Naše izvenšolsko delo. MLADINSKI KROŽKI. Dasi samoizoibraževalno delo učiteljstva veselo napreduje, ni pravega toka v razvoju naše kmetske delovne šole in v oživljenju dekliških in mladeniških krožkov. Razcn ne* katerih redko sejanih nastavkov ne moremo ničesar pokazati v tem pogledu. Šele prvi pianirji so paskušali zastaviti prve ilopatc v zemljo. Kakor so njih uspehi razveseljivi in spodbujajoči, vendar se število teh novih tvorb izgubi spričo pcpolne nedelavnosti ogromne večine učiteljstva v tej smeri. S trditvijo, da je šola vse in da ima v šoli učitclj več kot dovolj dela, se marsikdo izogne vsakemu drugemu udejstvovanju med ljudstvom. Nočemo razpraviljati, ali je res tako s šolo. Nekaj pa moramo priznati brez ovinkov: osnoivna šola je otrok svoje dobe. Tega otroka je rodilo zmagujoče meščan* stvo in mu je vtisnilo svoj pečat Zato pa osnovna šola ni taka koU bi morala foiti, se ne izplača tako, kakor ibi bilo želeti že zaradi velikih izdatkov zanjo. Osnovna šola je po* sebno na deželi tako tuja vsemu življenju, tako nepraktična, tako mala v zvezi s potre* bami ljudstva, da je klic po reformi vedno glasnejši. 'Poglejmo samo, s kako vmemo prihajajo mladeniči in dekleta h kmetijskim oziroma gospodinjdkim sestankom, kjer jih prirejajo naši najpožrtvovalnejši tovariši(ice), pa bo« mo razumeli, kako nodastatna je osnovna šola v današnji obliki. Naša vaina naloga je, da pomagamo raztriti staro šablono, ker po= staja škcdljiva. Utreti moramo novo pot, Ibiti moramo pravi reformatorji, praktični ljudje, ki se ne drže starih oblik. Preliti moramo staro vino v nove posode. Nič ni večnega na svetu, še bogovi so padli. Človeštvo ubira nove poti, išče izhoda iz vsega, kar ni v tesni zvezi s potrebami življenja. Tudi propaganda za šolsko reformo ni nič drugega kot posle* dica nujne potrebe, da bodi pouk praktičen, to se pravi, da posegaj v ono življenje, ki človeku omogoča in lajša obstanek, posegaj torej v produkcijski proces. Šola ni nedo« takljiv malik, šola ni sama sebi namen, am< pak mora biti v službi človeka. Preko naj« bolj izumetničenih učnih metod, preko naj* bolj abstraktnih psiholoških eksperimentov vstajajo tu novi prcnblemi, iki jih ne bo mo< goče vedno prezirati. Na deželi se nedostatki osnovne šole kažejo v smislu, ki ga ima mladina za mla« deniške in dekliške krožke. Ista mladina, ki jo je bilo treba prej s pritiskom in z zako* nom tirati v osnovno šolo, prihaja navdu* šena prostovoljno k predavanjem in razgo* vorom o kmetijstvu, o gospodinjstvu, o vzgoji itd., kjer se o vsem tem učiteljstvo zanima Dekliški krožek v Slivnici pri Celju je obiskalo prvič 5, drugič 15 deklet Zdaj jih je čez 30 in naši tovarišici, ki tečaj vodita, se bojita novih priglašenk, ker bi jih bilo treba odsloviti. V Grahovem (logaški okraj) obiskuje tak krožek 8 deklet, dasi je tudi tukaj šele začetek. Tudi ponekod drugod vidimo iste pojave. Mislimo, da so to stvari, mimo katerih ne moremo več. Med našim ljudstvom so nujne potrebe. Ako jih nihče ne čuje, jih mora 6uti učiteljstvo. Če se še ni odtrgalo docela od naroda, če ni le plačan dninar, mora ljudstvu na pomoč. Ako ni nikogar, ki bi ljudstvu pomagal, moramo smatrati mi to za svojo sveto dolžnost. Osnovna šola ne zadošča več. Osnovna šola se mora preure* diti in korak k temu je, da začnemo z onim delom, ki je nekaliko drugačne koristi kot pa — recimo — popisovanje... pasje dlake. Nikakor nočemo prevreči malikov čez noč in tudi osnovne šo-le nočemo podreti. Toda gluhi ne moremo biti več za nova vprašanja ljudske prosvete, ki silijo na dan. Kdor sc skriva za šolo, ne dela tega vedno le radi svoje velike vestiiosti. LjudskenTU u^itelj^ stvu se odpirajo nova področja in prej ali slej bomo morali reševati nastajajoče pro« bleme. Vse teži v preuredbo«, vse kaže, da po starih, izvoženih kolovozih ne bo mogoče več naprej. Šablccna se bo morala umakniti resničnemu življenju. Temu življenju se bodo morali prilagoditi ne le ošnovna šola, ampak tudi učitelj in učiteljišče. Veliiko bo^ lje je, da te stvari sami preiskujemo in sku» šamo rcšiti, kakor pa da se prej ali slej re? šujejo preko nas in da stojimo ob strani ka* kor ljudje, ki vidijo, da nekaj ni v redu, pa ne vedo, kje in kako bi prijeli in pomagali v ikaosu. K nam prihaja s trdimi koraki reforma šole. Obstoječa osnovna šola ne odgovarja več današnjim potrebam, kmetijske šole se ne snujejo v zadostni mcri, zato vstaja med nami dalekosežno prosvetno vprašanjc. To vprašanje bomo morali rešiti — uvod k temu so mladinski krožki, kakršni so se začeli snovati in s katerimi bomo morali v nekaj letih posejati slovensko zemljo. Kar je bilo za razvoj Danske ljudsko vseučilršče, to bo za nas organizacija kmetijskih in gospodinjj skih vzgojnih krožkov. To je važnejše pro= svetno vprašanje našega ljudstva. Priprav* ljajmo se na njegovo rešitev. I. S.