnik, razložite njegovo besedo, razsodite mojo pravdo po njegovi pravici!"
Župnik je stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen je bil.
"Ne tako Jernej! Veliko hudega so ti storili, nekrščansko so ravnali s teboj — ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil tistim, ki so ga preganjali!"
Jernej je izpustil župnikovo roko, gledal mu je srepo v obraz, bolnosvetlimi očmi, in je govoril s trdim glasom kakor nikoli poprej.
"Ne govorim o usmiljenju, o odpuščanju nič — o pravici govorim! Razsodite po božji besedi, po naukih njegovih in zapovedih! Služabnik božji ste ,iz vaših ust bo govoril, z vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov — to razsodite! Truden sem, rad bi že stopil v svojo hišo, rad bi legel na svojo posteljo!"
"Hude in kriveso tvoje misli, Jernej!"
"Razsodite!"
"Ukloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!"
"Neskonšno je pravičen — kje je njegova pravičnost T Ali je dom moj po njegovi pravici, ali čegav je T To naj razsodi, to mi povejte, ki ste njegov apostelj!"
Trd in osoren je bil Jernejev pogled, kakor ok kamna njegov obraz; vsa bridkost je izginila iz srca in vse zaupanje.
"Ali je pravica pri Bogu, ali je ni?"
"Bogokletne so tvoje besede, Jernej!" se je zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, zakaj sirah ga je bilo. "Če stopiš pred Boga, ne tir jo j stojč, temveč poklekni in prosi in jokaj!"
"Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica je božjo pravica; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajil! Dolžnik je moj; ne klečim — stojim pred njim in tirjam!
Še je bilo krvi v Jerncjevem obrazu: prikazala se je nenadoma na čelu, na licih; in ustrtice so se mu tresle.	^
"Razsodite! Tisto besedo recite, ki sem čakal nanjo toliko grenkih dni: ni i je provica, ali je ni — ali je Bog, ali ni Boga!"
•Ob tokih besedah jc župnik vztrepetal, iztegnil je trepetajočo roko in je stopil nazaj do zida.
"Stran, nevemik!"	»
Ae je čakal Jernej, gledal je s svetlo strmeči m i očmi.
"Stran, bogokletnik!" je vzkliknil župnik.
Počasi se je okrenil Jernej in je šed: s trdimi koraki je Sel, nič več upognjen, nič več bolan, v srcu nič bridkosti in upanja nič več.
XVIII.
MraČilo se je, s polja so se vračali kmetje in posli. Takrot se je prikazal petelin na Sitorjevi strehi, ideč in tenok je švignil visoko proti nebu. Noto se je prikazal petelin na skednju, na hlevu, na šupi ,na obeh kozolcih; velik je bil plamen,
segaj je silen od zemlje do nebes. Goreče treske so padale v kolobarju na z^»*eče polje, kakor da bi jih metalo človeška roka. Tanj je prižgal Jernej svojo strašno bakljo.
Ljudje so stoli in so trepetali — kdo bi gasil ta ogenj sodomski, ki ga je gnal vetor kakor goreč oblak preko doline, nosil ga proti brezzvez-dnemu nebu kakor velikansko ptico z ogfnjenimi perotmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greli strmeči, trepetajoči, in splašena srca so stokalo jecljajoče molitve.
Pa se je prikazol med njimi dolgi Jernej, z opečenimi rokami in osmojenimi lasmi. In se je zasmejal veselo.
"Po pipo sem šel, ljubi moji! Nisem hotel, da bi zgorela tudi moja pipa, ki sem jo pozabil doma, 'ko sem Sel na pot. Kaj ne gori prijazno moj dom, koj ni lep moj ogenj t Kdor imu pipo, naj si jo prižge; dovolj je kurivo!"
Vtaknil je pipo v usta, roke je uprl v boke in je gledal v ogenj.
"Jernej je zapolil!"
In komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred očmi ,opotekel se je in se je zgrudil no tla.
"Bijte!"
Z gorečimi treskami so bili po njem, z okovanimi petami so stopali nanj, vsi opoljeni in osmo-jeni. v
"V ogenj z njim!"
Prije so ga, nesli so ga, krvovega, ožganega, kakor je bil, zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasnile iskre iz plomeno; ko so stopili Jerneje-vi pogrebci iz ognja .so bili črni v roke in v obraz.
Tako se je zgodilo na Betojnovi. Bog se usmili Jerneja in jegovih sodnikov in vseh grešnih ljudi!
Iz Moskve poročajo: Komisar za zunanje zadeve Cičerin je obvestil nemško vlado, da bodo ovstro-nemški ujetniki v Sibiriji Čimprej mogoče
poslani domov.,
* u*
ETAREC
LIST SA IWTFHr.HH DKLAV8KSOA LJl'DHTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—- Lastnik la Udajat.) j : —
J«|iil«viiski delavska tiskevaa
iniU v Cikate*
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ta celo lato, $1.00 ta pol leta.* Za Evropo $2.50 ta celo leto, $1.25 ta pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi fcivalittt je poli« aovega uamaniti tudi stari aatlov.
OlaalU alavaaaka ar «aaiaac i ja Jugaal. — aaciallatitea m vam« a Amarlkl. —
VM pritožbe glede nerednega poiilja-aja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati piedtedniku druibe Pr. Udovkk, 1844 So. Kacina Ave., Ckicago, lil.
PROLETARIAN
Ovraad an* publiakad «vary TuaaSay by
Seat! Slavic Werkati's Pifc. Ca., Ckleage, llllaels.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half Tear. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year.	•••
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLET AREC*
aooe w. SI. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
MAČKE.
Kaj mislite, koliko mišjih strahov ali mačk imamo v Združenih državah. Neki statistik je po akrbnem študiranju «računal, da jih je tu okrog 50 miljonov, tako da pride na vsaki 2 osebi 1 mačka, ali maček. Zadnji čas so razne oblasti napovedale brezobziren boj mačkam in sicer iz higi-jeničnih ali zdravstvenih ozlrov, ker so zdravniki dognali, da so mačke zelo nevarne prenaševalke nalezljivih bolezni. Poleg tega so tudi mačke hude sovražnice ptičev.
V Bostonu, Masa. so že uvedli $2 davka na vsako mačko; tako mislijo napovedati tudi boj mačkam v državi New York, fckoro po vseh večjih mestih se nahajajo posebne družbe, katerih namen je ugonabljati mačke, deloma s plinom ali elektriko. V New Yor-ku se na ta način pokonča sleherno leto 300.000 mačk, v Bostonu 40.000 v Philadelphiji od 60,-000 do 80.000. In pri vsem tem se ie ne more ugonobiti mačji zarod, ker se tako številno množijo. Mačka povrže običajno po 9 mladičev m to celo 2 krat na leto.
Mačka raznaša kali bolezni svoji koži med dlako. Posebno so nevarne pocestne mačke, ki išče jo hrane po noči po raznih zakotnih dvoriščih, med odpadki, oziroma smetmi. Mačke bi ne smel kak otrok nikdar gladiti in boža ti, ker se ne ve, če je žival zdrava ali ne. Dosti nevarnih bolezni nalezejo otroci pri pest o van ju in igranju z mačkami.
Priliznjena mačka je bila znana in vdomačena že pri starih E-gipčanih, kakih 1300 let pred Kr. rojstvom. Egipčani so neko vrsto mačke naravnost obožavali. Od tedaj se je ta žival vdomačila po vseh svetovnih delih. V srednjem veku je praznoverno ljudstvo pripisovalo mačkam neko peklensko moč; črne mačke o tedaj upodabljali in slikali namesto hudobnega duha; osobito pri čarovnicah ee igrale tedaj mačke svojo posebno vlogo.
Clevelandska Izjava.
Iz Washingtona poročajo: Vojni department namerava predlagati zveznemu kongresu, da dovoli potrebni denar za izvežbanje nadaljnega miljona mož v fiskalnem letu 1919. Proračun bo v nekaj dneh predložen vojaškemu odseku in kongresu. Sedaj je v pro računu $8,000,000,000 za armado ki šteje 1,600.000 mož. Če pomnože armado na 2,600,000 mož, bo tre ba postaviti v proračun $11,000, 000.000. — Kongresnik Kahu i z Kalifornije je zopet ponovil svojo izjavo, da mora Amerika postavi ti na bojišče ,8,000,000 mož, da bo Nemčija premagana. "Moja ori ginalna cenitev je bila 5,000,000 mož" je dejal.
Zbornični odsek za vojaške za deve je predložil zbornici senat no resolucijo, ki določa, da se registrirajo vsi fantje, ki so po 5 juniju 1917 stari 21 let. Predloge nadalje določa, da se vsi fantje in vsako leto registrirajo, ko dosežejo 21. leto. Po tej predlogi bo vsako leto podvrženih vojaški dolžnosti od 700,000 do 1,000,000 mladeničev.
Odsek je odklonil predlog kon grešnika Skallcnbcrget-ja, ki jr predlagal. da se registrirajo vs mo^je od 31. do 40. leta.
Zadnji teden je v Clevelandu, O., zborovala konvencija "Slovenske Narodne Zveze," ki je vsaj doslej vodila najostrejši boj proti Slovenskemu Republičanskemu Združenju in sicer boj s sredstvi, ki bi morala biti v dostojni politiki popolnoma izključena. Zdi se pa, da je iskala ta konvencija nova sredstva, s katerimi bi se mogla pokopati preteklost in doseči brez obzira na prejšnje dogodke skupno delo. To se vsaj deloma lahko sluti po "Izjavi", ki jo je sprejela ta konvencija; še bolj naravnost pa pravi to članek "Clevo-landske Amerike", ki izreka, da "stopi s to deklaracijo sedaj ves narod lahko v javnost" in da je "odstranjen kamen, ob kateregu so se spodti-kali oni, ki vselej najdejo vzrok za nasprotova • nje."
Vabilo "Clev. Amerike" na "skupno delo" ni zelo uljudno in ne zelo klavrno. "Tisti, ki najdejo vselej vzrok za nasprotovanje" — so po očitnem mnenju "C. A." člani Slovenskega Republi-čanskega Združenja"; tako prijazno očitanje, združeno s precej nasilnim vabilom, pa lahko samo ob sebi uniči vso vrednost vabila, tudi če bi bilo bolj konciliantno.
Vendar se ne bi ozirali na to, kajti "Clevelandska. Amerika" je že duvno znana kot list, ki pogostoma ne ve kaj piše in mi ne bi delali Slov. Nar. Zv. odgovorne za njeno pisavo, če bi bila iz-
java konvencije resi tista Magna Charta, ki bi o-mogočila združitev S. R. Z. s S. N. Z. uli pa vsaj njiju složno delo.
Ali preden pridemo do zaključka, če je to mogoče ali ne, si moramo stvari nekoliko natančneje ogledati.
Izjava ima v "C. A." naslov: "Izjava Slovencev v Ameriki." Če je konvencija tako sklenila, tedaj moramo izreči, da si je prilastila pravico, katera ji nikakor ne gre. S. N. Z. lahko zastopa del Slovencev v Ameriki; povsem dobro pa morajo njeni delegatje vedeti, da ne zastopajo vseh Slovencev v Ameriki in niti njih večine ne, temveč le manjšino. Izjave vseh Slovencev v Ameriki pa sme podajati le zbor, na katerem bi bili resnično zastopani -vsi ameriški Slovenci.
Znano nam je, da so nekateri delegatje skušali doseči tako ali vsaj podobno zastopstvo s tem, da bi se povabilo tudi Slovensko Republičansko Združenje na tisto zborovanje. O poteku konvencije ni prišlo še nobeno poročilo v javnost, pa ne vemo, ali je bil na zborovanju sploh podan tak predlog, ali se je o njem kaj razpravljalo ali ne; navsezadnje nam to tudi ne gre do živega. Če bi bilo prišlo tako vabilo, bi se bili mogli deleguti S. R. Z. itak le kot gostje udeležiti zborovanja, kajti S. R. Z. je demokratična organizacija in nihče na sme brez članstva sklepati o rečeh, ki presegajo njegova v pravilih določena pooblastila.
Ne gre torej za nič druzega, kakor za kon-statacijo, da nima nobena posamezna organizacija pravice podajati iajave v imenu vsega naroda in da tudi S. N. Z. ni imela te pravice. Toda oglejmo si izjavo samo. Sledeče je njeno besedilp: Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne 16. aprila, 1918, v Cleveland, Ohio, svečano izjavlja.
1.	Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod.
2.	Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksi-stirati in vidimo rešitev našega naroda samo v političnem združenju s Srvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo.
3.	Da morajo biti vsi trije deli juf>slovanske-ga naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih.
4.	Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določati si sam svojo usodo in obliko svoje države.
Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot a-merikanska organizacija izjavlja:
Da ima jugoslovanski narod v domovini neo-vrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvornem državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast.
Vendar je pa Slov. Narodna Zveza v Ame -riki globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslo vanskega naroda absolutno potrebna, smatra
umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih osnovah:
1.	popolna svoboda govora in tiska.
2.	popolna verska in politiška svoboda.
3.	popolna svoboda pouka.
4.	popolna svoboda združevanja in zborovanja.
5.	splošna, enaka, direktna, tajna in proporcionalna volivna pravica obeh spolov za vse politične in samoupravne zastope.
6. najširša avtonomija samoupravnega življenja.
7.	narodni referendum in iniciativa.
8.	odgovornost vseh javnih uradnikov narodu samemu.
9.	popolna enakopravnost vseh državljanov pred zakonom. t
10.	odprava plemstva in vseh srednjeveških fevdalnih protidemokratskih predpravie.
11.	podržavljanje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških in madjarskih magnatov.
12.	rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu socialne pravičnosti.
BOLGARI!
Ker je bolgarski narod danes eksponent pru-■iovstva na Balkanu in ker hrepeni po hegemoniji na Balkanu in z ozirom na dejstvo, da naš narod v starem kraju zahteva združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo, ni umestno, da ho. Vmo po sili najti sodelovanje z Bolgari proti njih
lastni volji, ker bi to nasprotovali principom izraženim po predsedniku VVilsouu.
e
Očitno je, da obsega ta izjava marsikaj, s čimer s»e popolnoma strinjamo; saj se nekatere točke skoraj doslovno vjemajo s chicaftko izjavo, na kateri sloni — kljub časovnim izpremembam — načelno delo Slovenskega Republieanskega Združe nju .
Ali pri tako važnih rečeh se ne moremo zadovoljevati s površnim pregledom. V simpatičnem okvirju se lahko skriva zelo nesimpatična reč.
Ne bomo se veliko prepirali o trditvi, da "smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod". Na vsak način se lahko pravi, da je majhna konvencija, ki zastopa le odlomek naroda in ga zastopa le poli -tično, povsem neprimerna za avtoritativno rešitev takega vprašanja. Absolutno dejstvo je, da je tako vprašanje znanstvenega značaja. Politični razvoj ga pač luhko po svoje reši; ali ta politični razvoj je šele v tiru, nikakor pa ni dovršen.
Posameznik ima pravico do kakršnega koli nazoru v takih rečeh. Nikomur se ne more očitati, če smatra Jugoslovane za en narod; nikomur se ne more vpisati v greh, če šteje Slovence za poseben narod. Čim se sploh dotaknemo tega problema, stoji pred nami vprašanje: Kaj pa je pravzaprav narod? Kaj označuje narod t Kakšen pomen
Kapitalistične metode.
Požrtvovalnost klavniékih mag- razvoj. Plebejski razum bi celo
nato v.
Kadar upozurjajo socialisti na neizogibna nasprotju med delom in kapitalom, kadar izvajajo, da morajo iz teh nasprotij izvirati razredni boji in kadar razkrivajo zanikrne metode,, katerih se poslužujejo denarni magnati v takih bojih, je ogenj v strehi in "vsa javnost" je razburjena, češ socialisti le sejejo nemir, dražijo miroljubne delavce in jih huj-skajo, in pri tem obrekujejo "premožne sloje" iz same nevoščljivo-sti in hudobije.
Na srečo pa posveti v kapitalistične praktike včasi tudi kakšna druga luč, kateri se ne more očitati, kar se tako lahko podtika socialistom. Pred kratkim je zvez na vlada imela razloge, da se nekoliko pouči o počenjanju vele-mesarskih magnatov, in pravnik lleney iz Kalifornije je dobil nalogo, da izvrši nekoliko študij. Tudi topot je bila "vsa jav-
dejal, da zahteva navadna hvaležnost — kaj hvaležnost! da zahtevajo navadni interesi — izpolnjevanje patriotičnih dolžnosti v prvi vrsti od tistih, katerim se v domovini najbolje godi. . Plebejski razum pa ne doseže kapitalističnega razumu. Ta govori drugače. Ne vemo natančno, kako; ampak rezultate vidimo. Kapitalisti večinoma radi sprejemajo, neradi dujejo.
Tupatam prihuju vsled tega tudi v sedunjih kritičnih časih kapitalistični patriotizem navskriž ž našimi pojmi o patriotizmu. Tudi sedaj namreč nekuteri gospodje radi jemljejo, pa neradi dajejo.
Za vso deželo so klavnice danes preskrbovališča s hrano in po nazorih plebejskegu putriotizmu bi morali vsi drugi interesi biti podrejeni čiv uspešnejšemu in zato sistematičnemu produciranju in razpečavanju živeža. Kapitali'-
nost" neznansko razkačena. "Vsa'»lična metoda patriotizma postav-ima jezik za narodnostf Ali je slovenščina jezik [javnost" je namreč kapitalističnoj1 ja tudi tukaj v prvo vrsto vprašanje: Kako se more iz situacije izbiti čim največ profita?
ali dialekt?	* I časopisje. Ker služi bogatim in-
Vprašanje je na vsak način preveč kompli- teresom, je to časopisje samo la-eirant, da bi gu mogla taka konvencija meni nič hko bogato. Ker ima neštete stra-l To je posebne vrste patrioti-tebi nič rešiti in svojo rešitev diktirati ljudstvu. | ni mastno plačanih oglasov, mora zem, ki bo marsikomu nerazum-
biti tudi veliko. In ker se v mtio- Ijiv, toda kapitalizmu je prirojen, gih krogih pomen meri po fun-! Niti ne mislimo, da so dolarski tih, ne pa po kukovosti, izgleda aristokrati — lahko bi tudi rekli to časopisje kot "predstavništvo goldinarski, rubeljski, marčni, javnega mnenja." Oe je nekoliko ker so v vseh deželah enaki — iz takih listov razburjenih, se tedaj hudobnosti nagnjeni na to stran.
Nikakor se pa zaradi tega ne razburjamo. Na papirju se lahko rešujejo še težja vprašanja; dejansko rešitev problema jugoslovanske narodnosti prinese šele razvoj, in nanj lahko počakamo.
Druga točka izjave pravi, da "Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati."
V resnici, nič ne hitimo podpisovat, to trditev. Tako kategorično, kakor je izrečena, ne drži. Pomen vtavka je pač ta, da bi Slovenci morali propasti če bi bili ]>opolnoma samostojni. To je zelo obupna beseda, imeli bi veljavo v gotovih ozirih, ne pa v vsakih. V demokratični družbi svobodnih narodov, v kateri bi bil napad naroda na narod zanesljivo preprečen, bi bila tudi samostojna eksistenca Slovencev mogoča.
Druga reč je ta, da je združitev z ostalimi Jugoslovani koristnejša od popolne samostojnosti. Ampak te združitve nam ni treba iskati iz oi>-upa nad svojo nesposobnostjo. Združitev ni nam nič bolj potrebna in nič bolj koristna, kakor Hrvatom ali pa Srbom. • Če je uspešna za nas, je uspešna tudi zanje. Iz tega sledi, da se mora združitev izvršiti z zavestjo popolne enakosti in enakovrednosti, ne pa kakor da se Slovencem s tem izkazuje nekakšna rešilna milost. Trditev, da bi nas samostahie moral vrag vzeti, bi vodila do zaključka, da prtmimo< koga, naj nas vzame pod svoje okrilje. Taka pa situacija vendar ni. Ko likor dobivamo v zedinjenju, toliko tudi prina -šamo vanj.
Kar se tiče tretje točke "o enakopravnosti vseh treh dvlov jugoslovanskega naroda", bi bilo že želeti nekolik» vet'jasnosti. Garancijo za tako enakopravnost vidimo le v avtonomiji.
O pravici samoodločevanja nimamo seveda nobenega prepira.
Najvažnejša pa bi bila za nas sledeča točka, ki polaga najvišjo suvereno oblast v roke "usta votvornega državnega zbora, ki mora biti izraz prave narodne volje". Ker je to punetum saliens vse izjave, se vrnemo nanj potem posebej.
I^e kar se tiče specialnih "demokratičnih zahtev," navedenih v izjavi, naj prej omenimo to-le:
Dobro razumemo, da ne more taka izjava obsegati načrta konstitucije, ampak se mora zadovoljiti z gotovimi vodilnimi načeli. Ne bi se torej pritoževali zaradi pomanjkljivosti, če ne bi šlo za eno točko, ki je absolutno važna, dokler so v državi razredi. Chieaška izjava zahteva nepri-stranost oblasti v razrednih bojih. To pomeni, da ne sme nobena oblast v slučaju štrajka ali podobnega razrednega konflikta protežirati kapitalističnega razreda, kakor ne zahteva delavstvo v takem boju druge zaščite, kakor tisto, ki jo daje zakon. To zahtevo morajo posebno odločno zastopati ameriški Slovenci, ki so do malega vsi delavci..
pravi, du je burjena.
vsa javnost raz-
Kakor vsi ljudje, so tudi oni plo-dovi razmer, in v kapitalističnih
Tako je bilo tudi ob priliki He-	razmerah ne morejo dozorevati
neyeve preiskave. Listi, ki se si-	drugačni plodovi,
cer pretakajo od patriotizma in	i Ali na tej črti trčijo interesi
lojalnosti in pridigajo brezpogoj-	profitarstva ob interese dežele,
no. najvdanejše klečanje pred	To je eden tistih slučajev, v kate-
vsakim ukrepom vlade, pozabijo	rih ne more niti kapitalistična dc-
ob taki priliki na vso logiko in do-	žela izhajati s kapitalističnimi
slednost, pa znajo rohneti zoper vlado, da bi jih vsak rovtar lahko zavidal za njih neizčrpne zaklade zmerjanja.
Ni je svetejše institucije od kapitalizma! Ni jih bolj posvečenih mož od multimiljonarjev ! Nič ne de, če so neizobraženi kakor ne-ohtesunu klada, brutalni kakor sestradan volk, sebični nad vsako primero! Denar je njih carstvo in od njihovih tronov izhaja milost in nemilost.
Toda ker imamo vojno, mora tudi vlada včasi pomakniti obzi re na ta pol božanstva na stran. Vojna ne potrebuje le granat in karteč, ampak tudi — hrane. Tako važen je živež za vojno in za zmag.o, da je morala vlada ustanoviti posebno organizacijo zanj in Mr. Hoover apelira in apelira na vse' prebivalstvo, naj ne zapravlja živeža, naj bo varčno in naj si naloži tudi nekoliko žrtev. Kajti največja požrtvovalnost mož v zakopih bi bila zaman, če bi zmanjkalo hrane.
Varčevati pa seveda nič ne pomaga, če ni s čem varčevati. Vpo-števati se ne more le konzum, ampak tudi produkcija. In c ta okvir spadajo klavnice. Zakaj kljub vsem humanitarnim teorijam vegetarijancev, ki imajo včasi. več usmiljenja do živali, kakor do svojega bližnjega, je človeštvo doslej vendar še najbolj odvisno od mesne hrane. •
|Ako bi se človek zanašal na to, kar piše kapitalistično časopisje, bi bil seveda lahko'brez skrbi. Saj nimajo dolarski magnati nobene druge skrbi, kakor da pomagajo potrebnemu človeštvu. Klavnice so na primer ustanovljene le iz ljubezni do bližnjega, iz usmiljenja z ljudmi, ki bi sicer morali stradati. Naj vam za nič
Vrnimo se pa k "suvereni oblasti ustavotvor-nega državnega zbora". To je tista korporacija, ki jo krfska deklaracija označuje z "ustavotvolno narodno skupščino".
Če vzamemo to točko samo zase, tedaj se z njo tako strinjamo, da bi jo z obema rokama podpisali. In če bi držala, bi verjeli, da se o drugih, bolj postranskih točkah lahko doseže sporazum.
Najvišja suverena oblast ustavotvornega zbo- I Ma *vetu ne Pri<le na n,iiH ra pomeni, da nima nihče drugi določati osnovnih ustanovljene zaradi profita! Če zakonov, kakor ljudsko zastopstvo in da se nima r'*n zn('ne nadlegovati mnenje, da nihče vtikati v njegove sklepe.	bi ljudje lahko dobili mesa tudi
Ni dvoma, da bi bilo Slovensko Republičan- I te(,aj» fe bi niesarji, kakor v sta-sko Združenje s tem lahko zadovoljno. Volja ljud- 'rem *isten,lb «ami klali in da so stva stoji tudi za nas nad vsem drugim. In Slov. Rep. Zdr. ne bi bilo treba nič druzega, kakor voditi pošteno agitacijo zn republiko.
Ako ne bi bilo nič druzega, ki se na tej podlagi gotovo lahko našel nekakšen način sodelovanja s S. N. Z., dasi bi si S. R. Z. moralo ohranil svobodo akcije.
Ali za vsem tem je nekaj druzega, nekaj, kar niso delegatje S. N; Z. nemara niti mislili, kar pa njihovim voditeljem gotovo ni moglo ostati skrito.
klavniški baroni koncentrirali mesarsko obrt v ogromno industrijo, ker se koncentrirajo s tem tudi profiti v njihovih rokah in se odpravlja sitna konkurenca, tedaj potlačite tako pregrešno mne-ijc in se spomnite, da je dvom začetek vsakega greha". Konflikt v sistemu.
Kakor s<> naši gospodje ¿love Za vsem tem stoji namreč fnkt, da priznava I koljubni, so pa seveda tudi pa S. N. Z. londonski odbor in da stoji londonski od- triotičnl. Hogastvo in patriotizen
bor slejkoprej na stališču krfske deklaracije.
Kamen spodtikanja torej ni umaknjen. Clevelandska izjava ne more vezati londonskega odbora. Veže ga pa krfska deklaracija. Vele ga absolutno, kajti njegov zastopnik jo je podpisal v njegovem imenu in londonski odbor je ni nikdar preklical.
(Konec ha 8. strani.)
patriotizem sta dvojčka; le vprašajte "velike" časopise!
Res da je včasi kaj slišati o kakšnem Roekefellerju, ki noče plačati davkov. Naš navadni razum bi dejal, da to ni patriotično, kajti patria, domovina, potrebuje sredstev za svoj obstanek in
metodami. In to ni absurdnost, temveč kal bolezni, ki jo ima kapitalizem sam v sebi.
Dežela v vojni, pa naj bo kakorkoli organizirana, mora postavljati interese prehrane nad interese tistih, ki so gospodarji ži-vežne produkcije. In v tem je zarod konflikta, navidezno skraj -no čudnega, nelogičnega, a vendar nujnega konflikta. Rešiti se pa mora ta konflikt — zlepa ali zgrda, mirno ali po sili — tako, kakor zahtevajo interesi dežele, ne pa, kakor zahtevajo interesi profita.
Zanimivi fondi.
Ta konflikt je povzročil omenjeno zvezno preiskavo. Pri njej so pa prišle na dan še druge reči, kot jih je vlada iskala, in sicer reči, ki so baš za delavstvo izredno zanimive.
Velemesarji Armour, Swift, Morris, Cudahy, plemeniti repre-zentanti denarne aristokracije, so vodili nadvse trdovraten boj proti temu, da bi se spravili gotovi dopisi in dokumenti v javnost, in za ta boj so imeli najet cel štab odvetnikov. Sploh jim je v takih rečeh osebno nastopanje neljubo. Zanje ne prihaja le to v pošte v, da se lahko čutijo ponižane, če jih tak komisar izprašuje kakor navadnega branjevca ali delavca; to bi se navsezadnje še premagalo. Ampak vražje nerodno je, če uide beseda, ki se ne more več preklicati. Saj «o za to pravniki na svetu, da znajo previdno izbirati, kaj kaže povedati in kaj ne.
Odvetniki so storili, kar se je dalo, ampak vsemogočnost božja jim tudi ni dana, pa zato niso mogli preprečiti javne porabe raznih pisem in drugih dokumentov. Kar pa je na tak način prišlo v javnost, se sme tudi javno porabiti. I n tu prihajamo do posameznih zanimivih reči.
Ozreti se moremo le na nekatere, ker ne moremo o stvari pisati knjige.	1
Tu je na primer J. H. Hale v Kansas City, manager tvrdke Cudahy and Company. Mož piše mn-nagerju iste tvrdke v Omahi. V pismu naznanja, da se namerava ustanoviti fond v znesku 500,000 dolarjev; namen tega sklada je pa "obramba proti neopravičenim napadom uradov in drugih nasprotnikov;"
Človek bi se vprašal, če imajo mesarski magnati take bridke izkušnje z uradi, da se morajo tako temeljito organizirati proti njih napadom. Ampak to vprašanje je n val a bogu precej nepotrebno, ker vemo že davno, da smatrajo plemeniti baroni vse za "neopravičen napad", kar bi nekoliko po-(Konec na 6. strain.)
>
Kupček čreplnj
Kam je pri veslala frakcija socialistične večine v nemškem rajhstagu! Kakšni je rezultat njene politike!
Na ta vprašanja nam odgovarja eden njenih lastnih članov, poslanec Herman Wendel, ki zastopa v nemškem parlament n saksonski okraj Freiberg. Njegovo ime je precej mano; enkrat wo ga namreč jnnkerji v zbornici silno razburjeni imenovali i/.dajalca, in njih vodja gTof Westarp je zahteval, naj ga izključijo iz parlameuta. To je bilo ob priliki zloglasne zabruske afere, zaradi katere je bila v rajhstagu velika debata. Wendel je takrat zelo ostro napadel nemško vlado in oficirsko prevzetnost, ter je zaključil svoj govor s klicem: Vlve la France 1
Ko je izbruhnila sedanja vojna, je zategadelj zbudila veliko začudenje vest, da je bil med prvimi socialističnimi prostovoljci tudi lajlnant Wendel. V parlamentu je glasoval za vojne kredite in trdno je vztrajal v Scheidemannovi frakciji, tudi ko se je manjšina s Haasejem in l^ede-bourjein očitno ločila od nje.
Sedaj se Wendel zopet oglaša. V "Frankfurter Volkszeitung," ki je tudi glasilo večine, je dne (i. marca objavU uvoden članek, v katerem izreka brez ovinkov in s precejšnjim sarkazmom, da je njegova frakcija bankrotirala m svojo politiko in da tit o ji pred kupčkom črepinj. Vsa te orija, na katero se je opirala Scheidemannova skupina, se je razkadila vpričo krutih dejstev* in Wendel vidi le dve poti: Ali nastopi stranka takoj najostrejšo načelno opozicijo, ali pa mora sneti dosedanji napis in ime.
Wendel pravi, da stoji socialistična večina v Nemčiji danes natančno tam, kjer so stali leta 1870 po bitki pri Seilanu Lasselovei. Kakor je znano, ni bilo takrat enotne socialistične stranke na Nem&kem. Bili sta dve*struji: l^asallovska in eisenaška. Drugi sta pripadala Bebel in Liebknecht, ki takoj ob napovedi vojne nista hotela glasovati za vojne kredite, ampak sta podala protestno izjavo. Po bitki pri Sedanu, ko ni mogel nihče več dvomiti, dq gre Prusiji za aneksije, so se pa tudi lassallovci postavili na enako stališče. In Wendel meni, da M morali prav tako se daj storiti Scheidemannovci.
Wendel opravičuje glasovanje z dne 4. avgusta 1914. in se sklicuje na tedanjo izjavo parlamentarne frakcije, ki je izrekla, da glasuje za obrambo domače dežele in zahtevala, da se konča vojna, čim bo ta cilj dosežen. A sedaj je Wendel razočaran.
"Od tega časa" — pravi v svojem članku — "je morala stranka pogostoma ugrizniti v kiselo jabolko. Kajti iz postopanja nemških državnih voditeljev, ki se je vedno lahko razlagalo na raz-lične načine, se ni moglo nikdar jasno spoznati, ali je vlada naklonjena takenrn miru, ki bi omogočil prijateljstvo s soaedi, aH ne. Stranka pa ni odnehala s svojim mirovnim delom, in v jasni luči julijskega dne preteklega leta je prišla mnogo
sla vi jena mirovna resolucija kot velik in lep uspeh tega lieutrudliivega dela. Tod^ ko se je Herr Michaelis moral izreči za te svetle točke, je dodal: "Kakor jih razumem jaz." In Herr von Hertling, ki se bolje spozna v naykih Ignacija Loyole, kakor njegov pobožni protest antovski predhodnik, si je menda ob enaki priliki enako mislil. Sicer bi bila pravzaprav neumevno razočaranja, ki so potem prišla nad nas dne 27. decembra 1917. v Brest Litovsku in ob mnogih dnevih pozneje. Zadnji dogodki pa pomenijo — položimo roko na srce in povejmo, kar je — popolno kafastrofo socialno demokratične mirovne politike.
Izza tega miru z Rusijo, ki so ga petrograd-ski zastopniki podpisali z od vinjenim obrazom in z zatisnjenimi očmi, izza tega miru z K um unijo, ki je bil medlečemu izsiljen s pestjo na goltan-cu — kaj ostaja i^za tega še od vseh cvetočih fraz kakor uiir s sporazumom, pravica samoodločevauja, razoroženje in zveza nartdov druzega, kakor nekoliko dima in odmevat Mi zahtevamo demokratičen, za vse dele časten, sporazumen mir, od katc\ega je mogoče pričakovati trajnost iu ki zagotavlja mirno sosedsko življenje narodov. Imamo pa reakcionarni, nasprotnika krvavo žaleči, nasilni mir, ki je pravzaprav le premirje med dvema bitkama in pripravlja pot za novo oboroževanje in za nove vojne. Politika sile trium-fira, faterlandska stranka razobeša zastave, grof Reventlov je na vrhuncu — mi pa stojimo ' pred kučkom črepinj.
Zaključki so jasni. Pač je še dobiti ljudi, ki nočejo videti. Mirovna resolucija z dne 19. julija je danes ravno toliko vredna, da lahko napravimo papirnato barčico iz nje in gledamo, kako veselo odplava po votli na cesti . . . Dobiti je pa tudi ljudi, ki mislijo, da bi se dale črepi-nje še zlepiti. Tako odkazuje "Vorwaerts" socialni demokraciji nalogo, da naj, kakor se zdi, v okvirju rajhstagove večine prične boj zoper to, da bi "Nemčija nastopala kot varuh «napram novim sosednim državam ali pa' v kakršnikoli obliki z njimi ravnala kot s podvrženimi," in da se iz tega miru iztlači, kolikor je le mogoče za demokracijo, svobodo in pravico samoodločevauja." Toda le tisti, v komur niso zapustili dogodki zadnjih tednov nobenega sledu, more smatrati tako početje za kaj drugega, kakor za brezuspešen trud. Ako bi nemška vlada resno mislila na pravico samoodločevanja vzhodnih narodov, bi bila lahko ceneje, enostavneje in hitreje dosegla mir z Rusijo. In če je takrat ni bilo mogoče pridobiti zp resnično pravico samoodločevauja, ko je bil vsled tega sklep miru v nevarnosti, se bo dala še veliko manj pregovoriti danes, ko ima mirovno pogodbo črno na belem v žepu.
Za socialno demokracijo bi ostal torej le še en razlog, da bi ae nadalje sodelovala pri poli- -tiki večine, namreč strah, da bi izgubila tisto malo vpliva na dogodke, ki misli, da ga je s
svojim postopanjem pridobila/. "Nočemo, da nas
izločijo!" kakor se je glasil začetek in konec rajnega svobodomiselnega bloka. Toda kaj je res toliko tega socialno demokratičnega vplivat Ali smo res učinkovit del politične mašinerijet Kdor pregleda zadnja tri leta in po) z odprtimi očmi, najde sain lahko edgovor. V velikih, važnih, izločilnih vprašanjih naroda je tako, kakor pravi Henrich Heine:
"I^e besede! Nič dejanja! Nič mesa, preljuba moja. Vedno duh, pa nič pečenke, prazna juha le iz loja."
Toda v malih, postranskih, podrejenih rečeh se je doseglo to in ono, za čemer se je prej šlo zaman. Ali naj pa zaradi takih malenkosti dovoljujemo vojne kredite, da morejo nemški regimenti na Finskem — prešlavna naloga! — zatreti revolucijo! Ali naj za tako skledo leče prodamo svojo čast, svojo dušo in svojo bodočnost! . . . Morala želi večina nemškega delavskega razreda, da se izpremeni socialno demokratična stranka v nekakšno Labor Party. Če je tako — kar je danes težko dognati — tedaj ima stranka povsem brez obzira na načela prav, da se ne da "potisniti na stran." Če ji je pa kaj na tem ležeče, da ostane stara socialno demokratična stranka, tedaj ne gre več dalje tako. Pri tej vojni politiki ne more stranka'več sodelovati. Tega miru ne more odobriti, Če pa vendar ta'ko stori, naj bo dovolj poštena, da sname svojo napisno tablo in naj da v registrih zgodovine izbrisati staro firmo."
„« j*
Wendelovemu članku se pač ne more ugovarjati. In da prihaja iz njegovega peresa, od moža, ki je sam sodeloval pri tej politiki, daje spisu še poselien pomen.
Wendel spada očitno med tiste nemške socialiste, ki so začetkom vojne res verjeli nemški vladi, da je dežela napadena. Kako je moglo priti do te misli, smo že večkrat povedali. Beth-mann Hollweg je v rajhstagu razburjen izjavil, da so francoske in ruske čete prekoračile nemško mejo, "pozabil" je pa dodati, da se je, to zgodilo, ko je nemška vlada Franciji in Rusiji napovedala vojno. Socialističnim poslancem v Berlinu bi se lahko očitalo, da niso bili dovolj previdni, ko so poslušali Betmamiove besede. Na ua j večjo previdnost bi jih bila morala navajati že izkušnja z Bismarckom, ki se leta 1870. ni ženi-ral faUificirati depešo, da je izsilila vojno, ki jo je hotel. Zakaj naj bi zaslužil Bethmanu Hollweg več zaupanja, kakor Bismarck, in Viljem II. več kakor Viljem I.!
Toda dokler ni nasprotno dokazano, moramo verjeti, da ao ravnali v dobri veri, misleči, da je dežela napadena.
Zopet bi ji.m bil moral zbuditi pomisleke
napad na Belgija Ali recimo, da je tudi ta po- . misiek premagala trditev generalnega štaba in vlade, da je bil ta napad iz strategičnrh razlogov neizogiben. Nemški socialisti so bili še vedno prepričani, da gre za obrambo njihove napadene dežele. Vsaj kar se tiče Wendela, sc zdi, da je bil resnično prepričan.
Dokler je imelo to mnenje se kakšno podlago, se nemškim socialistom ne bi bilo moglo zameriti, da so bili za obrambo. Ampak taka prevara vendar ne more trajati večno. In Wendel pravi, da je "morala stranka od tedaj več kakor enkrat ugrizniti v kkselo jabolko" — tore^ storiti nekaj neprijetnega. Wendel tudi pove, zakaj je bilo jabolko kiselo. "Iz postopanja nemških državnih krmarjev se ni moglo nikdar spoznati, Če so naklonjeni takemu miru, kakršnega je zahtevala socialno demokratična stranka. "Da ni Scheidemannova frakcija tega nikdar * spoznala, ji tudi ne daje izpričevala previsoke inteligence. Toda naposled je prišla afera v Brest Litovski!, in tedaj vendar ni moglo biti nybenega dvoma več.
Wendel je menda še razmišljal, računal in <e čudil. Začetkom morda je vendar definitivno spoznal, da ne more tajiti aneksionlstičnih namenov tisti, ki že anektira, kakor je sV>rila Nemčija. Tedaj je napisal svoj članek, svoj protest proti politiki frakcije, svoj apel nanjo.
Kakor je videti, je njegov apel ostal glas vpijočega v puščavi. Več kakor mewec jc minil, odkar je izšel apel v Nemčiji; do danes ni niti najmanjše vesti, da je večinska frakcija izpre-tnenila svojo taktiko. Kvečjemu da je odigrala n<4tolik o komedije. Ko je bil ua dnevnem redu nemško-ruski mir, se je vzdržala glasovanja. &e tisti dan je pa glasovala za deset miljard novega vojnega kredita . .
Wendel bi sedaj lahko vprašal, kateri del teh desetih miljard je določen za poteptanje finske revolucije, kateri za pomandranje ukrajinske revolucije, kateri za vpeljavo "starega reda" v okupiranih deželah.
Ali naposled so ta vprašanja nepotrebna. Scheidemannovci bi glasovali za vojne kredite v vsakem slučaju, ker so se teinu že tako privadili, da bi jim nekaj manjkalo, če ne bi oddali svojih glasov za Viljemove kanonske zahteve. Saj jc bilo že davno jasno, da ni bil napadena Belgijo nikakršna "neizogibna strategična potreba obrambe," a Scheidemannova frakicja je vendar glasovala za kredite, ki so omogočali zločinstva v Belgiji. Če je ni srce bolelo, ko so nemški regi menti prodirali v razoroženo, rdečo Rusijo, kaj bi odrekali zdaj kajzerju sredstva za zadavljenje finskih in ukrajinskih socialistov!
Ampak WTendel ima prav: Svojo staro firmo naj snamejo. Kajti če se bodo še kaj časa imenovali socialiste, si bodo pravi socialisti morali poiskati drugo ime. Vsi še niso pri volji gledati na — kopico črepinj.
Iz začetkov svetovne vojne.
Od nekaterih strani se razširja mnenje, da so ob izbruhu svetovne vojne vsi socialisti, iz-vzemši peščico tistih, ki jazglašajo sami sebe za "čiste", enostavno izgubili pamet in pozabili na vsa socialistička načela. Taki "radikalni" kriti-čarji mečejo francoske, belgijske, angleške socialiste v en koš s Scheidemannovci in jih slikajo kot ljudi, ki sploh niso premislili, kaj da delajo. Toda taka kritika ni nikakršna kritika, ker ni pra vična.
Krivično je tudi, če se pripisuje vsem vladam enaka odgovornost za vojno. V prvi razburjenosti je bilo še mogoče tako govoriti. Ali danes imamo celo vrsto dokazov, ne "mnenj", ampak trdnih dokazov, da sta nemška in avstrijska vlada hoteli vojno, medtem ko sta francoska in angleška vlada delali resne poizkuse, da jo preprečita.
Med dokazi, da je bilo tako, je tudi manifest, ki so ga francoski in belgijski socialisti naslovili nemškemu narodu po izbruhu vojne. Ta dokument, na katerega se ne sme pozabiti, če hoče človek objektivno in pravično presojati dogodke, se glasi:
Kakorkoli se nam zdi očitno, da imata francoski in belgijski narod pravico bojevati se za svoj obstanek proti brutalnemu napadu nemškega imperializma;
kakorkoli sta francoski in belgijski odsek In-ternacionale prepričana, da sta popolnoma izpolnila svojo mednarodno dolžnost proti vojni in za mir, je vendar važno, da predložimo ostalim odsekom Internacionale s kratko izjavo nepristan-ski dokazilni materijal o dejstvih.
Kar se tiče francoskega odseka, nam ni treba upozarjati na dobo izpred vojne, na dobo, ko je naraščal splošni furor kolonialne politike in oboroževanja; na dobo, ko smo se bojevali proti maročanski politiki in proti zakonu o triletni vojaški službi ,onemu zakonu, ki je prišel kot posledica nemškega vojnega zakona o pomnožit vi stalne vojske.
Kriza ki leži neposredno na dnu sedanje vojne, je tisto, za kar gre sedaj. Ta kriza se je raz-počila kakor zarota z avstrijskim ultimatom Srbiji; in predvsem in še bolj se j®, ko je Avstrija odklonila miroljubni odgovor Srbije, razpršil zadnji dvom, da je nemški imperializem navdihoval to nastopanje Avstrije in hotel vojno.
V soglasju z mirovnim stremljenjem Inter-nacionale smo v tistih kritičnih urah stopili v stik s francosko vlado in smo zahtevali od nje zlasti, da naj z vsemi močmi, ki so ji na razpolago, podpira angleško posredovalno stremljenje, ker je to najboljša prilika za ohranitev miru, ter da na* Izvrši h temi mirovnimi posredovalnimi poizkuv' prh;«k na rusko vlado.
Priznati moramo, da je francoska vlada od-
kritosrčno hotela mir in da je, kakor smo zahtevali, storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi ga ohranila.
Še popoldne tistega dne, ko so se prekinila pogajanja, je odšla delegacija socialistične skupine v zbornici k ministrskemu predsedniku mons. Vivianiju.
Gospod Viviani nam ni zatajeval, da dela agresivnost nemškega imperializma upanje na ohranitev miru vse neverjetnejše. Ali potrdil je s poudarkom, da bo francoska vlada do zadnjega trenotka storila vse mogoče, da izrabi šanse za mir; in da se drže kljub vpadu nemških čet no francoska tla francoske čete še vedno osem kilometrov od meje; da se ne stori od francoske strani prav nič, kar bi moglo kaliti nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki jih je želeti in ki so še vedno mogoča, dokler ostane nemški poslanik gospod von Schoen v Parizu.
Vztrajali smo na tem in zahtevali povsem odločno, da se izvrši takoj nova in demonstrativna manifestacija miroljubnega mišljenja Francije; da se pošlje Angliji nova zahteva za posredovanje s formalno izjavo popolnega in energičnega pritrjevanja Francije.	•
Gospod Viviani nam je bil videti pripravljen za ta korek in nam je obljubil, da predloži še tisti večer ministrskemu svetu priporočilo oziroma zahtevo socialistične zbornične skupine.
Ali komaj eno uro, odkar smo zapustili ministrskega predsednika, je prišel gospod von Schoen v ministrstvo zunanjih zadev in je zahteval povračilo svojih papirjev.
Nemški socialisti v društvu "Sozialdemokra-tiseher Leseklub", ki Žive v Parizu in so bili vsak dan priče dogodkov in našega truda, so popolnoma odobravali naše postopanje in delili naše upanje v mir.
Nasprotno pa imamo razloge in se bojimo, da nima delavski razred v Nemčiji, preslepljen z uradnimi izjavami, natančnega znanja o dejstvih.
Nemškemu delavskemu razredu predlagamo na uvaževanje veliko, pomembno dejstvo, s katerim se konstatira, na kateri strani je bila volja za napad: Naskok na belgijsko ozemlje.
Ko sc je bilo po krivem trdilo, da so pred napovedjo vojne francoski letalo) metali bombe na Nuernberg, je dodala nemška vlada neutemeljeno trditev, da so francoske čete zasedle Belgijo, ali da se pripravljajo, da jo zasedejo. Celo tisti tre-notek je Francija še napram angleški vladi formalni naglašala vpoštevanje nevtralnosti, kakor je bila storila Že napram Belgiji.
Pod to pretvezo je Nemčija sama pozvala Belgijo ,n«j dovoli njeni armadi prehod; in ko
je bilo to odklonjeno, je napovedala Belgiji vojno, pričela oblegati Lieges, in vdrla na belgijska tla.
Tudi v Luxenburg je vrdla nemška vojska.
Ta dejstva, ki jih predlagamo mednarodnemu proletariat u, zadostujejo za dokaz, cd katere strani je prišel napad in na kateri strani se je želela vojna. Če smo v tej kritični uri složni v parlamentu in v raznih deželah z vsemi drugimi strankami naroda, se zavedamo, da se bojujemo za načelo, katero smo tolikokrat skupno zastopali.
Ni se zgodilo z mislijo na napad, niti ne z mislijo ,da bi bila olidana od hudobnih ali sovražnih čuvstev, da se je francoska vlada odločila za vojno.
Vsi smo prepričani, da branimo neodvisnost in samostojnost svojega naroda proti nemškemu imperializmu.
Ne bojujemose proti nemškemu narodu, kateremu priznavamo samostojnost in neodvisnost prav tako kakor svojemu.
S prepričanjem, da vzdržimo načela svobode in pravice samoodločevauja narodov, se podvržejo socialisti Francije in Belgije strogi potrebi vojne.
Uverjeni so, da bodo tudi socialisti v Nemčiji odobravali njihovo nastopanje, kadar bo dognana vsa resnica.	*
Za socialistično stranko Francije delegati v medn. soc. tajništvu: »Tules Guesde, Jean Longuet, MarcaJ Sembat, Edouard Vaillant.
Za delavsko stranko Belgije delegati v medn. ' soc. tajništvu:	(
Kdouard Anseele, Louks Bertrand, Camille Huys-mans, Krnile Vandervelde.
S to izjavo je pač jasno dokazano, da so francoski socialisti resno nastopali za ohranitev miru.
Pred 4. avgustom 1914. so tudi nemški socialisti nasprotovali vojni. Razlika med postopanjem nemških in francoskih socialistov pa je bila ta, da Ao prvi prirejali protestne shode in pisali v časopisju proti vojni, francoski se pa niso zadovoljili s tem, ampak so šli naravnost k vladi in zahtevali qd nje, da naj se upira vojni.
Manifest pa tudi kaže, da ni bila razlika le med postopanjem francoskih in nemških socialistov, ampak tudi med postopanjem francoske in nemške vlade. Viviani se je trudil, da ohrani mir. Bethmann llolhvcg je silil v vojno. Francija je zadrževala svoje čete od meje, Nemčija je vdrla v Belgijo. Francija se jc pogajala, Nemčija je odpoklicala svojega poslanika.
Taka so dejstva. In vpričo teh dejstev je nepošteno meriti socialiste vseh d*žel z enakim vatlom in tudi nepošteno pripisa vati vsem vladam enako krivico.
Belgiji, Franciji, Angliji je bila vojna vsilje-
na — prav tako kakor Srbiji. Kaj naj bi bile storile te dežele, ko so bile napadene! Pacifisti za vsako c#no morajo priznati, da bi bile mogle olira-niti^mir le na ta način, da bi se bile brezpogojno povrgle vsaki nemški zahtevi. A če bi bila Nemčija videla, da lahko doseže brez boja, karkoli hoče, si je lahko misliti, kaj bi bila vse zahtevala.
S stališča alvsolutnega pacifiznia, s stališča teorije ,da se ni upirati hudemu, ampak da se mora vsako zlo prenašati, bi se seveda tudi taka brezpogojna kapitulacija lahko zagovarjala. Ne pa s stališča socializma. Kajti socializem zahteva svetovno demokracijo. Torej trdi boj za demokracijo. In čc hoče doseči popolno demokracijo, sledi iz tega, da mora braniti tisto nepopolno demokracijo, kar je je na svetil. Kajti od te drži njegova pot naprej, ne pa nazaj.
Kadar se govori o podružabljenju delovnih sredstev, ki ga zahteva socializem, zagrnie kapitalisti takoj, da hočejo socialisti izvršiti rop, kakršnega še ni videla zgodovina. To jc nadvse lahkoumna trditev, kajti zgodovina pozna vse polno takih konfiskacij. Najpoglavitnejša je tista, ki jo je izvršil kapitalizem sam. Delovno sredstvo je nekdaj bilo last delavca — rokodelca, poljedelca, ail kur je že bil. Kapitalizem si jc prilastil njegovo sredstvo. Zemlja je nekdaj bila last fevdalnih baronov: z odpravo tlačanstva je postala kmečka last. Sužnji so bili lastnina svojih gospodarjev kakor živina. Suženjstvo jc padlo in gospodarji so izgubili svojo lastnino — celo brez vsake odškednine. — Socializem zahteva, da pridejo produktivna sredstva v roke družbe, nikjer pa ne trdi, da ne bodo njih dosedanji lastniki odškodovanj; to je detaljno vprašanje, ki sc nič ne tiče načela. Logično se pač lahko zaključuje, da pridejo kapitalisti tem lože do odškodnine, čim manj se bodo upirali neizogibni socializaciji. Družba jim odškodnino prav lahko plača, ker ji njihov denar ne bo mogel nič škodovati, če bo socialistično organizirana. Kajti če nc bodo več gospodarji dela, sc njihov denar nc more izprcmc-nlti v kapital in ne more izkoriščati delavnega ljudstva.
Državni department jc prejel poročilo, da hočeta Nemčija in Avstrija odpraviti ukrajinsko rado in ustanoviti avstro-nemško vlado v Ukrajini, ki bo potem avstro-nemška kolonija. Nemci so že pretrgali zvezo med Ukrajino in Rusijo; ukrajinske uradnike odstavijajo in nastavljajo Nemce, it» Ukrajinci so prisiljeni rabiti avstrijski in nemški denar. Nadalje so Nemci ukazali aretirati vse zastopnike zavezniških držav v Ukrajini.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljen* On« 16. avgusta
1908.
PODPORNA ZVEZA
tSkorporlrana 22. aprila 1909 ▼ dri* vi P tan.
Iz zg
stavk.
Sedež: Čonemaugh, Pa.
GLAVNI 17 BAD NIK I
Prcdaadnlk; IVAN PBOSTOB, 1098 Norwood B'd^ Clavaland, Ohio. Podpradaadnik: JOSIP SOBX0. B. F. D 2. Bol 113, Wa* Ntwport. Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 631 Main atr., Johnatown. Pa.
1.	Pom tajnik: FRANK PAVLOV6IO, 634 Main Str., Johnatown. Pa.
2.	Pom ta j.: ANDREJ VIDRICH, 170 Main St., rranklln. Conamaugh. Pa Blagajnik: JOSIP ŽBLV. 6302 St. Olalr Ave., Olavelanu. Ohio.
Pom. BUgajulk: ANTON HOOBVAB. B. P. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik naueor. odbora: JOSIP PETEBNBL. Box 96. Willock, Pa.
1.Lauaornlk:	NIKOLAJ PO VSE, 1 Grab St., Nnmrey Hill, N, S. Pitta burgh, Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ. 883 E. 137th St., Cleveland. Ohio.
POBOTNIODBOB: Predaednlk porot, odbora: MARTIN OBEB1AN, Box 72, Baat Mineral. Kaaa.
1.	porotnik: FRANC TER0PCIC, B. P. D. 3. Boot 146, Fort Smith. Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio 8t., Pittsburgh. Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO: "GA8 NARODA." 82 Co rti ami t Street, New York City.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudnd proaeni poAiljati vne dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugegu. Denar naj se poAlje edino potom Poitnih, Kxprennih, ali Bančnih denarnih nakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakazniee naj ne na* »lovljajo: Blaž Novak, Čonemaugh Depoxit Bank, Čonemaugh, Pa. in takti naslovljene |»oAiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo drufttveni tajniki pri poročilih glavnega taj* nika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajuika, da se t prihodnje popravi.
POSOJILO SVOBODE.
I ¿t t a 1911. sta Avstrija in Nemčija nenadoma porušili svetovni mir. Danes ni nobenega dvoma ved, na kateri strani je odgovornost žu svetovno vojno. Mi nismo sicer niti takrat dvomili. Frivolni ultimat um, ki ga je puhloglavi aristokrat Berehtold poslal v Belgrad in namenoina tako stiliziral, da ga nobena država na svetu ne bi hilu mogla .«prejeti, ne da bi sama poteptala svojo neodvisnost, je bil signal za to vojno. Ko je Avstrija še prevzetno odklonila srbski predlog, da bi se sporne točke predložile mednarodnemu razsodišču v Haagu, je bilo popolnoma očitno, da hoče Avstrija \ojno na vsak način.
Predzsodovina te vojne pedaja nadaljnje dokaze o krivdi Avstrije. llalubui-ska tolovajska vlada je že od aneksije Bosne in Hercegovine dalje neprenehoma iskala pretvezo za napad na Srbijo. Tekom balkanske vojne je morala vsa Evropa držati dunajski kabinet na vajetih, da ni že takrat zanetil svetovnega požara.
To so bila očitna fakta.
Enako jasno je pa Rilo, da ni mogla Avstrija na svo>[> pest postopati «ako nesramno provokatorično. Kljub vsem svojim haharijam |Mvedna svoje notranje razdejanosti, se ne bi bila nikdar upala postaviti ukoru j vsej Evropi po robu, če ne bi bila gotova nemškega sodelovanja.
Iz debate v glavnem odboru nem&kega parlamenta vemo, da je
bil uiiimatum, namenjen Srbiji, sestavljen ali pa redigiran v Berlinu z vednostjo kajzerja Viljema. Tudi vemo, da sta si francoska in angleška vlada še zadnji trenotek prizadevali, da bi ohranili mir, a da so v.;e besede naletele na gluha ušesa. Vemo, da je avwtrij»ki
poslanik v Uelgradn priporočal svoji vladi oboroženo akcijo proti
Srbiji. Vciuo» da je Nemčija imela izdelan strategičen načrt za napad na Belgijo.	\
Tako govore dokazi.
Socialist Liebknecht je dolžil nemšfro militnristično stranko, da je v zarotni.ški zvezi z avstrijskim dvoroni namenoma provocirala vojno.	..	.
Nemoč Koesemeier dolži nemški imperializem, da je vedoma povzročil vojno.
Nemški poslanik knez Lichnowski objavlja dokaze, da je nemška vlada, preziraje vse mirovne napore Anglije, zakrivila vojno.
Ali je treba še več dokazov? Najdemo-jih lahko še cele kupe; ali kar smo navedli, menda zadostuje.
Bodimo liberalni, pa recimo, da je mogel v prvem presenečenju, ki ga je naravno povzročila vojna kdo dvomiti o krivdi in odgovornosti. Danes ne more biti več takega dvoma. Diplomatičnih in drugih političnih dokumentov, iz katerih se jasno spoznava hudobni namen nemške in avstrijske vlade, je danes dovolj za precejšnjo biblioteko. In kakor je vojna napredovala, so se množili dokazi.
Čemu je imela Nemčija svoje špionstvo organizirano in razširjeno po vsem svetu, kakor ga nima nobena druga dežela na tem pla-'netu* Čemu je vlada Ilohenzollernov po Evropi in Ameriki sredi miru intrigira'a in snovala pronemške zarote? Režim "filozof" gotovo ni niogel delati tega brez determiniranega namena.
Zamislimo si za frenotek, da ostaneta nemška in avstrijska avto-kracija neomajani. Kakšne bi bile*neposredne posledice, nam kažejo Poljska, Rusije, Ckiajina, Rumunija in Rusiji oropane dežele. Naj Nemčija formalno anektira ali pa ne — v krajih, ki jih je enkrat okupiral njen militarizem, se ustanovi njena oblast. In ta je'reakcio-narna in brutalna. Nemčija je "osvobodila" Poljsko, Litvo, Kuron-sko itd.; "osvobojeni" naredi pa stokajo pod njeno zveličevalno peto kako? zasužnjeni.	®
Ali neposredni efekti so le majhen del gorja, ki bi neizogibno sledilo avstro-neieški zmagi. Avtokracija se ne more zadovoljiti z despotično oblastjo v lastni deželi. Demokracija, naj se javlja v kateremkoli kotu sveta, ji je zoprna, ker jo po pravici smatra za nevarno svojvmu sistemu. Enako je zmagovita avtokracija nevarna vsaki demokraciji. Zmagovit kajzerizem potepta takoj vsako demokracijo, ki jo doseže — dokaz je evropski vzhod — potem pa bi teptal dalje, z namenom, da preustroji ven svet po svoji šabloni. Kajti absolutistična krona je varna le tedaj, kadar ni nikjer več nalez-ljive demokracije.
Nemsko-avstrijska zmaga bi bila torej najstrašnejši udarec za vsako demokracijo.
V Avstriji bi taka zmaga utrdila <Uialistični sistem s hegemonijo nemške veleburžvazijc in madjatske oligarhije. Vsi drugi narodi bi bili pritianjeni na tla, kakor se nikdar ne. Nacionalni boji ne bi postali do skrajnosti furiozni in brezobzirni.
Toda — tako se včasi glase ugovori — Nemčija in Avstrija nista dovolj mogočni, da bi mogli trajno terorizirati vea svet.
Resnično ne. Nobeno nmdlstvo ne more trajati do sodnega dne. Vsak despotizem je doživel čas svojega poloma. Na kraju se mora avtokracija umakniti demokraciji. Če ne bi bil to zakon socialnega razvoja, bi bil vsak napor demokracije brezupen.
Toda nobeno tirrnistvo ne pada samo od sebe; nobeno despotstvo ne umira od senilnoMi. Avtokracija «e skruši le tedaj, te je zsde-ta v boju. Od Nemčije in Avstrije pod jarmi jeni in ugroženi narodi bi se morati pripraviti na boj na življenje in smrt s kajzei:itvom. /a te priprave pa bi bile šanse neenake. Kakor je zmagovalka Nemčija
Zgodovina stavk v Ameriki sega nazaj t* kakšnih 175 let; podatki o teh stavkah ao rfvno tako zanimivi, kakor sama zgodovina Kedinjenih drŽav. Na tisoče in tisoče stavk in izprtlj ae je že primerilo v Ameriki nied tfrni časom. Ker pred 1QP leti nazaj ni živelo toliko ljudstva v Zedinjenlh državah, je bilo torej tWaj tudi manj delavcev; tedaj je bila atavka le redek in neznaten dogodek. Sčasoma, ko je število delavstva tuk'aj naraslo na miljoue in miljoue, ae je pričelo to delavstvo tudi bolj organizirati; dobilo je večjo medsebojno oporo in moč in tako je prišlo v ztd:tjem času do velikih stavk med raznimi delavskimi skupinami (organizacijami) in med kapitalom; atavke ao se uprizarjale le v korist delavstva, kar je indirakt-no po dobljenih zmagah tudi ameriško industrijo zelo povzdignilo.
Ako se ozremo daleč nazaj v svetovno zgodovino, bomo našli, da so bile atavke v navadi med ljudstvom že v starem veku, ali več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Tako čitamo, da «o /«stavkale svoječasno perice mesta Jeruzalema; Izraelci so tui!i že pred več tisočletji nekoč ustavili izdelovanje opeke iz samega sovraštva do Egipčanov, ker jim niso dajali dovolj slame za opeko. Delavski "nemiri" in spori so se vriili torej že takorekoč od obstoja sveta, ali pravzaprav od tedaj, odkar dela človek za druzega človeka.
Prve ameriške stavke »o bile le bolj neznatne, kakor smo že omenili. One se ne morejo nikakor primerjati z današnjimi modernimi ameriškimi stavkami. Zgodovina nam kaže, da ho leta 1741 zastavkali vsi peki v New Yo^ku radi slabe plače in predolgih delovnih ur. Pri tej stavki niso dosegli peki ničesar; oblasti ao jih celo obsodile in kaznovale zaradi zarote. !>ta 1802 so v New Yorku zastavkali mornarji, zahte« vajc $14 met>ečne plače. Tedaj so prvič v ameriški zgodovini skušali pregovoriti tudi delavce drugih strok, da bi potegnili in simpatizirall s stavkajočimi mornarji, in zopet je tudi v tem slučaju posegla policijska oblast vmes, ter so bili vsi voditelji stavk a rje v olisojeni no večmesečno ječo. Nekaj let zatem je izdala newyorika sod ni ju direktno prepoved, da ne sme nobena skupina delavcev skupaj nastopiti v svrho dosege izboljša-ne plače; kmalu po tej (dredbi je sodnija celo proglasila, da naj se vsi unijski delavci kaznujejo z zaporom, ako bi se "zarotili" proti delu s kakšno stavko Taki so bili v tistih časih nazori vladajočih razredov sploh po vseh kapitalističnih in polkapitalističnih deželah. Od tedaj dalje sem je prišla beseda "šlrajk" in "sReb" v navadni govor in rabo. Iz vsega tega lahko razvidlmo, da niso bile pred leti sodnije dosti naklonjene delavskemu razredu (kakor večinoma tudi še dandanes niso), kajti v začetku zgodovine Zed in jenih držav ao bili ameriški Sodniki sami angleški podaniki, In so bili torej prisiljeni nradovati po načinu angleškega prava; tako se je torej primerilo, da je bila le redkokdaj moida kakšna manjša stavka dobljena.
V prejšnjih letih naravno tudi ni bila industrija na tako visoki stopnji, kakor je danes; vohče ae je delalo tedaj po raznih delavnicah ali pa doma, in sicer večinoma od kosa; delavniee in male tovarne so bile zelo raztresene in zelo oddaljene ena od druge. Kadar je nastal spor med delavci, je tovarnar ali gospodar poslal surovo blago za izdelek v drug kraj, kjer so mu ga ondotni delavci izgotovili za staro ceno. Tedaj še ni bilo takih delavskih unij in lokalnih organizacij, kakršne je najti dandanes vsepovsod po Zedinjenih državah.
Sčasoma (zlasti okrog 1832) se je pa pričelo ameriško delavstvo vseeno bolj organizirati ter zanimati za unije ;tega naravno kapitalisti niso odobravali in baš 1. 1882 se je ustanovila v Bostonu, Mass., prva podjetniška prot¡organizacija: "Zveza ameriških, tovarnarjev in trgovcev". Od onega časa so se pričeli v Ameriki ostri hoji med kapitalom in delavstvom. Načelo Zveze tovarnarjev «(kapitalistov) je bilo, da se vobče ne smejo najemati unijski delavci; tega načela «e drže večinoma naši denarni mogotci še dandanes, in vsled tega prihaja leto za letom do tako številnih in obsežnih stavk. Naravno da tudi tedaj ni ameriška delavska masa odobravala načel kapitalistov hi tako je po mnogih manjših štrajkih prišlo 1. 1877 do prve velike splošne stavke železničarjev v Ze-diujcnih državah; tedaj sta bila že delo in kapital primeroma oba enako organizirana; število vseh unijskih delavcev se je računalo tisti čas na 250,000.	,	*
Ijeta 1877 je izbruhnila omenjena velika stavka železničarjev vsled tega, ker je Železniška družba Baltimore in Ohio znižala plačo svojim uslužbencem. Navdušenje za to stavko se je razširilo nagfo po vseh meatih in krajih; poleg tega so se pa še v San Francisco, Cal. pojavili proti-kitajski nemiri. Promet med zapadoui In vzhodom je bil tedaj na glavnih železniških progah popolnoma ustavljen in vršili so se hudi spopadi med milico ter civilnim občinstvom skoro po vseh vzhodnih mwtih. V Baltimore, Buffalo, ter drugih manjših mestih je padlo vsled te stavke več žrtev; tudi v Clucagi so bili veliki igfedl; v St. liOutsn je tedaj nekega dne prepodila policija zborovanje stavkarjev z nekim topom. K stavki železničarje* so se pridružili še mdsrji in nekSj
drugih delavskih organisaeij. Ker niao imele vse te delavske organizaciji, osobito pa železničarji pravih metod, enofne podlage in nikakršnega stavkarskega fonda, je bila končno velika atavka iz leta 1877 izgubljena.
Kasneje se je začela za stavke zanimati tudi zvezna vlada; da bi se mogla izdati statistika vseh stavk in izporov, se je I. 1880 ustanovil v drž. departmentu za delo poseben odsek, ki je od dne do dne beležil gibanje in stavke organiziranega in neorganiziranega delavstva v Zedin jenih državah. Ta urad deluje Se danes, a njegov delokrog se je razširil. Tekom prvega svojega 25. letnega poslovanja od 1. 1880—1905 se poroča ii tega urada, da je bilo v Ameriki nič manj kot 87,000 -jtavk, 1500 izprtij; na <yio samo leto je prišlo nekoč največ 35Q0 stavk. Med vrsto večjih itavk v teh letih moramo prištevati stavko kovinskih in jeklarskih delavcev v llomestead, Pa. Tedaj je padlo več delavcev in detektivov v krvavih spopadih. Tej stavki je sledila stavka v Pullmanovih tvornicah leta 1894. Vsled t«#itavke je bil promet po železnicah, vodečih iz .Chieaga, popolnoma ustavljen; skupna škoda, prizadeta vsled te stavke, se računa na $100,000.000. Dalje so se vršile stavke v premogarskih okrajih države Pennsylvania, v bakrenem okrožju Michigan, v premogarskih okrajih Ohio, Colorada itd. Nekatere teh utavk so se poravnale s posredovanjem * zvezne vlade, ali posebne tozadevne posredovalne komisije.
Zadnja velika stavka, velika po obsegu in po lolgot rajnosti, je bila v severni Minnesoti. Z zakonito vpeljavo osemurnega delavnika se je pa preprečila splošna železničarska »davka 1. 1916.
Kapitalistični red in stavke sta tako tesno spojena pojava, da ni mogoče pričakovati konca konca stavke, dokler ne mine kapitalistični sistem.
Sovjet vojaških in delavskih delegatov v rhicagu je prosil ameriško vlado, da mu dovoli nanovačiti fn prevažati Ruse iz Amerike, da služijo v Rusiji in se bojujejo proti Nemčiji. Bovjet obstoji dva tedna in njegov tajnik je sodrug M. Stolar. Glavno glasilo je "Novi Mir," za katerega je pisal Trockij, ko je bival v Združenih državah.
James E. Tobinson, član eksekutive in risar na na Rock Island železnici pravi, da narašča med tukajšnjimi Rusi bojevitost proti Nemčiji, odkar so nemške armade vdrle v R itd jo. Dejal je: "Če nam vlada Združenih držav dovoli, da nanovači-mo in transportiramo armado v Rusijo, naberemo 100,000 mož v štirinajstih dneh. Organizacija je bila ustanovljena v New Yorku in šteje 10,000 članov. Mnogo Rusov, rn.sk o ljudstvo, ruski Poljaki, židje komaj čakajo na ugodno priliko, da se z vojaško silo postavijo proti nemškemu osvajanju. Ko jebila podpisana mirovna pogodba med Rusijo in Nemčijo, se tukajšnji Rusi niso brigali dosti za bojevanje. Zdaj imajo nekaj, za kar se lahko bojujejo. Podžgali sta jih brutalnost in hinavščina Nemčije, njen pohod v baltiške province in njena osvojitev Finske, ki se zdaj izvršuje."
Iz Pariza poročajo: Zanesljive informacije iz diplomatičnih virov so te dni odkrile, da je nemški kajzer zelo nervozen in jezen zaradi dogodkov na zapadnem bojišču. Čisto naravno je, da se kajcer slabo počuti, kajti Hindenburg in Luden-dorff sta ga pred enim mesecem zagotovila, da bodo "železne" nemške armade šle skozi Augle-že, Francoze in Američane, kakor gre nabrušen nož skozi hleb sira. To zagotovilo je Viljema tako navdušilo, da si je že vnaprej določil lavorike in dejal: "To je moja bitka." — Toda danes je "najvišjiM —- kateremu pravijo "krokodilski vladar" odkar je točil krokodilske solze za Eauvai-nom — zelo slabe volje in v svoji sveti jezi je odrekel odgovornost za smolo, rekoč, da bitka je samo llindenburgova in da naj on gleda, kako ho zdaj izvozil iz blata.
Razume se,'da bo Hindenburg »kušal popraviti napako s tem, da bo tiral svoje divizije v klavnico še z večjo brezobzirnost jo in nečlovečnostjo. Kajzerjevo jezo bodo občutili miljoni nemškega "kanonfutra." .
Iz Londona poročajo: Irska konskripcija je zakon. Kralj je podpisal predlogo, čim je bila sprejeta v lordski zbornici. V Dubliuu so se vršile zadnje dni velike demonstracije proti prisilni vojaški slušbi. Vse politične stranke so se takorekoč združile proti temu zakonu in irski škofje so izdali poziv na duhovščino, da vodi odločno propagando proti konskripclji, ki je po njihovi izjavi "krivična pred Bogom in ljudmi." Katoli-Ska hierarhija je objavila sledeči zaključek: "Konskripcija je vsiljena Irski in pravico imamo, da «e jim upremo z vsemi sredstvi v mejah božjega zakona."
Voditelji narodne stranke v Dubliuu so skle-nili, da pošljejo dublinskega župana 0'Neilla v Ameriko k predsedniku tVilsonu, kateremu n»j predloži zadevo irske opozicije.
(Nsdsljevanje s 4. strani.) seglo v njih žep. Če se jim dokaže, da niao za davke naznanili svojih pravih dohodkov, je to neopravi-čen napad Če se najdejo nezadostne varnostne naprave in se za-hteva izpolnitev zakona, je to x\e-opravičen napad. Če se živina tako preiskuje, kakor zahtevajo higienični predpisi, so to neopravičeni napadi.
Zoper take in podobne "neopravičene napade" potrebujejo torej pol mlljona fonda.
Hvalabogu, pol miljona — to je maleftkost za tako gospodo. Izplačalo bi se le tnalo premišljati, koliko morajo biti vredni tisti "opravičeni interesi", ki jih je treba braniti zoper "neopravičene napadeče se nabira za obrambo taka malenkost kakor pol miljona.
Ampak v pismu je še neka opazka, ki se ne sme prezreti. Mr. J. H. Hale piše, da bi "morali vsi naši ikdužbenci prispevati za ta fond, ker je naša obramba tudi obramba njihove eksistence."
Ta ideja je vredna zlata. Pred sabolmamo torej zopet slavno "harmonijo med delom in kapitalom". Kaj harmonija! "Solidar-nost dela ii> kapitala" se tu kaže. In ni dvoma, da bo marsikatera uboga duša sedla na te fino namazane limanice. Ni li to tako na-
zapro klavnico, ne
Finska buržvazna vlada, ki je bila doslej v Vasi, se je vrnila v llelsingfors, ki so ga okupirali Nemci.
ravno: "Če bom mogel tam delati. Tdarjen bo gospodar, jaz pa z nim."
Sezi toraj v Žep in prispevaj, ljuba duša! In hodi prepričan, da so goupodai*jevi interesi tudi tvoji interefd.
Jiaj pa — hm! — kaj pa, če bi prišli tvoji in njegovi interesi danes aH jutri v konflikt? Misli si, da pride industrijski nadzornik, k^ ima srce na pravem mestu in spozna, da je prostor, v katerem delaš, past, iz katere se ne rešiš, Če na primer izbruhne ogenj? In tak sitnež naj zahteva, da se napravi dovolj izhodov, vame stopnice in podobne reči.
"Neopravičen napad" — pravi gospodar. V njegovem intereau je, da se prihrani denar, ki bi se moral izdati za take sitnosti, gospodu Bogu in svetemu Florijanu se pa prepusti skrb, da ne bo ognja.
Ali naj tudi delavec pravi, da je to neopravičen napad? Ali so gospodarjevi dolarji manj vredni od njegovega življenja?
Ampak Mr. J. H. Hale zahteva, ds naj tudi vsi uslužbenci prispevajo v ta fond. V ta fond, ki bo morda pomagal, da se zdrobi njih stavka, če jim bo izkoriščanja preveč. V ta fond, s katerim se bo morda grsftalo na škodo delavcev ali na škodo konsumentov, ali ps na škodo obeh.
Solidarnost dela in kapitala!
Če bi eksistirala ta solidarnost, ne bi bilo treba takih fondov. Ali dokler bodo mase delavcev verjele, da jim dajejo kapitalisti vsakdanji kruh, se ho lahko ponavljala ta pesem o solidarnosti dela in kapitala in , delavci bodo prispevali za fonde, iz katerih bodo danes ali jutri sami tepeni.
Kar se godi v mesarski stroki, se pa mntatis mutandis godi tudi r drugih.
(Konec prihodnjič).
Iz Washingtona, D. C. poročajo: Kongresna zbornica je glasovala, ds se pomnoži mornariška pehota na 75,000 mož, da bd mornarici mogoče postaviti na francosko fronto polno divizijo te pehote. Akcija je bila podvzeta na priporočilo generala Pershinga. Če se mornsHška pehota pomnoži na 75|O0O mož t Franciji, poleg tegs bo pa še lahko organizirala oporiične čete. Mornariški odsek je sprejel v proračunu postavko ^877,000 za nakup zemljišča pri velikojeserskem mornariškem vež bališču, da postane to vežbslišee največje na svetu.
odkusije zahtevala demobilizacijo, bi naložila enak pogoj vsaki drugi deželi, katero bi premagala. Njej ne bi mogel nihče delati enakih predpisov, ker M bila po nfrafri močnejša.
Ootovo ne bi noglo tako stanje trajati vefclft. {> čim bi si narodi količkaj cddehnili, bi morali takoj mislili Ha svojo' rešitev. Oboroževanje hi bilo geslo vsega sveta, vse dežele bi se izpreinenlle v ogromna vojaška taborišča in vsi narodi hi se miHtsritiraH; Moloh bi Žrl narodno bogastvo in sadove del«, da ne M sploh nič osta Jato sa kulture i in socialen napredek. Namesto svojega ideala bi pacifisti ravno nasprotno desegli. Vojna nevarnost hI bila etablirs-na v permanenci fn kndnr bi vojna po neizogibni logiki dejstev izbruhnila, bi bile sedanje groze le slaba senca tedanjih atrahot.
Vojni department je odredil, ds se porabijo nemški vojni v jetniki ta dflo. 8&0 vjetnikov je pričelo takoj po tej odredbi graditi ceste pM Fort MePhersonu, Ga., v Fort Oglethdrpu, Os., pa grade poslopji f* jetnike.
Od poraza Ilohenzollernov in Hšbahttrftanov je odvisen svetovni, resnični mir. Zmaga nad kajzerstrom je nine qua non za demokracijo in njeno bodočnost.	v ■ ' . ,
Kajzerstvo se pa ne premaga t idejami in revolucijami. Top u-lihne le pred močnejšim topom. Dokler ae bojuje avtokracija s kationi, ne ostane nobeno drugo sredstvo, kakor kanon.
Tudi Zedinjene države se bojujejo za poraz kajterstva. In za to potrebujejo, pa naj bo lepo ali grdo — kanonov, pušk, nabojev, le-1 al. ladij itd.
Posojilo svobrde služi Zedinjenim državam za dosego zmage nad svtokrstičnimi dinastijami. Podpreti posojilo —obode se pravi podreti demokracijo.

PROI.ETAHftC
DOPIS.
8taunton, 111.
Pred kratkim ate poročali o lin eanju v Collinaville, 111., in dane: manjka le malo, da bi Varu mora poročati o enakem slučaju v na fiem mestu. Keaniea je, da ae skri vajo pod pla&čem zlaganegu pa triotizma nHvadne živinske strast in če se temu ne napravi kraj, b< kmalu vsak lump lahko uganja zločiustva iu se naptulcd še baba! z njimi.
Dne 6. t. m. ob 10. zvečer je tu kaj drhal udrla v Delavski dom ki je last kooperativne zadruge se «valila v prostore dveh soeiali stičnih klubov in tam na vandal ski način uničevala pohištvo, sli ke in kar ji je prišlo pod roko. Pri tem je bil navzoč mestni policist, ki ni genil niti z mezincem, da bi bil kdo napravil red. Drhal je od nesla s sabo sliko klubovih članov z grožnjo, da bomo vsi linčani. So druga Mike Gaberščeka so tisti večer napadli, odvlekli iz mesta, pretepli in vsega namazali s smolo.
Ko smo se šli pritožit mestnemu županu, nam je ta gospod odgovoril, da ne more nič pomagat! Governor Lowden je pozneje odposlal kontrolorja v Staunton. Komisija je našla v prostorHi vse tako, kakor je drhal napravila dne 6. aprila. Kljub temu je imela policija pogum, da je tujila.
11.00: Josip Svnco, N. V. Kibarič, Spaso Atseff, Nick Biiič, Luka Kadoševič, Paul Crljenica. Malo Vrllèak, Stevo Orlié, <ilišo Hapaič, Stojau Vujnovič, Ueo Miljanovič Dane Ognjenovié, Hade Drlič, La zo Crljenica, Jovo Grkovič, Ivan Denona, Tanasija Nastič, Damjan Bjelič; po r>0c.; L. Simič, Fr Krami, Paul Kohn, Milan Poldru-gač, Mile Ivanič, George Kadano vič, John Žagar, Louis Ladra, Geo Novakovič, Nick Trivanovič; po d6e.: W. Paul, P. R. Vasil, Josip Čelič, Jakov Popfi, Alex Struieh: po 10c. : Andy Skvsrič.
Nabiralca Mladcu in Petar lio-gosavljevic.
LISTU V PODPORO.
Soc. klub št. &0, $2.00; po $1.00: Simon Kaučič, John Salamo, John Rupnik, Frank Stempihar, John Befcer; po 50c: Joe Oreinik, Fr. feeven, Frank Vončina, Martin Za-lokar; Frank Peterlin 30c. Nabiral Frank Stempihar. — J. Volkar 30c.; po 25c: J. Jurak, F. Rakar, A. Poldic, A. Stupar, M. Zalokar, J. Orešnik, J. Salomon, A. Vidergar, F. Robovs, J. Skof, J. Ulčar, J. Holzkraut, po 15c.: P. Ferjan-čič, A. Rabavs, J. Vidergar in F. Vidergar. Nabral J. Volkar. — Po 50c. : M. Sapctti, W. C. Previel, O. Baruzzini ; po 25c. : J. Ôkof, J. Šimenc, Vigilio Mingor, Domenico Faletto, A. Rohmdo; po 15c.: C.
Kako "opravičen" je bil ta di- Moretto, D. Neron; po 10c.: P
vji napad in koliko se smejo van-dali sklicevati na svoj "patriotizem", lahko dokažejo sledeča dej-
Po^cg tega je vsepolno nasvetov /a dom in ad ra v je na »lAlniceJi. "Čas" izhaja mésenlo na 40
straneh in velja sa vse leto $2,00. Naroča se ua: 2711 So. Millard
Ave., Chicago, 111.
Zvezni uradniki so odkrili! na strehi sredi Chicege močan brezžičen brzojaven aparat, drugi a-parat, ki je prejemal le depeše, pa na severni «(rani mesta. Preiskava je dognala, da je bil sps-rst tako mo4an, da je lahke poši Ijal brzojavke v Mehiko. Pri pre iskavi so aretirali nekega sovraš uega inozeiuea. Vladni uradniki sodijo, da je postaja na severni strani kradla brzojavke z Velikih jezer. Na postaji sredi mesta *o prijeli dva operatorja. Prignala sta, da sta oddajala depeše, toda vedla nista kam. Sprejemna pe-,staja na severni strani mesta je «bila skrita v sobi. Že več tednov ko sumili, ds nekdo lovi depeše z Velikih jezer in vzelo je nekaj ča sa, da so odkrili aparat za spre jemanje depeš.
Ka/e njih
Naslednl pregled naui| image prohibieionistovV in (lasprotnikov:
Mokra mesta: Syracuse, Rome, Amsterdaip, Schenectady, Fort Jervia, Lockport, Tonawanda, Little Falls, New Rochelle, Beacon, Newburg, Olean, Oswego.
Hubs mesta: Jamestown, Auburn, Johnstown, Salamanca, Watertown, Cortland, Fulton, Ithaca, Gloversvillc, Butavia, Corning, Middletown, Kimira.
Ravnatelji velemesarske tvrd-ke Swift and Co. naznanjajo, da razdelc med delničarje $50,000.-000 kot dividende. Polovico dobe v gotovini, drugo v delnicah. Poni nože tudi glavnico od $100,000.-000 na $150,000,000. Ravnatelji pravijo, da dividenda ne prihaja od dobička, ampak služi le za kritje pomnoženih stroškov.
V krogih, ki se razumejo na take manipulacije, stavijo sledeča vprašanja:
Kako jc mogoče deliti dividendo, če ne prihaja iz dobička? Ali je vse skupaj megla, da kri-
Muha, J. Catalano, Angelo Sarto, J. Beginetti. Nabral John Solomon. — Po 25c.: D. Jerše, M. Zalo-
stva. Večina naših sodrugov ima kar; M. Smolle 20c.; J. Smolle liiberty bonde in prispeva za Rde- 15c skupna svota $17.60. Vsi v jc prihodnje profite?
či križ. Sodrug John Moetar hns Virden, 111. in poslal Fr. Stempi-	-
enega sina pri ameriški mornarici, har _ Fnmk žero Kenosha, V volilnem boju med drugega pn artileriji. Njegov sin, ^ ^ _ ^ ^^ ^^
Pa. 50c. — L. Skof, J. Ancelj, J.
Josip, ki je bil pred vojno delaven
tajnik kluba, ima vrhutega sam	onui'	ve*iih tih
Liberty bond. In očetu teh sinov, I**ovec, L. Hudoklin, Frank Je- _*__;
kateremu ne more nihče očitati lcnc> vsi po 25c. in v Racine, Wis. toliko, kolikor je črnega za noli- — Joe Erj&utz, Jud, N. Dak. $1. torn in ki izpolnjuje vse obvezno- — Frank Bregar $1.00, Frank Kosti do dežele po svoji najboljši vo- bal 50c; po 25c.: Fr. Spendal, An. Iji, grozi podivjana drhal z linča-' Ostrič, Lee Bregar, Joe Kafrle,
Joe Shumer, Andr. Zlatoper, J.
'mokrimi" v državi New York so pro-hibicionisti izgubili bitko v vpch
Zelo nevarna prevara.
Dosti ljudi ima to grdo navado, da rabi in jemlje alkoholične ne grenčice, ako imajo svoj želodec vneredu. Take vrste grenči-ee so zelo nevarna prevara, ker bolečine v želodcu hipno olajšajo; pur dni zatem se pa bolečine zopet povrnejo nazaj in postanejo celo še bolj hude; bolezen se vsled tega tako ukorenini v Želodcu, da postane lahko stalno nevarna. Ako pa vzamete pravo želodčno zdravilo: Trinerjevo ameriško grenko eliksir vino, boste kmalu zadohilj nazaj zdravje. To ¡zborno vino je narejeno iz naravnega rdečega vina, grenkih zdravilnih zelišč, koreninic in skorijv ki imajo v sebi to moč, da izčisti-jo črevesje in utrdijo ves notranji sistem. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vas bo izcistilo pred zaprtjem (zsbass-nostjo), neprebavo, slabim tekom (okusom), napenjanjem, glavobolom, migreno, nervoznost jo, splošno slabostjo itd. Dobiva «e v lekarnah. Cena $1.10. — Proli revinatizmu, uevralgiji, hrbtobo-lu, izpahkoui, oteklinam, okorelim mišicam je Trinerjcv Liniment najbolj uspešno zdramilo. Cena v lekarnah 35 in 65c; po po-
Boclallsem !n modero» vtxU
..........
...... i
Rasli rti« svoje tnunj^l Poučit® ie o socializmu! RiiTodrit* bi duba! "Proletftroe" ima v svoji književni satogi sledeče kajige ia h; rture. |'.4lji-t« naroAilo i« diom:
Makaáin ©orkl: Mati, mehka vesbs ...............................fi.oo
Up ton Slaclalr (poslov. Job. Zavortnlk ta Iv. Kakor) t Dtungol Potmi
ia chlcUklb klavnic Gorico P«rrl:
Proletaria t....................................................
Kdo «slčuj« proizvajanje v malem ................................
Soctallsein...............,......................................
Socialistična knjlinlca, 2 cvazka ln "NaAa bogatatva" ............
KapitattctiCal raz rod...............••••••••••••••••••••.*.......
Prof. Wohramnd (potrtov. A. Kristan): KatoUlko avotovao nazlranjo
ta ivobodna znanost.........................................2fi
O konBumnlb drultrlb........
fadnitna prodajalna ali komum Katolilka corkov in socializem .
■povod pa pota Aleksandra.....
Vso te? knjigo in broturo polijemo pofttntao prosto.
PROLETASBO.	1
400a W. Slst »t.	CHICAGO, ILLINOIS.


i.......
•7ft .60 .10
.10 .10 .10 .1C
.10
Ofl
.10 .10
EIEEEEE1EIE1BI
Na|vetja slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE JH
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio
Uro, verižico, prstane, broške, zaprstnico, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih ploU •lovenakih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Piiito po coaik, kateri so Vam potijo brozplačao.
Najboljšo blago.	Najaiijo co»o.
F
št i 45 in
75c.
— Joseph Triner
ID
Company, 1333—1343 8. Ashland Ave., Chicago, 111.	(Adv.)
Poročilo o razpetanih znamkah J. S. Z.
v ibm«cu marcu 1918.
njem !
To ni patriotizem, ampak lopov- Bayda 20Cf j. Breaec 15c., L. Ber-
5 *
Q
Mesto
• sko zločinstvo in za temi napadi se skrivajo vse drugi nameni. Naj-podlejši karakterji, katerim je za patriotizem toliko kolikor za lanski sneg, izrabljajo položaj in razburjenost in ne moško ne lenuh o
lat 10c. Skupaj $3.45, vsi v May-nard, O. in poslano po Fr. Bregar-ju. — Steve Žagar, Calumet, Mich. $1.00. Jos. Debeljak in John Resnik po $1.00, Jakob Podršaj
10
ni varno pred napadi. Absolutno 50c. Vsi v Whitney, Pa. — Frank
je potrebno, da nastopijo oblasti c- Derganc, Baggaley, Pa. 50c. —
nergično proti temu divjaštvu, Društvo "Maj" štev. 240 SNPJ.
kajti sicer zraste zločincem gre- $1.00; "Rdeči Prapor" štev. 87
ben in uboj nedolžnih ljudi bo šelgDpz. $1.00, Louis Humar $1.00;
veljal za čednost.	|po 50c.: ,Tosip Kovač, Josip Pri-
Poročevalec. gtQV> Louifl Napotnikt Avgmi m.
.................... Ilanich; po 25c.: M. Jenko, M. Stra.I!vnd ^,inton
h^M	X	— — 1 Kans. Kansas
o va, J. Potisek, Mrs. Mary Kovač.
_ O Skupaj $6.00, vsi v Bentleyville, -o»eeoeot>eaooototi'ftittf fttit	poslano po Louis Humar. —
White Valley, Pa. JJohn Kunstelj' 0ro88' Kani 25c
Približuje se prvi majnik, splošni delavski praznik, in naš socialistični klub štev. 195 jc na svoji
Stran Ko
2 2
,	1 II
.}»	N ON
Ark. Huntington ..........15 ..
" Hartford ............9
Colo. Pueblo .............40
III. Lincoln ................16
*.' Waukogan ..........39
44 SessorT;.............£6
44 Staunton ............17
44 U Salle..............26
• 44 Chicago 6.......200
44 Auburn _________19
44 Springfield..........15
44 Benld ..................30
44 Orient ................SO
44 E. St. Louis________25
44 Johnston City . .	22
44 Chicago 60..........60
44 Chicago 1............25
44 Witt ....................5
................7
City ...	20
Stone City..........19
Skidmore ............10
Edison ................34
Gross ..................26
Mineral ..............8
n
20
4
*x\
• «« 20
12 20
« . . . ». . «... ... i Frontenac ..........20
Soc. klub Stev. 4 v La Salle, 111. [ Mich. Détroit 61 ..........150
............40
............25
$5.00; po 50c: Mrs. Pavla Ermenc, JJjnn. Fr. Spicmiller, Joe Klansek, Fr.
20 iô
40
2
î
—i
l
3.00 1.80 10.50 4.70 7.80 6.00 3.60 5.00 41.00 3.75 10.14 6.00 6.00 5.00 4.40 13.00 5.00 6.00 1.40 4.00 3.80 4.26 6.80 6.04 1.60 4.00 40.00 8.00 7.50
2 c
r:
or> 1.20
3.00
-f.*
Razdeljeno
It
>H 0
1.20 2.60
29.25 .35
28.46 .35
7.20 9.50 2 00 2.26
7.00 8.50 2.00 1.75
redni mesečni seji dne 14. aprila Kmat, Paul Berger; po 25c.: A. sklenil, da se dne 1. maja skupno Meznarič, L. Dolanc, F. Petek, pozabavamo. Kdor ni bil na seji, J. Podbregar, J. Jakše, J. Rogelj, naj vzame to na znanje.
Nadalje naznanjamo vsem s<
Fr. Jakšo; po 10c.: M. Alpner in
J. Vranich. Skupaj $9.45. Vsi v La
drugoitf i it rojakom,da priredi yaš Salle, 111., in poslano po Justin Za-
■
klub dne 4. maja zvečer veliko veselico
z raznovrstnim programom. PreJ veselico nastopi sodrug Kt hi n Kristan iz Chicage, ki bo govoril o pomenu socializma in njegovih nalogah.
Na veselici igra godba iz Fcdi ra 1 a. Zabava traja do polnoči.
Rojaki! V našem kraju nimamo vsak dan prilike za večje shode. Sedaj dobimo govornika in užitno, da porabi vsak Slovenec priložnost in pride na shod in veselico. Odbor poskrbi za dobro postrežbo in vsak, kdor pride, bo hi hko zadovoljen. Torej na uvideli jc dne 4. maja!
Tajnik.
jec.
Skupaj.........$43.00
Zadnji izkaz . ...923.60
Vsega skupaj . . .$966.60 Opomba. Zadnje dni smo dobili zopet lepo svoto listu v podporo. Samo iz Detroit, Mich. so poslali nad $70.00. Pravijo, da hočejo nabrati še toliko, da bo cel stotak. Detroitčaue, kakor tudi vse tinte, ki ne vidijo imen in svot v tej številki, priobčimo drugi teden.
Gary, Ind.
Tukajšnji sodrugi so darovali za podporo srbskega socialističnega glasila "Buducnowt" v Parizu bledeče zneske: D. Eeonotnoff $5.00; Petar Bogosavljcvič $5.00; Petar Paieh $5.00; Laz. Todorovic $5.00; Milivoj Lučič 5.00; Lazar Ojor-gjevič $3.00; St rubin ja Bukvič
KNJIŽEVNOST.
"ČAS", illustrovana revija, ki izhaja vsak mesce, prinaša v a-prilski številki sledečo bogato vsebino:
Živalski stroj. — Glasovita plesalka Teg llafferty. — Odmevi iz Pennsylvanije. — Narodni donii, združenje, Združenje itd. — Tri leta. Povest. — V žarkih poletnega sobica. Slika. — Vlada Zcdi-nejnih držav. Oeologični oddelek. — 44Pedtt" na deželi. Slika. — K-diua solza. Povest priljubljenega Jožeta Amb rožiča. —
$:V00; Mlad. Bogosavljcvič $3.00:
Hranislav Peič $3.00; Nktk P. Jo-	pisatelja
ka 2.50; Petar Olumac $2.00; Vu	»umij — njega pridobitev in po-ko Pa vič $2.00; Rsdc Cuk $2.00: — Dva poljuba. Črtica Iva-
Jovo Krstovlč $2.00; (leo Rsdoši '	na Adamiča.
1«	Youngstown 18..	89	20		23.90
Ohio	Cleveland 71____	200	34	# t	54.20
<<	Glencoe .......		23		6.09
<<	Cleveland 27____	80		10	16.80
«i		30	e 4	#	6.80
•<	Barberton .....	70		10	16.20
• 4	Mr.ynard ......	24	# i		5.U0
<•		48	#		10.00
««	Collinwood .....	72	# #		15.00
ti		18			- 3.78
<•		50		. r	10.00
««	Neffs .........	16			3.15
M	Yorkvill« ......	26	t #		6.53
Pa.	Woodlawn .....	# #	5		1.25
M	Wick Haven ....	20	# #		4.00
<«	Atlasburg ......	11	t ,		2.30
<1	Meadowlands 182	24	# 0	# ,	4.20
<«	Johnstown .....	11			2.25
Ii	New Brighton . .	40	10		10.50
	Hendersonville . .	25			5.00
	Ijarge ........	1. .	# #		3.20
/ Ii	Pittsburgh ____	100	t #		20.00e
<1 a	Herminie ...... Moon Run .....	44 55	4		12.41 11.00
ii	Homer City ....	62	8	5	14.64
n		67		# t	. 17.40 6.00
ii	Lawrence ......	25		6	
ii		20	#.	. i	4.00
ii	Canonsburg ....	36	# #	, .	13.20
II	Bentleyville ....	16		. t	3.00
(I	N. S. Pittsburgh.	120			24.00
II	ßroughton .....	27	..		10.40
II	S. S. Pittsburgh.	# ,	10		2.B0
II	McKees Rocks...	60		80	12.00
II ii	Yukon ........ Burgettston ....	14 12			2.90, 2.40
II	Whitney .......	10			2.00
II	Farrell ........	140			28.00
II	Am bridge......	20		y»	4.00
II	Meadowlands 197	63			12.60
II	White Valley ...	31	2		' 6.66
II	Reading ......*	20			4.00
II	Forest City ____	10			?.* 0
II	K. Pittsburgh ..	60	* •	• .	10.00
II	W. Newton ____	9	..		l.so
II	F.llaworth ......	30	11		6.00
Wash.Seattle ........		38			6.60
ii	Roslyn ........	60	10	*	14.60
Wis.	Kenosha .......	125	.,		27.62
II	Milwaukee .....	50	20		16.00
II	W. Allis .......	50	8		16.00
II	W. Allis 1»0____	20 '	8		6.00
Wvo. Rock Spring«. •..		17	1		3.65
II	Hudson .......	12	..	. .	2.40
43.80. 44.82
63.00 666
16.85
61.30 ' 6.15.
14.66 V.5Ó
N
O X >
N
1.50 .80 5.00 3.10 3.90 '3.60 1.90 2.50 21.00 1.86 6.84 3.00 3.00 2.50 2.20 7.00 2.50 3.00 .70 2.00 1.90 3.25 3.40 2.94 .80 2.00 22.00 4.00 3.60 10.91 28.90 2.53 8.00 3.50 7.00 2.40 4.80 7.00 1.98 i 2.00 1.50 2.87 .50 2.00 : 1.20 !
2.40 1.15 5.00 2.50 1.60
10.00
7.41 5.60
7.24 11.70
2.60 2.00 9.60 1.50 12.00 7.70 1.00 6.00 1.50 1.20 1.00 14.00 2.00 6.30
3.25 2.00 t 40
6.00
.vo 3.00
Mlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
moderno urejena	1
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA J
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška' g kava, sladoled in sniodke.	e
Oprto po dnevu in po noči.	Tal: Canal 1220. =
1. RADNOVIC,	j
lastnik.	|
1149 W. 18th. Str.	Chicago, 111. |
llllllllllllllllllllllllllllllllllllUHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlff
VABILO:
NA VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi
Društvo štv. 112 S. S. P. Z. v Wick Haven, Pa
t ............ ...» i....... . i
dne 30. maja t. 1. kot 5 letnico, oziroma pot letnega obstanka kar je društvo ustanovljeno.
Najprisrčnejie vabimo vsa ceniena društva iz okolico, kakor tudi vae cenjeno občinstvo, da se polnostevilno te naše slavnostne veselice udeleže. Ob priliki Vam od naše strani to povrnemo. Za dobro postrežbo bo skrbel zato izvoljeni
• Veselični odbor.
VABILO
VABILO
— na —
katero priredi
SOCIALISTIČNI KLUB ÄTEV. 6. COKBMAUOH. PENNA., ▼ proslavo modnarodnega praznika "Prvega maja".
Veteliea *«• !>«* vrnila v Šlov. ir.obra^ovulnptn domu.na Franklin Horo., dne t. maja. Zaretrk «b 7. uri «veier. Vsak, ki h«> za vpila, knj pomeni PRVI MAJ m razredno sa vedno delavstvo, se bo t svojimi prijatelji in tovariii veseli«« udeleiil.
Vstopnina rento v. o
Za primeren program bo skrbet	ODBOR.
VABILO
I VABILO
99
Iz St. Paul a, Minn., poročajo: Najvišje HOdlftče je izreklo, da je državni zakon proti kriminalnemu;	6 4
Kindikalir.mu ustaven. Zakon prepoveduje priporočati sabotažo ali jc edina slovenska revija v Amc-teroristlčne metode za dosego po j t-|Ui. "Čas" prinaia lepe povc-litičnih kt industrijalnib ciljev. ;sti, koristne gospodsrske in go-Sodišče pravi, da zakon ne jem- ^podinske nasvete, znanstvene za-3.3011 je pravic, ki so zajamčene v zvez aimivosti, podučne in narodu po-7 00 ni in državni ustavi.	trebne razprave, mnogo mičnih
■ *--— slovenskih pesmic in poleg tega
¿5? Dobro sredstvo za vtretl p« P'"»«5» in ««»etnUSko sli-
Org. No. 96.......
IMuto in Proser-1 Org. No. 71.......
$2 00; Ueo Maravič $2.00$ Teodor Hajdin $2.00? Vuletič Roknic
pina. Slika, -r- Ivan Meštrovič. — Vnetje prsne mrene. —• Shranite
Skupaj
$2.00; Jelena Hadorič $15(10; pr- jajca za «imo. Vis Maravič $2.00; Mile Hadosovb- V eni sami Ätevilki je torej &est-$2 00; Zlatko Kerhitr $1.25; pvnajst razprav »povesti, slik itd. —
. I	-3,2(92 ttZ 136
R«dnih znamk rasp«Čanih.....
Oualnih snamk rar.pečanih.... Izjemnih znamk ra r. peían ih,..
1.65
.30 .....
.30 ..........
19.80 ..........
•783.90 $184.90 $178.29
....................3,262
................... 223
. • *<*«..•*..., ...... loll
1.86
■e im* manjkati pri nobenem dobro ur*J«n«m
ke.
1.20 1.70 .30 19.80 $420.71
doma. Or. Rlcbtar|ev
List shaja mesečno na 32 stra-
miii «ynm I ED 1,0,1 in Mtnnc w,m0 lm lo,°'
PAlN-CAPCLLfcK - P«l 'C» $1.00. NaM. M.pri
"Ca» , 2711 So. MiUard Ave., rhiengo, III., v Clevelandu in okolici pa na 003.1 St. .Clair ave.
Skupnj ...................... /u ..................3,620
fv n	Tojoiitvo J. S. Z.
nad » let rellko prl«n»n> med Bloreocl na e»Wn> «to.
Jedlao pravi ■ varstveno tnamko sidra.
Ma. la u*. r Ukarnah Ia naravno« od
F. AO. HICNTF» A ço. T4-M WMkkifiM Street. » New Y arfe, N. V.
Clevelandska izjava.
r n o v« e t a r k c
(Kunci* a 4. «t m ni.)
In tu jc nepremostljivo nasprotje. Suverenost ljudskega zastopstva in kraljevsks aankeija — eno izključuje drugo. . Krfska deklaracija določa dinastijo, določa monarhični obliko Jugoslavije — okrog teh dejstev ni nobenega ovinka. Dokler obstoji krfska deklaracijs s svojim monarhizmom, dokler je ta deklaracija obvezna za londonski od-bur, je po naravni logiki obvezna za vsakogar, kdor priznava londonski odbor.
Morda je konvencija 8. X. Z. mislila, da razveljavlja krfsko deklaracijo. Ali če je taku mislila, se je zmotila. Razveljaviti jo morejo le tinti, ki so jo uveljavili. To se pa ni zgodilo. Krfska deklaracija je še tam, kjer je bila.
Cleveland»ka izjava zahteva pač odpravo plemstva in fevdalnih predpravic; ali krfska dekla racija'določa plemiča v osebi kralja in fevdali-
zem v instituciji monarhije. Dokler velja ta de-klaracija, je vsaka izjava, ki se ne vjema z njo, udarec v vudo, če podpirajo tisti, ki podajaju nasprotno izjavo, odbor, ki brani deklaracijo. Kdor noče biti vezan s to deklaracijo, tuora vztrajati v opoziciji proti njej in proti njenim zagovornikom.
Še le če bi bila ta deklaracija preklicana, bi bil odstranjen kamen spodtikanja in tedaj bi se morda lahko dalje govorilo.
O privesku, ki govori o Bolgarih in zopet zamenjuje bolgarski narod z bolgarsko vlado, povemo par besed prihodnjič. Na slavospeve MCle-velandske AmerikeM, ki ne more nikdar živeti brez kakšnega božanstva, da mu kadi, se pa sploh ne bomo ozirali, ker je papir predrag in niso tiste časnikarske vaje vredne Črnila.
Pravi socialist ne sme biti reser ▼lat» ampak mora biti vedno akti ▼an vojak svoje stranke. Kdor aoei »roje prepričanje la sam ▼ sebi na koristi ni i na sebi, ne ivoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki la niso prepričani.
Pravi socialist hoče poznati te iave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rac.
UTRINKI
Iz Amsterdama poročajo:
"V berlinski "Tageszeitung" je izšel članek grofa Reventlova, ki napada cesarja Karla. Očita mu, da je bila pod njegovim vplivom sprejeta resolucija v nemškem državnem zboru za mir brez aneksi j in odflkodnin. Takrat je Černin baje po Karlovem navodilu pisal Matiji Krzbergerju, voditelju katoliškega centruma, da Avstrija Zahteva in mora imeti min za vsako ceno ob koncu leta 1917. 44 Vmešavanje avstrijskega cesarja v mirovno politiko se mora nehati/' zaključuje Itevent-lov."
To ni edini napad na gospoda Karla v nemškem časopisju. Grof Reventlov seveda ne mara miru brez aneksij. Ampak habsburškemu gospodu dela vendar nekoliko krivice, kajti tudi ta se ne brani aneksij, če jih more dobiti. Saj je Rumuniji že odrezal košček dežele. In tudi za kralja Jugoslovanov se je hotel razglasiti in tako vzeti Srbijo in Črno Goro 44pod svoje okrilje." Le ta razlika je med cesarjem Karlom in junkerjem Re-ventlovim, da zadnji ne mara moralne hinavšči-ne. Brutalen je, pa ne skriva tega; ropati hoče, pa izjavlja to kar naravnost. Zanimivo je pa vendar, da smejo nemški časopisi dajati Avstriji in njenemu cesarju take lekcije. Kdor Se ne razume, da je Avstrija vazalka Nemčije, mora biti neozdravljivo slep.
Uradna poročila iz Švice pravijo, da je nastal med Bolgarsko in Turčijo resen spor zaradi delitve okupiranega ozemlja. Turki zahtevajo kos macedonskega teritorija kot plačilo za svoj vstop v vojno in pravijo, da Bolgarska lahko nadomesti dotični kos z Dobrudžo. Bolgarska vlada pa ni s tem zadovoljna. V to zadevo je posegla Nemčija in poslala podk&neelarja Helferichs na Balkan, da posreduje med Bolgari in Turki, llelfe-rich je te dni obiskal cesarja Viljema, Pudendorf-fa in Hindenburga v glavnem stanu armade, kjer je dobil potrebna navodila, kako ima nastopiti kot posredovalec.
Druga poročila pravijo, da zagovarja Nemčije turške želje. To bi bilo precej verjetno, zakaj Nemčija ne želi na Balkanu nobene države tako močne, da bi se mogla otresti berlinskega vpliva. Razun tega se zdi, da je Turčija sploh žc sita vojne. Kar je s pomočjo Nemčije odtrgala od Rusije na škodo Armencev, ji je padlo takorekoč iz nebes v naročje; zanaprej pa nima pričakovati .nobenega dobička, pač pa ji postaja angleško napredovanje v Palestini nevarno. Treba jo jc torej potolažili in zopet tesneje privezati na Nemčijo. Ampak s tako utrditvijo turškega prijateljstva se lahko postavlja bolgarsko prijateljstvo na kock'». Dobrudžo smatrajo v Sofiji lc za povračilo; Ferdinand bi bil pa rad velik balkanski car. Kako bo kajzer ustregel dvema apetitoma, smo radovedni.
Dober sarkazem se zrcali v članku, ki ga jc objavil "Giornale d'Italia" o odstopu grofa Cernina. V tem članku pravi: "Cesar Kari bi bil moral odstopiti valed fiaska « svojim pismom. Ker pa ni navada med vladarji, da bi resigni-rali, četudi streljajo kozle, je moral iti namesto Karla grof Černin."
Vlada urugvajske republike je po švicarskem poslaništvu vprašala Nemčijo, če misli, dn obstoji vojno stsnje med Nemčijo in Urugvajem, ker je neki poveljnik nemške submarinke vjel urugvajsko vojaško komisijo, ki jc bila aia potu v Francijo. Če Nemčija odgovori, da obstoji vojno stanje, tedaj bo urugvajska republika napovedala vojno Nemčiji. Ako Berlin odgovori, da ni vojnega stanja, bo urugvajska vlada zahtevala, da takoj izpuste komisijo.
Brzojavka kaže jasno, da se Nemčija ne briga za mednarodne pogodbe in izvrši, kar misli, da ji koristi, kar je sicer žc davno znano.
Iz Stockholma poročajo, da jc bitka za llel-singfors, glavno mesto fenske republike, trajala tri dni; na tisoče mož rdeče garde in tudi Nemcev jc obležalo mrtvih in ranjenih. — Iz Berlina javljajo uradno, da so Nemci prišli v Helsingfors, toda ne povedo, dali so vzeli vse mesto ali samo del. Obenem poročajo o velikem plenu in števi-lu ujetnikov. — Boljševiki so izpraznili Aha in bodo skušali braniti Viborg g vsemi silami. Trd-njsvs Viborg se nshsja kakih 80 milj zapadno od Pctrograda. Švedski poročevalci javljajo, da je v vrstah rdeče garde veliko število finskih Žen?*, ki nosijo moško uniformo in se bore kakor tigriee. Nemci jih enostavno ustrele, kadar jih dobe v roke,
*
Socialist, ki ponosno govori o zadnjih ciljih iodaliima, pa se ne briga za vprašanje aedanjaiti
in na ta način* ničesar ne stori, da bi pridobil svoje indiferentne sodelavce za socializem, si lahko domišlja, da je najboljši socialist; v resnici je najslabši socialist. Kajti socializem se ne more uresničiti s teoretičnimi pridigami, ampak le z močjo delavskega rez reda, ki mora postati dovolj krepak, pa tudi dovolj sposoben, da izvrši socialistični program-in da potem tudi vzdrži socialistično družbo.
Narod se uiore le tedaj imenovati zadovoljen, če je zadovoljna njegova masa, to je delavski razred. Ta zadovoljnost je pa nemogoča v kapitali-stičnem sistemu; odvisna je od uspeha socializma
KM TONIKA, KREPČILO.
Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vsobovati vsaka tonika tako stvari, ki bi vos nai telesni sostav utrjevalo in bi bolniku v oWo pomagale. V slad tega priporočamo vssm bolnim in slabotnim osebam, da naj rabijo
PAZITE I N HRANITE
Nsrodai isrek pravi: "Pazite na val boli denur za iras due-ve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler »te i« sdravi in uilsdi, da boste iiuch nekaj sa »tara in onemogla letu.
V nu k človek tuora paziti in braniti, ko le to je »hI bi a pot, ki vss vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date na»trsu, »c lai ku eonl kot itemeljni kainen poslopja is ksteriui vsaki »tremi. Dobro je vedno iuieti ua pametu narodni isrek ki pravi: "Zrno do zrnu pogača: kamen na kamen pslsfs". Najtežje je poêotek ali br#** počet k a ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlaguti vaš denur še dunes, ampak parite, da ga nslsgute v gotovo iu vsrno bunko. Z vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjižico.
Mi »prejemamo denar ua hranilno vlogo in plučauui po 3% obreati od njega.	♦ J
Poftiljumo denar v Italijo, Rusijo in Frsneosko.
Prodajemo prve posojilne mortguge (markeče) in dajemo v najem vsrue hranilne predale.
Sprejemu upise sa parobrodno potovanje v sturo domovino po vojni.
STATE BANK
1900 bluo Island Avenue, Chicago 111.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $(1,000,000.
S
evera's
Iz Kijeva čez Berlin poročajo, da je ruska vlada zadnjo sredo ponudila mir ministrskemu svetu v Ukrajini, ki je sprejel ponudbo. Ukrajina je poslala kurirja v Moskvo, ki je sporočil ho-vjetu, da je ponudba sprejeta. Mirovna pogajanja se bodo vršila v Kursku.
Balsam o! Life
(Severov Živinski balsam). Ta balzam jo ooobito priporočljiv pri zdravIjeM„u navadno in pogosto zapeki (zabasanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; poaobno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebo. Natančna navodila so označena na vsakem zavitku. Cena 6oc.
Dobi so v vseh iekarnah.
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zaatopa na v»eh »odiičih.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela ta privatnike in društva. Sprejemamo
Specialist za tožbe v odškodnine- naročila tudi izven mesta.
kih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Central Hotel
Conemaiigh, Pa.
Fred. Mosebarger,
Ali veste za letovišče Martin Potc!;arjaT Seveda. To je "VILLAGE INK" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cesine železniške postaje, Lyons, lil. Telefonska številka 224 M.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blua Uland Ave., (Adv.)	Chicago, III.
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI
FOU
PORNI JEDNOTI.
Iz Stockholma poročajo: Finska je stopila v zvezo centralnih držav in zdaj se nahaja v vojni z Rusijo. Finske čete (bela garda) so v družbi nemških čet prekoračile rusko mejo in so žc v boju z ruskimi četami. Finska rdeča garda, ki šteje po vesteh iz Vase. 12 tisoč mož, se je združila s četami ruskih boljševikov, ki bodo branili rusko zemljo. Namen finske vlade je, ds s pomočjo Nemčije anektlra ruski teritorij do obale Belega morja.
LASTNIK.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
MA 460 6MN0 AVE., IflOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Naročite si devnik "Prosve ta". Lisi stane za celo leto $3 00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za nov« društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lavvndale Ave. Chicago, m.
Dr. Mf. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bo lesni In ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna - pla eati je le zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga Živeči bolniki naj pišejo slovensko. I
Lm
Iz Kodanja poročajo: Po vesteh iz Berlina ni še upanja, da bi Nemčija dobila žito iz Ukrajine pred žetvijo. Vladna živežna komisija v Berlinu je izjavila, da morajo Nemci varčevati z živežem kakor doslej, kajti vsled slabih prometnih zvea je nemogoče dobiti obljubljeno žito iz Male Ru-sije pred junijem.
Iz Amsterdama poročajo: Dr. Kuehlmaun, nemški zunanji minister, je brzojavil — kakor poročajo iz Berlina — ruskemu komisarju zunanjih zadev Oičerinu, da mora Rusija razorožiti rusko floto, kakor je določeno v brest-litovski po-godbi. Dr. Kuehlmanu očita Rusiji, da se je črno-morsko brodovje razdelilo v skupine z "neznano narodnostjo,' ki zdaj napadajo zaveznike Nemčije. Nemčija grozi, da po 20. aprilu smatra vsako rusko bojno ladjo za sovražno, če jo dobi na odpr-tem morju.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
Knez Lichnovski, ki jc bil pred vojno nemški poslanik v Londonu iu je v svojih "Spominih" očital svoji vladi, da je namenoma zakrivila vojno, izreka, kakor poroča stoekholmski socialistični "Politiken," v glavnem sledeče trditve:
"Kakor kažejo vse uradne publikacije ne glede na našo Belo knjigo, ki kljub vsi svoji revščini in vrzelim ne more zakriti faktov, so dejstva sledeča:
1 Mi smo hujskali grofa Berchtolda (avstrijskega zunanjega ministra), da naj napade Srbijo, dasiravno niso bili interesi Nemčije prav nič prizadeti in čeprav smo dobro znali, da se iz tega lahko porodi svetovna vojna; dali smo znali ali ne. kaj vsebuje ultimat um Srbiji, ne spremeni prav nič na stvari;
2.	V dnevih od 2.1. do 30. julija 1914, ko~jc ruski zunanji minister Sazanov odločno izjavil, da Rusija ne more gledati napada na Srbijo, smo odbili ponudbo Anglije za posredovanje, dasiravno je Srbija pod pritiskom Rusije in Anglije sprejela brez malega ves ultimatum in kljub temu, da bi se bili z lahkoto poravnali tudi ostali dve sporni točki; celo grof Berchtold je bil zadovoljen r odgovorom Srbije.
3.	Dne 30. julija, ko je bil grof Berchtold pripravljen odstopiti od svoje grožnje in ko Av-strijs še ni bila nspadena od nikogar, smo mi odgovorili na mobilizacijo Rusije s tem, da smo brž poslali ultimatum v Petrograd in drugi dan smo napovedali vojno Rusiji, čeprav je car izjsvil, da ne bo niti en mož marširal čez mejo toliko čaata, dokler se bodo vršila pogajanja. vS tem činom smo mi namenoma uničili vsako možnost mirovne poravnave.
Iz Tokijs javljajo, da so se izkrcale nove čete japonskih in angleških pomorščakov v Vladivo-stoku. Kot vzrok navajajo v Tokiju, da sibirski boljševiki "hujskajo ves ruski narod" proti Japoncem in ostalim invaderjem. Boljševiške čete .e koncentrirajo deset milj od Vladivostoka in bati se je oboroženega konflikta.
Vlada sibirske republike je ukazala so v je tu v Vladivostoku, da nsj pošlje v evropsko Rusijo m uničijo, ki leži nskupičena v tamošnjih skladi-ščih. V ta namen bo suspendiran ves drugi promet na tibirski železnici.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVAnju BANKE Z V ANE "CLEARING house". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nšdzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo svežo s Chicago Jlearing Hou.*e, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja \\ \ «e mora vriiti najmanj enkrat na leto. rzvedenci natančno preiščejo stanje j vsake banke. Vso gotovino preštejejo, ! pregledajo vse note, varščine, vknjižbe ia druge vrednostne listine, se prepri-rajo o fondih, ki so nsloženi v drugih bsnkah ia pregledajo knjige in račune, j Če najdejo izvedenci kake slabo sli dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejf več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred nost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in »e ji pride na sled, morn to tskoj opustiti. Vse, kar jo slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in na domestiti s boljšim. Čo vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nsdaljnje ugodnosti in pravico, ki jih vživnjo banke, katere so združene v Cleariug House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Clerning House ima slednja zu to dobor vzrok. Na drugi strani pa je o bunki, ki je clnnica te zvezo, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Ilousa je bil izdelan v Chicngu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Iiousom. Ako je šlo na sli drugi bnnki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clenring Iiouse i banke in ji pomagale, dokler so niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tsko vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Iiouse, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajlirsnih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in gs lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznsm ¡1100.00 in $500.00 zlatih hipotetnih bondov.
1144-aa Bine Island Avenae, Chicago. U..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
MMMMMM<»»>MMIMMMMMM#MMMMMMMIMM
J^ADAR potrebujete društven« potrebščine kot zastave, kape, rc-galije, uniforme, pečate in vse drago
obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Mfllard Avenae.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj.	Vte delo garantirano.
♦ M»»MmM»M»04tMMMMMIMMMMHI»MMIMM»
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN OARETINČIČ Î24 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik. AMBRléKT. DRŽAVNE BANKE
Blue Island A vs., vogal Loom i« in 18. eotto,
Zaupno zdravilo dela čudeže
Sk
oro že *'0 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strini številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da-se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hranilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil se zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, »|a v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, iu tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zuto pa bo vrednost trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vso kar več plačajo za ujc.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tnko zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališ« t«. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in sporetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, k. so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstno nepotrebne meša-niee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno *arc«'c rudere vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobol», nervoznosti, navadne slaboče, kskor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo v redu ost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselčj v koren bolečine, zato pa je zlasti v sl.uaju protina, ali
revmatična, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
.n gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,
ud, *a drgnenje živcev in za m»,anje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.	J
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Tosebno za izpiranje grla m ust; istotako ra čiščenje ran, izpuščajev In drugih kožnih, otvorov. Dobi se v vseh lekarnsh.
NtJrhVTMÄLra,de,"0 d°biU TrlnirJtv*	na mednarodnih ras.ta
0old *edal-S.n Francisco 1915, Orand Prix-Panama 191«.
JOSEPH TRINER
manufacturinc chemist |333J343South A.hUnd Ave.	Chicago, III.
r