UB DOLENJSKI LIST V. PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Materialno-tehnični napredek je tisti temelj, na katerem je možna vsestranska rast človeka V sredo prejšnjega tedna se je sestal V. plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je obravnaval idejno-politična in organizacijska vprašanja. Referat o tem je imel član izvršnega komiteja Stane Kavčič. Po referatu se je razvila živahna razprava, ki se je nadaljevala tudi še drugi dan. Zaključno besedo je imel sekretar centralnega komiteja Miha Marinko. skok v našem razvoju, ki se ga morajo komunisti zavedati, pozorno spremljati te kvalitetne preobrazbe, jih analizirati in skladno z njimi uravnavati tudi svojo vsakodnevno misel, pojmovanje, dejanje. # Večja prizadevanja po intenzivnosti v gospodarstvu — predvsem za človeka Tovariš Kavčič se je dlje zadržal pri nekaterih vidikih materialne proizvodnje. Pri tem je opozoril na dva činitelja, ki sta za idejno-politično delo zanimiva na področju materialne proizvodnje: bolj poudarjena intenzivna smer gospodarskega razvoja in demokra-tično-socialistična prizadevanja po nadaljnjem razvoju delovnih in. družbenih odnosov. Večja intenzivnost prizadevanj na področju materialne proizvodnje pa ne pomeni, da je važno samo to, da zgradi- mo čim več novih tovarn, ampak je še važnejše, kako naj čimbolj smotrno in uspešno izkoristimo to, kar imamo. Ne gre le za povečevanje fizičnih naporov, temveč za to, da v večji meri izkoriščamo vse dosežke znanosti, tehnike in napredka sploh, da bi proizvajalci v čim krajšem času in s čim manjšimi napori dosegli čim večje delovne učinke. V tem pogledu pa še nismo storili vsega: organizacija proizvodnje je ponekod postavljena še na stari pol obrtniški, pol industrijski način, ne izkoriščajo se dovolj dosežki znanosti in tehnike, zapostavlja se pomen strokovnega kadra itd. Na nekaterih delovnih mestih, kjer so odločilnega pomena predvsem strokovna kvaliteta, tehnično znanje in razgledanost, so kadri, ki imajo sicer potrebne politične kvalitete in ugled, manjka pa jim strokovnega znanja. Očitno pa je, da še tako velika predanost stvari revolucije ne more vedno in povsod nado- mestiti strokovnega znanja. Tudi tu je rotacija potrebna in neizbežna. Ob polni enotnosti komunistov bo treba uresničiti tako kadrovsko politiko, da bo prišla bolj do izraza strokovno-operativna sposobnost mlajšega kadra, hkrati pa moramo zagotoviti potrebno materialno eksistenco in splošni družbeni ugled vsem tistim, ki so dajali vse svoje sposob-' nosti na razpolago naši borbi za vsestranski napredek. Istočasno je treba odločneje preganjati biro-kratsko-protokolarna pojmovanja, po katerih ljudi vrednotijo po »velikih« in »majhnih« funkcijah, ne pa po tem, kar so s svojim delom in borbo prispevali k napredku naše družbe. Mi gremo po drugi poti: po poti pravilnega vrednotenja vsakega delovnega prispevka in vsakega ustvarjalnega napora delovnega človeka, ne oziraje se na to, na katerem delovnem mestu ali v kateri funkciji se nahaja. (Nadaljevanje na 3. str.) »Sllffl!l9lllffll«ill«MII«l! I V pripravi: zakon o volitvah V zvezi z bližnjo skupščinsko obravnavo osnutka 1 republiške ustave pripravljajo pristojni organi tudi jj več novih zakonskih predpisov. Glede na to velja 1 opozoriti na gradivo o volitvah in o odpoklicu jj bodočih članov občinskih in okrajnih skupščin. To zakonsko gradivo bo namreč vsebovalo te- I meljne določbe o volitvah in odpoklicu, razen tega i pa še določila o razpisu volitev ter o sestavi in 1 nalogah volilnih organov; posebni del gradiva bo fj obravnaval formiranje volilnih enot in določitev jj njihovih območij, prav tako' pa tudi način in po- 1 stopek pri predlaganju kandidatov, postopek pri jj potrjevanju kandidatur, organizacijo volišč ter po- j tek samega glasovanja. Kot je znano, bo občinska skupščina sestavljena jj iz občinskega zbora in zbora delovnih organizacij g oziroma skupnosti. Medtem ko bodo v občinski j§ zbor volili občani na temelju splošne, enake in jj neposredne volilne pravice, bodo v zbor delovnih §§ skupnosti volili oziroma bodo lahko izvoljeni de- jj lavci iz delovnih organizacij, člani kmetijskih za- 1 drug (in kmetijski člani njihovih gospodarstev), j obrtniki (člani obrtnih zbornic) ter slednjič delavci 1 v družbenih organizacijah, društvih in državnih ■ organih, kjer je uveljavljeno načelo samoupravljanja. Poleg dejstva, da bo volilne enote določila ob- | činska skupščina s svojim odlokom, bodo nova S zakonska volilna določila vsebovala tudi omejitev, 1 po kateri nihče ne bo mogel voliti po pooblaščencu, i Razen nujne osebne udeležbe na volitvah je sam- 1 mivo omeniti tudi predvideno določilo, da bodo ■ volitve v občinski zbor praviloma lahko samo v ■ nedeljo, medtem ko bodo volitve v zbor delovnih g skupnosti lahko tudi ob delavnikih. Sicer je pričakovati, da bo novi republiški zakon jf o volitvah in odpoklicu članov občinskih in okraj-jj nih skupščin obsegal še vrsto drugih določil, ki so g neogibna za izvedbo volitev v komunska in okrajna g predstavniška telesa. lHlit ii JHitHHI UIHHtlHHHffltttHJHlifH HttUHHtUltfHtHtt! ftBI SflJIHflUBIttfflttHIH jMBtttJH IIHi!i BHHHttHtUJUtKHHill9JlHtH(HMtlimi(tHtH KttUfl HtiliHItHtUflUI Tovariš Stane Kavčič je uvodoma dejal, da mora vsaka analiza idejno-poli-tičnega dogajanja izhajati iz proizvajalnih odnosov — te vzrokov, ne pa iz njihovih posledic. Ce bi samo za hip zapustili to osnovo, bi se oddaljili središču, s tem pa bi nepravilno ocenili pravo vrednost posameznih dogodkov. Pri tem Pa se je treba zavedati, da je toliko več med seboj povezanih in odvisnih členov, kolikor bolj je družba razvita. Tudi dosežena stopnja proizvajalnih sil, sedale strukture prebivalstva, družbenega samoupravljanja, napredek šolstva, kul-ptte, znanosti so znanilci in dokaz nekoliko bolj razvite in nekoliko bolj zamotane socialistične družbe. V taki družbi se vsako poenostavljanje ali čmo-belo Označevanje,pc-javov pokale kot. neuspešna metoda Za idejno oblikovanje in Usmerjanje družbenega Razvoja. Naša družba se namreč hitro in vsestransko spreminja. Uveljavljajo j* taki družbeni premiki, *°t so: večja afirmacija eioveka proizvajalca, racionalnejša organizacija proizvodnje, dohodek, razširitev delavskega samoupravljanja na vsa področja •n*užbene dejavnosti in nova Ustava. To je kvaliteten ČRNOMELJ: danes Plan in proračun »«?a današnji seji, ki se *£fne ob 8. uri. zjutraj, bo-,? odborniki občinskega jJUaskega odbora v Crnom-iiu sprejeli družbeni plan oK,proračun črnomaljske uuclne 2a ieto 1963. ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE V PREDVOLILNIH PRIPRAVAH Vsak občan naj aktivno sodeluje pri izbiri odbornikov za občinsko skupščino V Globokem odpirajo nov rov v rudniku lignita, gh-^ in kremenčevih peskov T, Globokem nameravajo r^eti nov rov. Letos P0^ izkopali po planu O-*°u 2 tisoč ton lignita. bsežne preiskave na po-Z^ju, r«sjer bodo odprli i 1 rov, so pokazale, da «LUm 1 milijon 440 ti-^ *»n kremenčevih pe-Z^v, kar bi omogočilo v PrihomelJ-skorja 136 tisoč ton »in* in 100 tispč ton Ug. "ta e6 bo korena io-*a"K bo rudniku v Glo-1 £kem bodočnost zagotov-lena. v novem rovu bodo J^omestiii dosedanji roč- *Wnin? va*ončkov 8 Letošnji Levstikovi nagrajenci Za lansko izvirno leposlovno delo je letos dobil Levstikovo nagrado Lojze Krakar, ki je napisal SONCE V KNJIGI. Za izvirne ilustracije sta bila nagrajena Cita Potokar (ilustrirala je knjigo Branke Jurca LIZIKE ZA VSE) in Milan Bizovičar (za ilustracije v Kovačičevih ZGODBAH IZ MESTA RIČ RAČ). Nagrado za izvirno poljudnoznanstveno delo je dobil dr. Miha Likar, od katerega smo lani dobili trilogijo: VIRUSI, BAKTERIJE, GLIVICE. Levstikove nagrade so razdelili nagrajencem pretekli petek v založbi Mladinske knjige v Ljubljani, ki je tokrat že štirinajstič dala to pomembno priznanje za nova izvirna dela. Predsednik občinskega odbora S/.OI. Videm-Krško tovariš Lojze Stih nam je poslal daljši sestavek, kako so se lotili predvolilnih priprav v krški občini. Objavljamo ga v celoti, posebno še zato, ker so podobne priprave tekle te dni v vseh občinah na našem področju in veljajo temeljna načela, ki jih tu navaja tovariš Stih, za vse naše občane. Popolnoma točna je tudi ugotovitev, da smo vsi odgovorni za napredek svojih krajev in da je zato prav zdaj še bolj kot kdajkoli prej pomembno, da vsi občani kan najbolj prizadevno sodelujemo v predvolilnih pripravah. To delo, volitve in uresničevanje programa naših občin je zavestno nadaljevanje naše izgradnje, naše socialistične revolucije. Mar bi kdo potemtakem stal ob strani, ko odločamo o našem življenju, naši življenjski ravni in bodočnosti naše družbe? Socialistična zveza delovnih ljudi v vseh naših občinah je te dni že sredi razgibanih predvolilnih priprav, ki jih bomo poslej načrtno spremljali v našem glasniku SZDL za področje bivšega novomeškega okraja. Vse naše bralce, naročnike in sodelavce v organih ObLO, ObO SZDL in v občinskih komitejih ZKS vabimo, da nam pri tem aktivno pomagajo! Občinski odbor SZDL Vi- uvod v sistematično delo v dem-Krško je imel 27. marca zvezi z volitvami, smo se redno sejo, na kateri smo dogovorili za nekatera nače-razpravljali o organizacijskih la, po katerih se bomo akcije in političnih pripravah na lotili. volitve. Na seji, ki pomeni Predvolilna aktivnost se je pri nas začela praktično S tolmačenjem osnutka nove ustave. Že takrat smo na široko razpravljali o družbeni ureditvi pri nas_ o vlogi občinske skupščine in viijih forumov, o aktivnosti dosedanjih odbornikov, o nalogah pri izbiri novih odbornikov itd. Prav za ta vprašanja je bilo med občani veliko zanimanje. To zanimanje bo treba na novo obuditi prav sedaj, ko bomo organizirali predvolilne sestanke. Ti sestanki bodo imeli popolnoma delovni značaj, brez vidnih posebnih manifestacij. Ustavne razprave so odkrile vrsto vprašanj, ki so ožjega ali širšega pomena. Na precej teh vprašanj smo občanom sproti odgovorili, nekaj pa smo jih objavili (z odgovori, seveda) v »Naših pogovorih«. Prav ta vprašanja bodo osnova, ko bomo pripravljali vsebinsko plat predvolilnih sestankov. Vsekakor bomo na sestanku obširno govorih o položaju v gospodarstvu, zlasti še o tem, kako poteka uresničevanje letošnjega plana. Doslej smo o tem govorili predvsem le znotraj gospodarskih organizacij. Prav pa bi bilo, da občani poznajo, kakšen je gospodarski položaj v podjet- Traktor s posebnim priključkom dvigne sadike v trsnici in razrahlja zemljo, ne da bi poškodoval korenine. Zamudno, celodnevno ročno delo petih delavcev opravi zdaj stroj v petih minutah. — Na sliki: traktor s priključkom v trsnici kmetijske zadruge na Bizcljskcm. VINOGRADI SO OŽIVELI Povsod na Dolenjskem je že vrsto dni vse živo v vinogradih. Vinogradniki obrezujejo trte, kolijo_ in vozijo gnoj. V kratkem času bi radi opravili vsa tista dela, ki jih niso mogli zaradi dolge in hude zime, pa tudi zato, ker se bo vsak čas pričelo delo na polju. jih, ki delajo na njihovem terenu. Obdobje pred volitvami bo izpopolnjeno še z razpravami . o statutih komune, krajevnih skupnosti in .gospodarskih organizacij. Statut komune bo lahko kmalu izdelan, ker je pripravljenega že precej materiala. V začetni fazi so statuti gospodarskih organi- -zaci j, medtem ko s statuti krajevnih skupnosti še nismo začeli. Vsi ti dokumenti bodo dobili življenjsko vsebino le tedaj, če bo o njih razpravljalo čim več občanov. Občinski ljudski odbor bo v tem obdobju pripravil analizo o napredku komune od . zadnjih volitev do sedaj. Sicer že površna ocena pove, da smo v tem času mnogo storili. Vsi tisti, ki še sedaj govorijo, da je naš razvoj prepočasen, se bodo lahko seznanili s konkretnimi podatki za zadnja štiri leta. Seveda pa ne bi bilo prav, da bi ocenjevali samo tisto, kar je bilo napravljenega na po-" dlagi sklepov občinskega odbora, prav je, da odkrito povemo, kako so pri vsem tem sodelovali občani. Ali je bilo njihovo delo aktivno, ali so morda samo spremljali -dogodke in stali ob strani? Ko bomo ocenjevali razvoj komune, se moramo zavedati enega: komuna ni občinska stavba in ljudje v njej, ampak vsebuje celotno področje naše občine z vsem gospodarstvom in prebivalstvom. Zato smo vsi odgo- (Nadaljevanje na 11. str.) VREME OD 4. DO 14. APRILA Nekako od S. do 8. aprila v splošnem lepo vreme. Približno od 9. do 12. zopet nestalno s pogostnimi padavinami, nato zopet izboljšanje. Dr. V. M, V. plenum CK ZKS ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. strani) # Nekateri vidiki intenzivne organizacije dela Mnogo se razpravlja, kritizira in filozofira o našem ekonomskem sistemu nasploh, kar je potrebno in koristno, če ne bi pri tem zapostavljali problemov mikroekonomije. Dogaja se, da ekonomski teoretik, ki ima polno pripomb glede našega ekonomskega sistema, ni sposoben urediti najbolj preprostih stvari v svojem lastnem podjetju. Premalo razmišljajo o takih investicijskih zahtevah katerih namen je, povečati tiste posredne proizvodne činitelje, kot so strokovni kader, stanovanja, menze, otroške jasli, prometne zveze itd., na osnovi katerih bi popolneje izkoriščali proizvodne kapacitete. O vsem tem premalo razmišljamo, čeprav bi take investicije zlasti pri nas v Sloveniji zaradi obstoječe strukture prebivalstva bile tako ekonomsko kot politično najbolj koristne in najbolj v skladu z našim nadaljnjim razvojem. Tovariš Kavčič je opozoril še na nekatere druge vidike intenzivne organizacije dela: izkoriščenost in učinkovitost delovnega časa, delovna disciplina itd. Dejal je, da skrajšani delovni čas ni umik pred demagogijo, ampak sestavni del borbe za intenzifikacijo vsega našega delovanja. Delovne organizacije bi tu morale iskati možnosti za povečanje dohodka, ne pa iskati luknje v naših predpisih ali romati okrog, moledujoč za razne olajšave, In si izmišljati razne disci-plinsko-kaplarske pravilnike in disciplino med delavci. V delovnih organizacijah, v komunah, v republiki in v Jugoslaviji se odvijajo Isti procesi kot po celem svetu: čedalje večja" koncentracija in integracija določenih proizvodnih funkcij, materialnih sredstev in nekaterih umskih naporov in dosežkov, po drugi strani pa decentralizacija z no- vimi samoupravnimi organizmi. Ti procesi potekajo pri nas še mnogo preveč stihijsko, premalo so analizirani in zgolj pod vplivom splošnih progresivnih idejnih tokov. Nadalje je tovariš Kavčič govoril o potrebi po izpopolnjevanju sistemov notranje delitve. Potrebno je odklanjati samo še maloštevilne mezdne zahteve, hkrati pa se zavedati, da je nemogoče napredovati ekonomsko in politično, če bi obstajalo kakršno koli nesorazmerje med proizvodnimi rezultati, produktivnostjo dela in zaslužkom oziroma realnim standardom neposrednih proisv vajakev. će se poveča prvo se mora povečati tudi drugo. O Razvoj delavskega samoupravljanja: strup za birokratske ostanke! Glede samih družbenih in delovnih odnosov v delovnih organizacijah še vedno predstavljajo osnovni problem birokratski ostanki. Verjetno nekoliko prepočasi napreduje organizacija notranjih samoupravnih organizmov v obratih in v delovnih in ekonomskih enotah. Razvoj delavskega .samoupravljanja je najbolj uspešno sredstvo za mobilizacijo dodatnih ustvarjalnih sil in strup za birokratske ostanke in birokratsko prakso. Skrajni čas je, da komunisti zastavimo ves svoj politični vpliv za to, da povzročitelje birokratske prakse in nosilce take birokratske samovolje dokončno onemogočimo. Će se zavzemamo za ostrejši odnos do takih pojavov, tega ne delamo zato, ker bi smatrali, da se njihov obseg povečuje. Obratno: vsak dan jih je manj. Toda spričo vse večje demokratizacije in humanizacije našega življenja taki maloštevilni primeri upravičeno povzročajo vsesplošno politično ogorčenje in neraz-položenje. Visoki gost iz Mehike predsednik AdolfoLopez Mateos in predsednik Tito, dva aktivna borca za mir in široko mednarodno sodelovanje na enakopravni podlagi, sta lahko našla skupni jezik ter se sporazumela na razgovorih v Beogradu o mnogih svetovnih problemih, o katerih sta razpravljala. Skupno sporočilo o jugoslovansko-me-hiških razgovorih govori, da sta oba predsednika izrazila prepričanje, da je nujno potrebno skleniti sporazum o prepovedi jedrskih poskusov, težiti k postopni razorožitvi, ustvarjati brez-atomska področja v Evropi, Latinski Ameriki in drugod, osvoboditi sredstva za pomoč državam v razvoju itd. Sodelovanje med Mehiko in Jugoslavijo doslej ni bilo razvito v takšni meri, kot so obstajale možnosti. V me-hiško-jugoslovanskih gospodarskih razgovorih pa je bila poudarjena obojestranska želja po razširitvi medsebojnega sodelovanja na znanstvenem, tehničnem, kulturnem in gospodarskem področju. Med razgovori sta obe delegaciji že sestavili listo blaga, ki bi ga bilo možno izmenjavati in za letos že napovedujejo, da se bo blagovna izmenjava povečala. In kakor je štiridnevno bivanje predsednika Mehike Mateosa v Jugoslaviji prispevalo k nadaljnemu razvoju prijateljstva med obema državama, tako lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo ponovno srečanje predsednika Tita s predsednikom Matcosom, ko bo jeseni obiskal Mehiko, pomenilo nov, velik prispevek nadaljni krepitvi prijateljstva in sodelovanja med obema državama. V Latinski Ameriki je prišlo do novih zapletov. V Gvatemali so odstranili dosedanjega predsednika ¥digorasa, ki je prav tako prišel na oblast z državnim udarom kot sedaj njegov bivši sodelavec polkovnik Enrique Peralta Azurdia, ki je postal šef vojaške junte. pred dnevi prišel ilegalno iz Mehike v Gvatemalo ter začel politično kampanjo in tako pokazal, da se misli resno boriti za predsedniški stolček. Za gvatemalsko desnico pa je bil Arevala nesprejemljiv ter se je zato odločila za akcijo. Novi gvatemalski diktator je napovedal, da bo ostro obračunal % vsemi, ki se ne strinjajo z njegovim režimom in je predvsem zagrozil, da bo »deportiral vse komuniste«. V Gvatemali so uvedli izredne varnostne Gost iz Mehike Kot vse kaže, je bil državni udar že v naprej zrežiran; ob prevzemu oblasti ni bilo prelite niti kaplje krvi. Sam bivši predsednik Ydigoras je izjavil ob prihodu v Nikaraguo, da je sedanji državni udar »dobra in koristna stvar za Gvatemalo«. Glavni namen državnega udara je bil v tem, da bi onemogočili vrnitev Are-vale na oblast. Ydigoras je namreč, spoznal, da ima malo upanja, da bi na volitvah novembra letos zmagal in da ima njegov tekmec Juan Hose Are-valo, bivši predsednik Gvatemale, velike možnosti, da z zmago na volitvah pride legalno na oblast. Arevalo je ukrepe, več voditeljev raznih političnih strank pa aretirali. Vlada je odredila aretacijo tudi Juana Arevala. Lahko pričakujemo, da se bo položaj zaostril v tej nemirni deželi ter bo prišlo do novih zapletov in težav. V Argentini pa je prišlo do generalskega upora in kot se zdi, je glavni namen te akcije, da bi odložili parlamentarne volitve, ki so bile napovedane za mesec junij. Vendar je doslej položaj še zelo nejasen, poročajo o premikih vojaških enot in da so trije rodovi argentinske vojske na strani upornikov. 9 Negativni pojavi v kulturi — spremljevalec velikega napredka Tovariš Kavčič je obširno govoril tudi o nekaterih vprašanjih glede odnosa do negospodarske dejavnosti, pri čemer je poudaril, da je čedalje večja zavest in želja po čimbolj vsebinskem samoupravljanju tudi na teh področjih vsekakor nova zmaga r^aše koncepcije socialistične graditve. Govoreč o napakah in škodljivih pojavih v kulturnem življenju, je dejal, da so te napake in pojavi spremljevalec zelo hitrega napredka in dokaj velikih uspehov, ki sme jih dosegli tudi v rasti kulturne ravni delovnega človeka. Napačno pa je pojmovanje, da so te slabosti nastale zato, ker je preveč svobode v kulturi in ker se je tudi ta dejavnost nekoliko ekonomizirala. V resnici je obratno: vzrok je v tem, da notranji odnosi v teh ustanovah niso dovolj demokratični in njihovo delovanje dovolj javno in načelno. Določena ekonomizacija tudi teh področij pa nikoli ni pomenila, da so te dejavnosti popolnoma prepuščene tržišču, temveč da bi materialna sredstva čimbolje izkoriščali, pri čemer ima družba pravico odločati o tem, katere dejavnosti, katere stvaritve in do kod prepustiti ponudbi in povpraševanju, katere pa z družbenimi sredstvi podpirati v tej ali oni obliki, v večjem, ali manjšem obsegu. Razvoj kulturnih ustvarjalnih sposobnosti ljudstva se mora nadaljevati na temeljih, ki so postavljeni v programu ZKJ. Bilo bi skrajno škodljivo ne samo za kulturni razvoj, ampak za razvoj celotne družbe, če bi si zaradi nekaterih slabih del v kulturi, .umet- nosti ali znanosti politične sile prisvajale pravico absolutnega razsodnika in kritika v umetnostnih, estetskih in znanstvenih vprašanjih. To bi bil idejni umik in politični poraz, ki bi neizbežno končal v administrativnem siromašenju. $ Revolucija in in življenje nista bila nikoli črno-bela Potem ko je tov. Kavčič govoril o vsestranski preobrazbi naše družbe, je dejal, da se vse te spremembe površnemu opazovalcu kažejo kot enostranski poudarek zgolj ekonomsko-tehničnemu napredku, ker se dogajajo pod vplivom preproste ekonomske nuje. Komunisti in vsi zavedni usmerjevalci družbenega napredka pa se seveda neprestano zavedamo, da je materialno-tehnični napredek družbe in človeka samo sredstvo, tista osnova, TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 V zaključni besedi na V. plenumu CK ZKS je sekretar Miha Marinko med drugim poudaril, da so se ob spremenjeni vlogi Zveze komunistov, ob silno razvitem družbenem življenju, pokazale tudi določene slabosti, ko komunisti niso bili vedno dorasli nalogi. Dokaj pogost običaj je, da takoj postane splošna politična parola, če ta ali oni vodilni politični funkcionar javno obravnava nekatere konkretne probleme, pri čemer se rada pojavljajo razna pretiravanja in absurdi. Take skrajnosti so se pojavljale v obliki birokratičnega združevanja podjetij, do podobnih pretiravanj pa lahko pride tudi zdaj, ko obravnavamo vprašanja s področja kulture in umetnosti. Pri tem je nujno imeti pravo mero, da ne bomo na primer proglašali za »šund« literaturo vse zabavno slovstvo. Tovariš Marinko je opozoril tudi na pojave klikarstva, zapiranja vase, s čimer se onemogoča družbeno obravnavanje nekaterih -problemov. Ob svobodnem izražanju mnenj je treba dopustiti tudi možnost družbene kritike. Tako je treba vztrajati, da se znotraj revij, ki ne bi smele biti vase zaprti klubi, krešejo razna gledanja. S takimi pojavi, kot je klikarstvo, se pojavlja samovolja, ko se posamezniki sklicujejo na demokracijo, pri tem pa želijo absolutno prevladovati na določenem področju. Posamezniki zahtevajo v imenu demokracije polno samoupravljanje — popolno svobodo — v kulturi in umetnosti, pri čemer delajo primerjavo s samoupravljanjem v gospodarstvu. Ti posamezniki seveda pozabljajo, da delovni kolektivi gospodarskih organizacij razpolagajo s sredstvi, ki so jih sami ustvarili. Sredstva za določene dejavnosti družbenih služb pa daje družba, ki mora zato tudi vedeti, v kakšne namene se uporabljajo ta sredstva. Toda tudi delovni kolektivi gospodarskih organizacij niso absolutno svobodni, kajti samoupravljanje v gospodarstvu je povezano z vsem gospodarstvom, s sklopom tržnega mehanizma, s kopico ekonomskih instru- mentov. Zatorej: ne moremo govoriti o čist^ svobodi na vseh toriščih. Absolutna svoboda je anarhija in hkrati nesvoboda za vse. O Na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije so sprejeli zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna LRS za leto 1962 in odobrili zaključne račune republiških skladov. Oba predloga zakonov je obrazložil predstavnik Izvršnega sveta LRS Riko Jerman, ki je podčrtal potrebo po uskladitvi potrošnje z gibanjem celotne proizvodnje. Glede usmerjanja potrošnje prek skladov — na območju LRS je delovalo ob kmfc-u 1962. leta 493 skladov občin in okrajev ter 13 republiških skladov. — pa je dejal, da moramo gledati na sklade kot na OB SVOBODNEM IZRAŽANJU MNENJ TUDI MOŽNOST DRUŽBENE KRITIKE logično posledico krepitve sistema samoupravljanja. % Izvršni svet je na svoji zadnji seji obravnaval predloge spremnih predpisov k novi ustavi, katere bo Ustavna komisija LRS predložila republiški ljudski skupščini. To so naslednji predpisi: zakonski predlog o izvedbi Ustave SRS, o Izvršnem svetu, o volitvah in odpoklicu poslancev Skupščine SRS, o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin ter predlog zakona o določitvi volilnih enot za volitve Skupščine SRS. O vseh teh zakonskih predlogih in o načrtu Ustave SRS bo razpravljala skupščina v torek, 9. aprila. g Po predlogu zakona o volilnih enotah za volitve zveznih poslancev, o katerem bo razpravljala Zvezna ljudska skupščina 7. aprila, bo v vsej Jugoslaviji 120 volilnih enot, od tega v Sloveniji deset. Eno izmed volilnih enot bo predstavljalo tudi Novo mesto z občinami Cerknica, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. 0 Na velikem mitingu graditeljev avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« v Smede-revu so govorili komandant Glavnega štab% Zdravko Krvina in član ZIS Marin Cctinić. Slednji je zaželel graditeljem zadnjega odseka avtoceste mnogo uspehov pri delu. Dejal je tudi, da zgrajeni kilometri niso edino merilo vrednosti mladinske delovne akcije. »Z izpolnjevanjem graditeljskih nalog"« je poudaril, »se tu oblikuje ustvarjalen odnos mladih do dela, pridobiva se in razširja znanje ter razvijata in kalita bratstvo in enotnost.« q Odbor ZIS za splošna gospodarska vprašanja se zavzema za predlog, da bi omilili pogoje za najemanje potrošniškega kredita. Po tem predlogu naj bi odobravali potrošniški kredit do ene četrtine mesečnih prejemkov prosilca namesto do ene petine, kakor je to bilo do sedaj. Posojilo za tekstil in obutev bi odobravali za daljši rok in z desetodstotno udeležbo. Potem, ko bi plačal občan polovico kredita, bi posojilo lahko obnovil. % Po predlogih sveta LR Slovenije za socialno varstvo naj bi uvedli davčne olajšave ali rento za zemljo ostarelih kmetov, katerih število relativno narašča, vzporedno z velikim odlivom mladih ljudi iz vasi. V Sloveniji imamo v 60 občinah okrog 16.000 samih ostarelih kmetov, ki živijo na 9.412 kmetijah. % Zvezni organi pripravljajo predpise, s katerimi bodo predvideli ukrepe za zgraditev čistilnih naprav, da bi tako uredili vprašanje industrijskih odplak. V Sloveniji je nad 100 objektov, ki spuščajo odpadke In drugo nesnago v reke in potoke, s čimer je prizadejana gospodarstvu občutna škoda. na kateri je možna in nujna rast človeka v moralnem in splošnem človeškem pogledu. »Revolucija,« je dejal tov. Kavčič na koncu svojega referata, »se ni ustavila, ampak gre naprej. Pravilno jo lahko opazuje, ocenjuje in v njej ustvarjalno sodeluje samo tisti, ki se sproti osvobaja vseh predsodkov; samo tisti, ki jo gleda brez naočnikov apriorizmov in propagandnih efektov; samo tisti, ki ga ne plaši trušč, kadar se podira staro, in tudi ne moti hrup, ko se gradi novo.« JtRATKL } IZ RAZNIH STRANIJ ■ V GLAVNEM MESTU LAOS« so v ponedeljek ubili zunanjega ministra Kinima Folseno. -Atentatorja, kaplarja tu Konga, ki j* pripadal osebni straži ubitega rfll' nistra, so ie aretirali. Atentat«' jc izstrelil v ministra 18 kroS« ter je hudo ranih tudi njegova ženo. Folscn je pripadal nevtraU* stični struji v sedanji laoški k**' lieijski vladi. Državni sekretar ** zunanje zadeve Koca Popović j" poslal predsedniku laoške vladf Suvani 1 mui brzojavko, v kateri izraža sožaljc ob smrti laoškega zunanjega ministra. d RUDARSKA STAVKA V FRANCIJI traja žc 33 dni. V dosedanji" pogajanjih med predstavniki sin* katov in upravo francuskih prcniO' gnvnikov ni bil še dosežen spor*J ima, ker sta obe'strani vztraja" liri svojih prejšnjih stališčih E,e' de pogojev za prenehanje stavke- B KENNEDYJEVA VI.ADA i8 zahtevala od Kongresa, naj spre* meni del novega zakona o trgovi'1': ki odreka Jugoslaviji in Polju"1 pravico največjih ugodnosti v l'l0' vini z ZDA. H LABURISTIČNI VODITI** IIAROLD VVILSON, ki je sedaj >•* uradnem obisku v ZDA, se jc nt«" drugim sestal tudi s predsedniku«1 Kenned.vjem. B PREDSEDNIK MEHIKE MATEOS je v ponedeljek dopoto«" iz Jugoslavije na uradni ohi*" Poljske. H KITAJSKA VLADA Jc sklenila-da bo izpustila In repatriirala J-li indijskih vojnih ujetnikov. Dr. Josip Pogačnik pomožni škof ljub* [jonske nadškefije Generalni vikar Ijubljansk« nadskofije dr. Josip Pogačnik je predzadnjo soboto obisk«1 komisijo za verska vprnsnnj0 LRS in jo obvestil, da je im* novan za pomožnega Škof* ljubljanske nadskofije. V razgovoru s predsednikom k* misije Borisom Kocijančič6* sta poudarila obojestransk0 željo za nadaljnjo krepil dobrih medsebojnih odnosom ■ Zaskrbljujoči podatki o obolenjih in nesrečah Pretekli petek je bila v Celju razširjena seja zbora proizvajalcev OLO. Na njej s« razpravljali o hi-giensko-tehničnem, zdravstvenem in delovnoprav-nem varstvu delavcev ter o strokovnem izobraževanju v delovnih organizacijah na območju celjskega okraja. Seje so se razen odbornikov udeležili med drugimi še članica republiškega sveta sindikatov Dolfka Boštjančič, občinski inšpektorji za delp, predsedniki občinskih sindikalnih svetov ter predstavniki Zavoda za socialno zavarovanje in zdravstvene službe tegajokraja. Okrajni inšpektor za delo, predstavniki Zavoda za socialno zavarovanje in zdravstvene službe so kompleksno nanizali vzroke za obolenja in nesreče pri delu in izven njega ter posledice in težave v zvezi s tem problemom, medtem ko je predsednik okrajnega sindikalnega sveta Poročal zboru proizvajalcev o problemih strokovnega izobraževanja. Iz poročil je razvidno, da so se delovni pogoji zaposlenih delavcev na območju tega okraja hkrati z izboljšanjem splošnih pogojev, novimi gradnjami, preureditvami, z boljšo strojno opremo in mehanizacijo sicer ^boljšali, vendar pa je celjski okraj še vedno na prvem mestu v Sloveniji glede števila obolenj in nesreč pri delu in izven njega. V preteklem letu so zaradi tega izgubili nad 1 milijon 100 tisoč ijelovnih dni, kar pomeni, da je vsak dan izostalo od dela Povprečno 4.000 delavcev. Kot naraščajoč problem so nakazali nesreče izven dela. ^vič po osvoboditvi je števi-•° teh nesreč preraslo tiste Prt delu! Kako pereč je ta problem za celjski okraj, povedo podatki, da je zdaj v okraju že 6.108 uživalcev invalidskih pokojnin in drugih invalidskih dajatev, glede na »tevilo zaposlenih pa je šte-»Ho invalidov daleč nad republiškim povprečjem. Spričo izboljšanja življenjske ravni in zdravstvene služ-°e se je sicer življenjska doba podaljšala za povprečno 10 let, vendar pa je smrtnost Nadomestila popolna ali del-08 invalidnost. Za higiensko in tehnično vMstvo delavcev vlagajo v tem okraju precejšnja sredstva — lani čez pol milijarde "uiarjev. V gospodarskih organizacijah dela čez iOO HTV komisij, število poklicnih varilnih tehnikov se je povečalo za več kot 40, vendar je * Podjetjih še veliko slabosti, i? Poročil je mogoče razbra-?• obolenja in nesreče poročajo predvsem slabi de-°vni pogoji, organizacija de- * in življenjska raven delav-,~y- Podatki namreč opozar- zwna to' da se P°nesreCl 1,1 ^u največ delavcev z nižji- mi osebnimi dohodki; da predvsem ti delavci pogosto menjajo zaposlitev v iskanju boljšega zaslužka, kar nujno povzroča manjšo strokovno sposobnost na delovnih mestih. Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje je samo v preteklem letu bilo približno 60.000 premikov v zaposlitvi, to pa povzroča delovnim organizacijam poleg drugih težav tudi manjšo produktivnost v proizvodnji. V zvezi s tem je zastopnica republiškega sveta sindikatov tov. Dolfka Boštjančič upravičeno zastavila vprašanje glede delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in ureditve kadrovskih služb. Poudarila je, da bi delovne organizacije morale zdaj, ob sestavljanju, svojih statutov, temeljito analizirati te probleme. Na seji so poudarili pomen poklicne rehabilitacije invalidov in ponovnega vključevanja v prizvodnjo ter da je treba okrepiti preprečevanje obolenj in nesreč. V ta namen bi bilo potrebno okrepiti tudi obratne ambulante. V zvezi s tem so zdravniki poudarili, da reševanje teh problemov ne more biti do- mena samo zdravstvene službe. Čeprav je ta služba v celjskem okraju zelo razvita in dobro urejena, odpade na zdravnika splošne prakse 7 do 12 pregledov na uro, v zobozdravstvu pa je stanje še slabše. Na poročila je predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Celju Vlado Crešnik navezal še poročilo o problemih strokovnega izbroževanja v delovnih organizacijah. Poudaril je, da je hkrati z obravnavanjem strokovnega šolstva treba sistematično u-porabljati vse oblike in metode usposabljanja delavcev na delovnih mestih. V ta namen so občinskemu ljudskemu odboru v Celju že predlagali ustanovitev sveta za strokovno izobraževanje, delovne organizacije pa bi morale v statutih posvetiti vzgoji in strokovnemu usposabljanju delavcev enako skrb kot proizvodnji. To kaže, ka'KO potrebna je urejena kadrovska služba v delovnih organizacijah. Čeprav naj bi človeku posvetili vsaj takšno skrb kot proizvodnji, so ob koncu seje ugotovili, da je prav proti tistim »PODGORJE« v Šentjerneju dobi novo lakirnico Kolektiv mizarstva »Podgorje« v Šentjerneju je lani za 4 odst. presegel proizvodni plan in imel 94 milijonov dinarjev "realizacije. V preteklem tromesečju so prav tako izpolnili proizvodni plan. Nekaj težav jim je letos povzročil prehod na izdelavo pohištva po predpisih jugoslovanskega standarda, ker so morali izpreminjati mere. Še letos bodo s 5 milijoni dinarjev (3 milijone so prispevali sami) uredili novo politirnico, ki bo odgovarjala vsem sa-nitarno-tehničnim predpisom. V njej bodo najsodobnejše o-grevalne in prezračevalne naprave. V ta namen bo treba deloma preurediti proizvodne prostore. Kolektiv je opustil načrte za dograditev stavbe, ker bi s tem rešil le problem proizvodnih prostorov, ne pa tudi tehnološki postopek in bi bila zato investicija predraga. Zaradi neurejenih lastninskih odnosov imajo .težave s skladišči lesa, ki so na zasebni parceli. Vedno živahnejši promet skozi Novo mesto Skozi Novo mesto vodi ena sama prometna žila, ki pa je mnogokrat zelo zatrpana z vozili, posebno z motornimi. Pred dnevi sem z okna nagega stanovanja opazoval prometni vrvež na Cesti komandanta Staneta v najožjem grlu, to je od Glavnega trga do Vrat. V teku dobre ure se je na tem odcepu zgnetlo v eno in drugo smer 315 kolesarjev, 185 motoristov, 169 osebnih avtomobilov, 17 poltovirnih avtomobilov, 29 tovorjakov, 10 avtobusov, 23 kombijev, 5 džipov, 1 traktor in 5 vozil na konjsko vprego. m S 1. aprilom so se (družila podjetja lesne industrije v Ajdovščini, Lokavcu in Podnanosu. Združitev bo omogočila nncrtnejSe' razvijanje lesne industrije v smeri specializacije proizvodnje. fe številke bi same po sebi ne bile tako pomembne, če bi se promet odvijal na kakem drugem, razsežnejšem prostoru, ne pa prav ■ v naj-, ožjem delu mesta, kjer se po navadi mudi tudi dosti pešcev. Kljub temu do sedaj še ni prišlo do večje prometne nesreče. Ker pa uporabljajo motorna vozila tudi že stranske ulice in v njih celo parkirajo, bo bodoča*obrobna cesta zelo razbremenila mestno središče. Zato lahko samo toplo priporočamo ljudskemu odboru, da bi začel urbanistični program Novega mesta, ki tako obvozno cesto predvideva, čimprej uresničevati. ANDREJ GREGORČIČ, Novo mesto službah, ki naj bi dejansko skrbele za človeka, še vedno nekakšen odpor -v delovnih organizacijah. • Zaradi tega bo zbor proiz- • vajalcev OLO poslal vsem • delovnim organizacijam, • odbornikom, inšpektorjem • dela in občinskim sindikal- • nim svetom izvleček o pro-blemih higiensko-tehnične- • ga, zdravstvenega in delov-0 nopravnega varstva delav- • cev ter strokovnega izo- • braževanja v delovnih or- • ganizacijah s priporočilom, • da se odločneje zavzamejo , • za izboljšanje perečih pro- • blemov, ureditev kadrov- • ske službe in strokovnega • izobraževanja. S pomočjo avtomatskega priključka opravlja delo na petih strojih ena sama delavka, prej pa jih je delalo pet! Pogled na delavko v »Iskri«, tovarni elementov za elektroniko, obrat Šentjernej, kjer že uporabljajo 16 takšnih avtomatskih priključkov. Iskra Šentjernej: tŠSSF"* V Iskrinem obratu ljubljanske tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju so letos od januarja do konca marca nanovo zaposlili 48 ljudi. Kolikšnega pomena je to za šentjernejsko okolico, odkoder so se sicer vsi, ki se želijo zaposliti, prisiljeni voziti na delo v Videm-Krško, Brežice ali v Novo mesto, je odveč poudarjati. Tolikšno število ljudi so sprejeli letos na novo zato, ker kanijo povečati realizacijo od lanskih 525 milijonov na 650 milijonov dinarjev. Zaradi velikega povpraševanja po njihovih izdelkih jim proizvodni plan nalaga izdelavo 21 milijonov kosov uporov in 250 tisoč kosov potenciometrov. Kot zatrjujejo, pa bodo letos naredili, če bo šlo vse po sre1-či, precej več: 28 do 30 milijonov uporov in 550 tisoč potenciometrov. Letos so že izvozili 1 milijon 50 tisoč uporov v Ameriko, medtem ko so lani izvozili vsega le 300 tisoč uporov. Tudi letošnji plan izvoza je znatno večji od lanskega, saj so cd^Jčeni izvoziti v letu 1983 kar 6 milijonov u-porov ali za okoli 300 tisoč dolarjev vrednosti. Tolikšno povečanje proizvodnje in izvoza ne bo zgolj zasluga povečanja števila zaposlenih. V obratu se vneto ukvarjajo z uvajanjem sodob- ■ Statistični podatki na dan 15. januarja letos so povedali, da imamo v Jugoslaviji nad 5,34 milijona glav goveje živine, kar je za 9 odstotkov manj kot leto dni prej. V družbenem sektorju so našteli 475.000 glav, kar Je za 7 odstotkov manj kot lani, v zasebnem sektorju pa je pri stanju 4 milijone 888.000 glav zaznamovan padec 10 odstotkov. ■ Tovarna »CHKOMOS« iz Zagreba je začela proizvajati poli-stirol sintetično termoplastično maso. Pollstirol je surovina za izdelavo gospodinjskih predmetov, galanterije, dekorativne embalaže in folij za elektrotehniko in elektroniko. zamujanje in izgubljanje poštnih pošiljk 'lijevanje in konec) £levilk„ 1r*v"n<> bi bilo določiti Jovoij,?-,** ou 'ld»Jl gradbenega »i i : £e včasih to nI mogo-"aji u.„Jn i« treba določiti ob iz-*!lo «1.-1 F<" dovoljenja. Ker to ** Hor* C n,c ne 8tanc ln kcr "'"■»viii '"'''i aH slej tako in tako B»Vzro»: nl Prav, da z odlašanjem Ootanu "marsikateremu svojemu Ptjnie oMutno škodo, ker ne *1"*jnii. pra*°*asno ali pa sploh ne N " v"*ne pošiljke. SroSffiHNno vročitev pošiljk °«jk .v£asih tudi prevozniki po-.'K in ,nk'*' avtobusna pod-. Vjo Po Prevozniki), ki ne volj uPravi!-°zncm "đu. Pa naj bo SS St?0 »« P« ne. Tega dej-**!. ti»"V Pritožniki nočejo vi-Pfi »dđaii iv J« v;bl,s&. '« Pošiljke prevzemajo v Preko . V"'1 Podjetij ali ura-Poštnega predala ali v pisarji. Način vročanja pošiljk delavcem nI povsod dobro urejen ln marsikatera pošiljka ni pravočasno vročena. Sploh pa nekatera podjetja in uradi odklanjajo prevzem pošiljk, ki so portlrane, čeprav bi naslovniki radi plačali to pristojbino, ker so včasih pošiljke zelo nujne. Dogodi se, da pride pošiljka v roke neupravičeni osebi, pa je ta vrne, čeprav jc na to vezana po kazenskem zakonu. Normalni riziko pri delu v PTT Tu pridejo v poštev more-bi'ne tatvine, ropi, požari, potopitve, karamboli prevoznih sredstev. Tega Je tako malo, da ni omembe vredno in se v celoti ne bo dalo tudi nikoli preprečiti. Iz povedanega je razvidno, da preži na pošiljke veliko nevarnosti, ki lahko povzročijo zamudo ali izgubo. Samo visoki zavesti ^TT delavcev gro zasluga, da je takšnih pošiljk tako malo, da ni omembe vredno. Ker pa se nesreča pripeti najraje takrat, kadar je pošiljka najnujnejša, je v interesu vsakega pošiljatelja in naslovnika, da upošteva vsa navodila, potem si ne bo mogel nihče očitati, da je zamudo ali izgubo pošiljke povzročil sam. Včasih Je prav mučna negotovost, če pošiljatelj ne ve, ali ni odgovora zaradi tega, ker naslovnik noče odgovoriti, aH pa morda pošiljke sploh ni prejel. Proti temu se je možno zavarovati samo na ta način, da napi- šemo naslov tako, kakor je razloženo; razen tega se navadimo redno napisati tudi svoj lastni naslov, ker mnogokrat naslovnik ne odgovori zato, ker je naš naslov pozabil. Pošiljateljev naslov je priporočljiv tudi zaradi tega, ker ne vemo, če je naslovnik ukrenil vse," kar je potrebno, da bo nemoteno prejemal pošiljke, četudi ga ni doma. Če že ne napišemo naslova na pošiljki, naj bo vsaj v pošiljki — to tudi takrat, kadar ne pričakujemo odgovora. Če bodo vsi upoštevali ta navodila, lahko z gotovostjo računajo, da ne bo niti ene pošiljke, za katero ne bi pošiljatelj vedel, če jo je naslovnik prejel ali ne. B. nih tehnoloških postopkov in avtomatizacije. 27. marca letos so dosegli svojevrsten rekord: prvič, odkar obrat obstaja, so v dveh delovnih izmenah izdelali 100 tisoč uporov. Povrnimo se k avtomatizaciji: nove stroje, ki so prispeli letos, že uvajajo v proizvodni postopek in si od njih veliko obetajo. S pomočjo teh strojev so pričeli z. racionalizacijo uporabljanja delavcev. Namesto petih delavk (pri vsakem stroju po ena) opravlja zdaj takšno delovno operacijo na petih strojih hkrati ena sama delavka. Na stroje, ki so v celoti izdelani doma, montirajo posebne avtomatske naprave, ki to omogočajo. Doslej so montirali že 16 takšnih avtomatov, ostale stroje pa v ta namen še preurejajo. Te izboljšave so namesto lani pričeli uvajati šele letos, ker se proizvodni postopek te avtomatizacije prilagaja dose- danjim delovnim izkušnjam. Marsikaj, kar so si tehnologi zamislili v načrtih, je bilo treba prilagoditi praksi in strokovni ravni naših proizvajalcev. Na sejmišču zastoj v prometu 1. aprila je bil v Novem mestu živinski sejem, ki pa je bil slabše obiskan kot prejšnje krati Naprodaj je bilo 963 prašičev in 138 glav goveje živine. Ker je bilo le malo kupcev, je bilo sklenjenih 668 kupčij za govedo in 85 za prašiče. Cene prašičem: 5.800 do 10.000 din, goveji živini pa: voli 215 do 225 din kilogram, krave 75 do 125 din, mladi živini 210 do 225 din. Tokrat so v glavnem prodajali »na čez«, le malo živine je bilo odkupljeno na vago. ZABELEŽENOr Dolgotrajne (menda žc kar predolgotrajne) razprave o ločitvi dosedanjega kmetijskega in gozdarskega dela v okviru KGPK in KGP se vlečejo kakor jara kača. čeprav so načela podružbljenega gospodarjenja v gozdovih znana že precej časa in čeprav tudi že dolgo vemo, da gozdarstvo ne more in ne sme več pokrivati izgub, ki nastajajo v kmetijstvu, se iz ugotavljanja, razprav, sej, sestankov in posve-^_ _ .. _ . _ tov, prepirov in ugi- »USTANOVIMO «>™j ° *»> k»j w _ bilo boljše, ponekod NOVO kar ne moremo in ne _ moremo izkopati. Ne- PODJETJE • ••»« kdo * lzraftmai' *» smo na Dolenjskem v preteklih 15 letih pobrali iz gozdov milijardo dinarjev vrednosti in jo pretopili v kmetijstvo. Ta milijarda se bo čez 15, 20 ali 30 let poznala v gozdovih: enostavno je ne bo, ker nismo vrednosti, ki smo jo jemali iz gozdov, vrnili tja, kjer je nastala. Po domače: v gozdni žep smo samo segali, nič p* nismo vanj vlagali, čeprav nam je potrpežljivo in dolgo dajal. Načela pa so vendarle zelo jasna: tudi v gozdovih moramo racionalno gospodariti! Če Ima kmetijstvo izgube, jim je treba pogledati do dna in ugotoviti vzroke za to, nikakor pa ne sme (in tudi ne more!) več pokrivati teb izgub proizvodnja t gozdarstvu. Da je za to potrebna enotna in čvrsta politika, vemo; razdrobljeno gospodarstvo se zlasti v gozdarstvu še nikoli ni obneslo. O teh rečeh je tekla oni dan beseda tudi na KGPK v Novem mestu. Ne prvič, pa tudi ne zadnjič. Pa je dejal eden izmed navzočih tovarišev: »Ustanovimo novo gozdno gospodarsko podjetje, kmetijske obrate našega kombinata pa priključimo obstoječim zadrugam ...« Res, ni kaj reči: modrost, kakršne v letu 1963 ne bi pričakoval! Kmalu zatem je »padel« še drugi predlog: »Kaj če bi naredili tako, da bi 75 odstotkov izgube v kmetijstvu pokrivali iz gozdarstva, 25 odst. pa bi dajal občinski ljudski odbor iz svojega rezervnega sklada ...« Iz dežja pod kap? Menda ne — saj smo imeli s številnimi reorganizacijami v zadnjem poldrugem desetletju že dovolj izkušenj, škode in jeze, izgubljenih kadrov itd. Nikar novih reorganizacij! Treba pa je takoj ločiti obe dejavnosti. To bo rešitev za kmetijstvo. Dlje ko bomo s takti odločitvijo odlašali, dlje bomo tudi ugotavljali, da »kmetijstvo brez gozdarstva ne more shajati«. To ni res! Kombinat »Pomurka« v Prekmurju je samo lani prodal v tujino za 2 in pol milijona dolarjev svojih kmetijskih pridelkov! Pa so vprašanje gozdarstva že davno rešili (saj pravzaprav velikih gozdov sploh nimajo). Ugibanja je bila v KGPK in KGP dovolj. Kje so D. L. StCv- 13 (679) DOLENJSKI LIST 3 IZ RAZPRAVNIH DVORAN OKROŽNEGA IN OKRAJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU PISMA UREDNIŠTVU Da se bomo prav razumeli! Tovariš urednik! Zelo sem bila presenečena, ko sem v Vašem listu-i dne 28. matca prebrale mkakšen odgovor mladinska ijtganiza-cije v Trebnjem na Vaš nedavni intervju z menoj. Zdi te mi, da je v tem nastala pomota, ki name meče slabo senco, zato Vam želim zadevo ponovno pojasniti. Kot mati in edina hranilka ter vzgojiteljica svojih otrok tem odkrito odgovarjala na Vaša vprašanja, vendar pa vidim, da nisem bila dovolj precizna v odgovorih. Zato tudi takšen odziv na moje odgovore, ki ste jih objavili. Ko sem rekla, da trajajo sestanki pozno'v noč, sem mislila pri tem na to, da se mladina pač vrača kasno s sestankov domov, in poudarjam, da me to moti. Prav je, je mladina dela, in prav je, da se tudi sestaja, ni pa prav, da bi take sestanke in čas po sestankih izkoriščala za svoje osebne podvige, ki niso v skladu z načeli mladinske organizacije in tudi ne s pogledi staršev,' ki skrbijo za svoje otroke, dokler le-ti niso neodvisni in toliko pametni, da si znajo sami ustvariti realno podlago za življenje in zakon. Mislim, da imamo v tem pogledu prav tako star. ši kot mladina in da ima tak namen tudi Šola za življenje, Jrf jo je obiskovala tudi moja vajenka, in to na mojo pobudo, čeprav pisec članka navaja zadevo drugače. Vajenke, ki so pri meni, pri meni tudi stanujejo, skratka, starši so mi jih izročili za las učenja tudi v varstvo, zato mi ni vseeno, kako bodo vzgojene, ko se bodo izučile, še' manj pa si želim, da bi pomanjkljiva vzgoja pri meni imela zanje slabe posledice, ki se jim lahko maščujejo v življenju. To je moje mišljenje glede tega. Ce pa bomo znali zagotoviti, da se bo mladina vračala s sestankov ob primerni uri in da se ne bodo naši skupni napori in strmije, nja izigravali, bom rada privolila, da se tudi moje hčerki in vajenke udeležujejo teh sestankov. Nikoli pa nisem bila tega mnenja, da. se mladina na sestankih pohujšuje, in ne dovolim, da bi se moji odgovori, objavljeni v Vašem listu, tako razlagali in razumeli, kakor jih je razumel na žalost trebanjski mladinski aktiv. Anica Rus, Trebnje še o kopališču na Loki Tovariš urednik! Precej je bilo že govora o kopališču na Loki, toda... Ce kritično razmotrimo in pretehtamo vse omenjene možnosti glede rentabilnosti kopališča na Loki. pridemo dn zaključka, da bi vse te razširjene dejavnosti kopališča poloiaj res nekolikanj izboljšale, še vedno pa vse premalo. Zakaj? Ker bi bile vse prireditve (veselice, plesi, čolnarjenje itd.) samo sezonske, dohodki pa ne bi bili niti stalni niti ne bi zadoščali zi vzdrževanje. Resnična in učinkovitejša rešitev problema pa je samo ena: kopališko zgradbo primemo povečati, dozidati vsa) še eno nadstropje in jo preurediti v popolnoma samostojen sodoben hotel, ki bi hnel zlasti za športnike in ljubitelje prirode zaradi svoje edinstvene lege ob Krki posebno privlačnost in mik. Bil bi stalno zaseden. Hotel na Loki bi z lahkoto ustvarjal ravnotežje oz. rentabilnost s kopališčem in čol-varno vred. Tudi gradnja no- vega hotela v Novem mestu za zdaj ne bi bila potrebna. Slavko Sline Volčičeva 17 Novo mesto žalostno, toda resnično! " Tovariš urednik! 27. marca sem stopila v delavnico zlatarja Kprenta v Novem mestu, da bi povprašala, kaj je s prstanom, ki sem ga imela pri njem v delu. Ker pa je bil prstan zamenjan in ni bil izdelan po naročilu, sem zahtevala, da mi ali vrne moj prstan ali pa denar. Tu pa je zlatar zelo grobo nastopil proti meni, češ da ga hočem ogoljufati. Z močnim udarcem po glavi mi je izkazal svojo »pozornost«. Njegovo nedostojno vedenje me je zelo prizadelo. Odšla sem na Postajo LM in prijavila njegovo dejanje. S takim prostaškim nastopom si strank prav gotovo ne bo pridobil, temveč samo odbil! JOŽICA AJDIC, Cegelnica 18, Novo mesto Prodajalec naj ima dostojen odnos! Tovariš urednik! Eno prejšnjih sobot sem šla k mesarju v Bršlin po meso. Po krajšem čakanju sem prišla na vrsto in prosila mesarja Milana Mrvarja, naj mifdi meso za juho mniar ne pre-mastno. Nato mi je odgovoril, da bo dal nalašč mastno meso; tu je pritaknil še pro-staško psovko in jo trikrat ponovil, mesarija pa je bila polna ljudi. Res mi je odrezal kos skoraj samega loja in ga vrgel predme. Nisem se mogla upreti njegovemu početju, tako sem bila razočarana; takoj sem p'ačali in odšla. Kasneje sem zvedela, da so se tudi drugi potrošniki zgražali nad mesarjevim govorjenjem. — Z objok nimi očmi sem prišla domov. Le zakaj se prodajalec tako nesramno obnaša do kupcev? ANA RAHNE, Novo mesto, Ljub'.ja 'sk; 1J Slabo gospodarimo Tovariš urednik, Na Bizelijskem stoji popolnoma dograjen in opremljen stanovanjski blok, je pa brez stanovalcev. To je blok zdravstvenega doma na Bizeijskem. Investiral ga je ObLO v Brežicah, gradili pa sta ga dve gradbeni podjetji: najprej »SUTLA« iz Sutle, kasneje pa »GRADBENIK« iz Brežic. Blok se je končno »olresel« obeh podjetij, in kot kaže, tudi —• investitorja. Ta stanovanjski blok je bil tehnično prevzet 2. februarja 1963. Komisija, ki ga je pregledala, ]c ugotovila, da ima zgradba več pomanjkljivosti. Med drugim je brez vodovoda, čeprav je vodovodni rezervoar s pitno vodo oUdaljen le SO metrov. Prav zaradi te pomanjkljivosti komisija ni dovolila, da bi se stranke vselile. Omenili bi nekaj stvari, ki bodo zanimale bralce in ne-mara tudi vse prizadete, V letošnjem zimskem času, posebno od 1. januarja dalje, se je parket v omenjenem bloku na Bizeijskem nekajkrat zve-rižil zaradi mraza, stene pi je bilo treba ponovno prebelili. Zaradi nepremišljene gradnje je stavba že tri mesece nevse-Ijlva. Sprašujemo se, koliko časa še ne bo mogla oziroma smela sprejeti stanovalcev!? Zaradi nesmotrnih gradenj, kot je bila ta, pa se vsak dan po nepotrebnem trosijo družbena sredstva... ADOLF BERLOŽNIK ObLO Brežice Za prazen nič s pestjo po očesu Ko sta se Alojz' Koncilija in Milan Hrovat sešla pred sodiščem na prvi obravnavi, sta odvetnika predlagala poravnavo in plačilo stroškov zdravljenja, ki naj bi jih Koncilija poravnal Hrovatu, ker ga je udaril po očesu in mu ga poškodoval. Koncilija: Plačam, priznam pa ne! Nisem napadalec! Sodnik: Boste sojeni, pazite! Koncilija: Se pa ne dam!. Grem domov! In je vstal, da bi jo užaljeno pobral domov. Prične se obravnava! Sodnik: Pridite bliže! Obtoženi: Ne grem! Sem že povedal! Zaslišite priče! Takrat sta advokata oba zavpila, naj se vede tako, kot se je pred sodiščem treba obnašati, pomagalo pa ni nič. Zaslišali so priče, ki pa so vse govorile v dobro nasprotniku, se pravi tistemu, ki jih je dobil po očesu. Koncilija je njihove izjave popravljal in se jezil, čeprav ne bi smel govoriti. Se enkrat vpraša zagovornik: — Ste pripravljeni na poravnavo, še je čas! — Sem! Plačal bom, prizna naj pa on! Advokat: Saj ste vi obto-fseni, ne on! On nima kaj priznavati! Obtoženec: Pa nič! Zahteval je nove priče, zato je bila obravnava preložena za teden dni. II. 1 Na drugi obravnavi se je i izkazalo, da se je kaznivo dejanje odvijalo takole: V vinogradu so delali ves dan, peli in pili, zvečer pa so se vračali domov. Hrovat je šel prvi s kolesom, kmalu za njim pa z enakim vozilom Koncilija. Prvi se je med potjo ustavil, pustil kolo ob cesti in šel za grm. Drugi se je pripeljal do njega. Kar se mu je zazdelo, da je nekaj priletelo v kolo. Takoj Je skočil na tla, stopil za grm, kjer se je nekaj premikalo, in vprašal: t- Kdo si? Nič. — Kdo si? Nič. še enkrat je vprašal, nato pa prižgal vžigalnik, da bi bolje videl. Tisti, ki je bil za grmom, je zamahnil z roko, da bi ugasnil luč, takrat pa Koncilija s pestjo lop! po Hrovatovi glavi. Zadel ga je v oko. Takrat pa se je zaslišal glas: • . Jaz sem, Milan! In spet: — Oprosti, nisem vedel, da si ti! Vtem je že prišla za njima ostala družba iz vinograda, istočasno pa tudi osebni avtomobil, ki je ponesrečenca odpeljal domov. Na drugi obravnavi so bile zaslišane nove priče, vsaka pa je zahtevala 400 din za avtobus. III. Sodba: Koncilija dobi 1 mesec zapora, pogojno za 1 leto, plačati pa mora Hrovatu 10.000 din in sodne stroške. Mimogrede »zasluži!« milijone V sredo, 2", marca, se je pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zagovarjal Alojz Jerman, brezposelni trgovski pomočnik iz Škoc-jana, ki je bil to pot že četrtič pred sodniki. Zdaj .je bil obtožen, da je leta 1961, ko se je vrnil iz tujine, kamor je nekaj let prej pobegnil, uvozil tri nove avtomobile Opel Rekord in jih tu prodal. Zaradi prvega, ki ga je kupil neki Amerikanec iz Bele krajine, mu niso nič,,očitali, Čeravno ga je prodal zu dvojno ceno; narobe pa je bilo to, da je dobil ta avtomobil plačan v dolarjih, ki jih je kn-pec nakazal v Nemčijo na tvrdko Opel. Jerman je videl, kako krasno se da pri avtomobilih zaslužili, zato je iz Nemčije naročil še dva Rekorda. Prek uvoznega podjetja iz Ljubljane ju je dobil v Jugoslavijo in ju tu prodal vsakega za tri milijone dinarjev. — Pri vseh treh avtomobilih je spravil v žep 2,624.000 din! če odštejemo pni avtomobil (do enega ima tako rekoč pravico), je pri ostalih dveh še vedno zaslužil 1,957.000 din. Ker Alojz Jerman ni firma za prodajo avtomobilov, temveč zasebnik, je s preprodajo storil kaznivo dejanje. V zagovoru je skušal sodnike prepričati, da ni vedel, da se pri nas zasebnik ne sme ukvarjati s preprodajo avtomobilov, in da so mu pri nekem državnem podjetju v Ljubljani celo rekli, da 'to ni nič nedovoljenega. Obtoženec pa je bil zaradi nedovoljene trgovine - že enkrat kaznovan — v tujini je bil le 5 let — zato mu sodišče ni verjelo, da bi prav nič ne vedel o naših zakonih, in ga je spoznalo za krivega. Obsojen je bil na leto dni zapora in povračilo 1,957.000 din, ki jih je na preveč lahek način »zaslužil«. Obsojeni se namerava pritožiti na Vrhovno sodišče. Zarodi dveh stolov na ričetno dieto Neko soboto sta se sešla v Jak-šetovi gostilni na Drski Franc Gregorje in Jože Kikelj, oba iz okolice Straže. Najprej sta spila dva deci, potem se jima je razvezal jezik. Beseda je dala besedo in kmalu sta se prijateljsko odpeljala s Kikljevim motorjem v strasko gostilno. Tam sta spet pila, nato sta skočila pogledat še v Dolenjske Toplice. Nazaj grede sta bila žejna, zato sta zavila na vrt gostilne »Majoliki«. Bilo pa je že čez polnoč ... Gregorič je, malo iz jeze, kar ni dobil pni,;morda pa si Je *mi- pravil načrt že prej, vzel dva vrtna stola z gostilniškega vrta. Zložil ju je, se usedel na motor, Kikelj pa ga je s stoloma vred odpelje, do Vrha pri Ljubnu. Ker Gregorič menda ne loči družbene imovine od svoje, se je te dni zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Novem mestu zaradi tatvine, Jože Kikelj pa kot njegov pomagač, ker ga je vozil. Pri njem je bil spodrsljaj še toliko bolj neroden, ker se je zgodilo to v zadnjih dneh pred iztekom pogojne kazni zaradi prometne nesreče. Gregorič je pred senatom trdil, da je stola vzel v pijanosti, Kikelj pa, da ni vedel, da sta stola ukradena. Sodišče je, upoštevaje, da Imata, vsak po. več jitrak, za ' kfttere "sta ~ dolžna skrbeH T 'izreklo takole Kazen: Klklju'sO sešteli obe kazni na dva in pol meseca zapora, pogojno na dve leti, Gregorič pa bo šel v zapor za štiri mesece, ker je" bil zaradi tatvine že kaznovan. Priložnost dela tatu Jožeta Ravniha, delavca iz IMV, je okrajno sodišče v Novem mestu kaznovalo z enim mesecem in 15 dnevi zapora, pogojno za dobo dveh let, ker je lani novembra vzel v pisarni IMV ene hlače in vetrovko, ko so prodajalci »Modnih oblačil« iz Ljubljane prodajali svojo robo v podjetju. Obtoženec je na sodišču rekel, da je storil kaznivo dejanje zato', ker je videl, da sta pred njim že dva druga vzela nekaj stvari, in izjavil, da mu je bilo takoj žal in da je pripravljen plačati, kar si je prilastil. Železniška nesreča pri Dobovi pred sodiščem Anton Komočar, železniški čuvaj iz Dvore, se je 29. marca zagovarjal pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, ker ni med železniškima postajama Do-bova in Sutla 22. Oktobra 1962 spustil zapornic na cestnem prehodu, zaradi česar sta se zaletela tovornjak »Litostroja« iz Ljubljane in tovorni vlak, ki je vozil s hitrostjo 70 kilometrov na uro. šofer tovornjaka je v zadnjem hipu izskočdl, škoda na tovornjaku in blagu znaša 3,224.000 dinarjev, na/ lokomotivi pa 983.960 dinarjev. Sodišče je ugotovilo, da je do nesreče prišlo deloma po krivdi obtoženca, deloma pa zaradi zastarelih železniških varnostnih naprav. Upoštevaje vse to, ga je kaznovalo s 6 meseci zapora, pogojno za dobo dveh let. ■ Sodbe še niso pravnomočne. Za 30.000 din mesa je kupil Franc Besal, kmet s Hudega, je šel pozimi z lopato na njivo, da bi ugotovil, kako kaže - pšenica. Nazaj. grede je prinesel domov raztrgano srno. Pred novomeškim sodiščem jg^pred dnevi dejal, da je iz gozda slišal cviljenje in je šel pogledat. Na tleh je videl že mrtvo srno, ki jo je trgal velik pes, zato jo je odnesel domov. Trdil je. da ni vedel, da bi moral obvestiti lovsko družino 0 najdeni srni, sodišče pa mu ni povsem verjelo in mu prisodilo tri mesece zapora, pogojno' za eno leto. Razen tega %o moral plačati novomeški lovski družini 30 tisoč dinarjev za srno. Tako izposojanje ni dovoljeno! Viljem Zore, knjigovodja pri Zavodu za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov v Novem mestu, si je pri zavodu, medtem ko je nadomeščal blagajnika, »izposodil« 80.000 dinarjev, v u-radne knjige in listine pa vpisal lažne podatke, da hi zadevo prikril. Obtoženi Zore je pred sodiščem izjavil, da je denar nujno potreboval za gradnjo hiše. Ko je kasneje odšel na novo službeno mesto v Piran, je od tam nakazal 80.000 dinar--jev omenjenemu zavodu i*1 tako denar vrnil. Ker pa je tako izposojanje denarja in vpisovanje lažnih podatkov v uradnp listine kaznivo, ga je okrožno sodišče v Novem mestu kaznovalo s 6 meseci zapora pogojno za dobo štiriii let. Fazana je ujel Stane Barbo iz okolic« Novega mesta je to zinio neko soboto nastavil pod svojim kozolcem, ),skobca£ Za -vabo je. dal' V,j*F koruzo. * Naslednjega, dne P8 so člani novomeške lovsfce družine pregledovali teren> ker so dobili obvestilo, d» ljudje na debelo love izne' mogle in prezeble fazani Pod Barbovim kozolcem s° našli v pasti še toplega fazana. Ker je fazane lovit" prepovedano in ker se ie Barbo tako r,ekoč šel »muH" šica«, ga je sodišče v tf0-vem mestu kaznovalo na e>> mesec zapora in plačilo 3 tisoč dinarjev, ' pogojno ^ dobo enega leta, 6.000 di"ar' jev pa bo moral plačati l°v' ski drtlžini za fazana. ■ Rudnik železne rude I-Jub'„ namerava proizvesti 30.000 to ruaj več kot preteklo leto. Okrog *" tisoč ton te rude bodo Izvozil' " ' Madžarsko. e ■ Podjetje »Slovenija-avlo« ' uvozilo iz Poljske in Madžar«" opremo za 55 ekspresnih avtos« visov. Kako je v naših dijaških in vajenskih domovih? Pred dnevi je Medobčinski zavod za prosvetno-pedasosko službo v Novem mestu sklical strokovni aktiv vzgojiteljev, ki delajo v dijaških in vzgojnih domovih na področju občine Novo mesto in Črnomelj, kjer so skupno 4 domovi, od teh so kar 3 v samem Novem mestu. Strokovni aktiv vzgojiteljev se redno sestaja vsaj štirikrat letno in imu svoj delovni program ter spremlja predvsem delo ln -razvoj novih oblik dela v naših domovih. Življenje v domovih se je zadnja leta v marsičem spremenilo, domovi ne nudijo gojencem samo stanovanje in hrano, temveč: skrbijo za njihov vsestranski telesni in duševni razvoj, zagotavljajo pogoje za samostojno ln uspešno opravljanje dolžnosti, ki jim jih nalaga šolanje oziroma priprava za poklic. V domovih imajo tudi možnost za aktivno rekreacijo in za razvijanje osebnih interesnih dejavnosti v prostem' času. življenje v domskem kolektivu pripomore tudi k uspešni družbeni vzgoji mladih ljudi: navajajo se, da usklajujejo osebne interese z Interesi skupnosti, istočasno pa se razvija čut kolektivne odgovornosti za vsakega člana, upoštevajoč njegovo individualnost; kakor tudi čut odgovornosti posameznika do kolektiva. Domske skupnosti imajo važno -vlogo pri oblikovanju dela in življenja v naših domovih. Gojenci so nosilci domske samouprave in se vzgajajo za bodoče proizvajalce ln upravljavce. Posebno važno vzgojno vlogo izvajajo po naših domovih ocenjevalne komisije, ki redno . ugotavljajo pri vsakem gojenca pozitivne ln negativne točke. S to novo obliko dela, ki se ni uvedla samo v naših domovih, ampak tudi drugod, smo dosegli že lepe uspehe, vidno se je izboljšala vsa dejavnost, posebno odnos do dela in učenja Na zadnjem sestanku strokovnega aktiva so vzgojitelji ra/prnvljuli predvsem o učenju in učnih uspehih gojencev v prvem polletju KAKftNI SO Uf:NI USPEHI GOJENCEV V . PRIMERJAVI /, OSTALIMI? Razveseljivo je dejstvV), de m učni uspehi gojencev v domovih v primerjavi z ostalimi zelo delni, predvsem če jih primerjamo s tistimi, ki se vozijo ali hodijo od daleč v šolo. Tu že lahko opazimo, koliko pripomore življenje v domu k izboljšanju učnega uspeha, saj naši vzgojitelji neprestano spremljajo gojončevo učenje in znanje v šoli. Ce primerjamo učne uspehe na učiteljišču v prvem polletju, bomo ugotovili, da je uspeh domskih gojencev 81, 76 odst., uspeli ostalih dijakov pa samo 81,81 odst. Uspeh gojencev v nižjih razredih je precej slabši kot v višjih, kjer so skoraj vsi gojenci i/delali. Enako je razmerje tudi pri vajencih. Vendar pa imajo vajenci težke pogoje, ker so brez šlipen-dij in se težko vzdržujejo z vajensko nugrado. V posebno težkem položaju so vajenci, ki so pri zasebnikih, medtem ko podjetja plačujejo vso oskrbovalnino. Samo v dijaškem domu v Črnomlju uspeh gojencev ni zadovoljiv. Borijo se z raznimi težavami lil tudi domska skupnost ni opravila nalojir, saj v letošnjem šolskem letu še ni uvedlu ocenjeva- nja, kakor ga imamo v ostalih 0',", NI LAHKA Tudi o važni vlogi vzgojitelj« ?! razpravljali na sestanku siro"" noga aktiva. Gojenci si želijo vZBj, jitelja, ki ima do njih pravile" f nos in ki jim lahko pom»8"jj vseli vprašnjlh. Vsak vzg°J"Jj-mora svoje gojence dobro V° Atvi jih neprestano opazovati Pri tl|. in življenju v domu. ker !m,n'!.v|l-ko lahko pospešuje njihovo Pr* jj-no -vraščiuije v skupnost ^'''ImO telj mora biti razgledan, I1BP';.iti)-svetovnonazorsko usmerjen, "u FARMIS-KRKA: K TREM MILIJARDAM BRUTO LOHODKA Od lanskih 2 milijard tristo Milijonov dinarjev se bo po sprejeti obveznosti bruto Proizvod obrata KRKE v Novem mestu povečal na 2.900 milijonov dinarjev. Ob istočasnem razširjanju obrata v Ločni pomeni to veliko obveznost kolektiva, ki jo bo zrno Sel le ob polnem izkoriščanju vseh notranjih rezerv in prizadevnosti vsakega člana. To je bila poglavitna vsebina poročila na letnem občnem zboru sindikalne podružnice in sorazmerno skromne razprave, ki pa je vzlic temu pokazala nekatere zadeve, ki ti-k" mladi kolektiv. Razen izpolnjevanja postavljene obveznosti v proizvod- GOSTINCI: Ob občnem zboru sindikalne podružnice gostinskih delavcev iz ti weea raesta najprej nekaj kritičnih pripomb. Čas, v katerem f° Ka sklicali, je bil za gostince jsoran dokaj ponesrečeno, saj ima-i° Prav ob sobotah največ dela. udeležba je bila temu primerna: ^med 138 članov podružnice se je *»ora udeležilo le 45 članov, pre-eJ Pa je bilo opravičeno odsotnih. Poročilo izvršnega odbora se je Pornudilo največ ob gospodarjenju J gostinskih kolektivih. Plane so lani v povprečju presegli za 7 odstotkov, planirani osebni dohodki JUJ So bili pri tem doseženi s 108 "ost. Količinski obseg gostinskih storitev se, žal, ni povečal, k povečani realizaciji pa je prispevalo oajveč zvišanje cen v preteklem «tu. Poročilo ni omenilo dela or-zS?}ov samoupravljanja v kolektivi'1 in se ni ustavilo ob notranjih odnosih, čeprav je to dvoje zlasti I. "lar.jših kolektivih — mednje m**io tudl gostinski, — povsod lec ali manj pereče. Sindikalna podružnica gostincev °™Jin- nalog ni izpolnila v celoti, oorda največ zato, ker združuje "eiavce iz devetih manjših kolek-JJ°V ln delavce, zaposlene v zagonih gostiščih. Člani podružnice zaradi tega težko zbcro na nji in nadaljnji širitvi obrata ter osvajanja proizvodnje novih medikamentov so podčrtali zlasti skrb za človeka. Obrat družbene prehrane v. Novem mestu je v neprimernih prostorih, preurejanje pa bi preveč stalo, zato je delavski svet sklenil, da menzo ukine. Toplo malico bo za kolektiv v bodoče pripravljala delavska restavracija, podjetje pa bo prispevalo del stroškov, da bodo malice cenejše. Tudi letos bodo vložili veliko naporov v reševanje stanovanjskih zadev članov kolektiva. Med drugim upajo, da bodo letos pričeli graditi stanovanja v okviru lastne stanovanjske zadruge. Zanimivo je bilo poročilo o poslovanju doma oddiha v Vrsarju. Najmanj gostov v domu je iz vrst članov kolektiva Lani so imeli člani kolektiva v domu komaj 22 odstotkov nočnin, z družinskimi člani vred pa dobrih 45 odstotkov. Ker podjetje z dotacijami prispeva k stroškom bivanja v domu, so te ugodnosti v večji meri deležni nečlani kolektiva. Delavski svet je zategadelj sklenil, da dom proda, vsi člani kolektiva pa naj dobe prispevek za letni dopust, ne glede na to, kje ga preživijo. Na letnem občnem zboru so udeležence tudi podrobno seznanili s perspektivnim programom celotnega podjetja Farmis in s programom raz- ŠE VEDNO V BOJU ZA OSNOVNE PRAVICE? skupnem sestanku. Kljub temu na občnem zboru ni bilo slišati predlogov za reorganizacijo. Kazalo bi ustanoviti grupe ali pododbore, ker je v podružnici več kolektivov, ki združujejo po več kot 15 delavcev. O poročilih so začeli razpravljati šele, ko so opravili volitve. K besedi so se oglašali le vodilni delavci. Precej kritike je bilo izrečene na račun zasebnih gostišč, ki v Novem mestu še vedno obstajajo. Poudarjali so, da ta gostišča nimajo urejenega poslovanja in tudi ne ustrezajo povsem sanitamo-higienskim predpisom. Po drugi plati pa je postrežba v zasebnih gostiščih boljša in cenejša, zato je prva naloga družbenih gostišč dvigniti svoje usluge na enako raven, kot je v zaseb. nem sektorju. Posebej so se ustavili ob gostiščih v kolektivnem u-pravljanju, ker je na primer gostišče na Bregu doseglo lani le 81 odst. planirane realizacije, gostišče na Drskl le 79-odst.. za gostišče Pod Trško goro ni bilo na razpolago podatkov. Kako je v teh gostiščih z osebnimi dohodki, če ne izpolnjujejo planskih nalog? Zakaj so potem še potrebna? — Hkrati s tem so načeli tudi vprašanje zagotavljanja osnovnih pra- vic delavcev po zakonu o delovnih razmerjih, ker so člani iz teb kolektivov povedali, da njihov de-lovnik traja po 16 ur na dan, da nimajo tedenskega počitka, rednega letnega dopusta in ostalih osnovnih pravic, ki jih zakon zagotavlja. Za te pravice so okrnjeni tudi gostinski delavci v nekaterih družbenih gostiščih (na primer v Hotelu Kandija, v Delavski restavraciji). V razpravi so poudarili, da to treba praktični pouk mladih gostinskih delavcev v gostiščih, kjer so na priučitvi, uskladiti s teoretičnim poukom v šoli Zavoda za napredek, gostinstva in gospodinjstva. Omenili so, da oskrba v Novem mestu šepa ter morajo razne proizvode iskati drugod, ker jih ni v domačih trgovinah < mesnine in zelenjava). Iz razprave, ki je načela mnogo problemov, pa je ob koncu kot najpomembnejša izzvenela ugotovitev, da je tudi v Novem mestu dozorel čas za integracijo gostinskih podjetij, ki bi, združena v eno podjetje, z ekonomskimi enotami in samostojnim obračunom laže ustregla zahtevam potrošnika ln razvoja ter hkrati ustvarjala pogoje za konkurenčnost med njimi samimi. KREMEN: °očni zbor sindikalne podružni-!° P" podjetju KREMEN v No-,p" mestu je bil v nedeljo, dne ,/" želijo več podpore od ki bal iL, ln Političnih organizacij, °bravn "Prašimja domov večkrat "•»BOe e ln tudl konkretno po- 'mej^Jaskem domu v Smlhelu OoklB. *,cdno težave s prostori. ?' bii„ .so bili urejeni prostori, hoten" težav, «>d»J Pa hl l'm Llt°PJuii dvorano v prvem nad-i1 "o dv "apravltl lz nje Javno lsvnlh™ran°. kar pn tudl po vo Podpisih ni mogoče. Dvo- rano pa gojenci za razne svoje de-, javnosti nujno potrebujejo. / V neposredni bližini doma v Smlhelu ima svoje prostore tudi del gojencev posebne osnovne šole. TI prostori so pretesni In ne odgovarjajo potrebam. Ni dnevne sobe ~a gojence, ki so dopoldne v domu ter se morajo stiskati v tesnih spalnicah, polnih postelj, prav tuko ne bi smeli dovoliti, da bi po dva gojenca spala v isti postelji. V domu bo potrebno urediti pogoje bivanja ter nastovltl stalnega pedagoško sposobnega vzgojitelja, ki bo imel vedno dovolj zahtevnih nalog. . Tudl na srednji kmetijski šoli na Grmu so tožave s prostori. Preden so pričeli s šolo, so predvidevali tudi gradnjo potrebnega dijaškega doma. Sola se Je vsako leto bolj Sirila, prostori za gojence pa so so manjšali. V letošnji jeseni bo tudl tukaj potrebno marsikaj urediti. V vajenskem ln dijaškem domu v Bršllnu pa imajo težave s prehrano, ker je no morejo nuditi gojencem. Ugotovilo se je, da ne moremo kar tako mimo tega vprašanja, ki je tudi zelo važno v razvoju ln rasti današnje mladine.' Pravilna prehrana pa ni problem samo gojencev v tem domu, ampak vseh dijakov novomeških šol, ki Imajo daleč do Sohe. Večina ■ od njih Ima hrano sumo enkrat na dan, zato tudi učni uspehi niso najboljši, še posebno pa je vprašanje njihovega zdravstvenega stanja. Samo šolske malice in večkrat skromne enolončnice stanja ne morejo izboljšati. Potrebno bo nekje v Novem mestu urediti dovolj veliko kuhinjo, ki bo lahko nudila vsej potrebni mladini po primerni ceni opoldan izdaten obrok. V DOMOVIH IMAJO GOJENCI VSE POGOJE ZA NEMOTENO DELO Čeprav oskrbovalnlna v naših domovih še ni tako visoka, kot je drugod, je v njih vedno manj gojencev. Ros so se izboljšale prometne zveze, vendar Je kljub temu še velik napor za vse tiste, ki so vozijo. Ti morajo zgodaj zjutraj na pot, se komaj pozno popoldno vrnejo in morajo prt tem So marsikaj doma napraviti, tako da o-stane kaj malo časa za učenje. Zato tudi uspehi niso dobri. Tudi prevozi, kakor kaže, se ne dajo uskladiti, Se vedno mora na marsikateri šoli večje Število učencev vsak dan zjutraj zamuditi pouk in popoldne prej zapustiti šolo. Samo v dijaškem ali vajenskem domu bo' mladina, ki je oddaljena od kraja šolanja, imela vse pogoje, da se pripravi za kasnejše delo v življenju. Jože Glon.tr voja obrata Krka v Novem mestu. Poročilo komisije za izdelavo statuta podjetja je Bilo kratko, toda zanimivo. Komisija ne ve, ali naj izdela statut podjetje kot celota ali obrat zase. Komisija' se je obrnila na skupščino podjetja, vendar še ni prejela pojasnila, zato z delom ne nadaljuje. Ta stvar je tisto, kar teži kolektiv obrata Krka. Namreč odnosi podjetje— obrat in obratno, ali z drugimi besedami: notranja organizacija celotnega podjetja. Je Farmis združenje ali podjetje ali kaj drugega? Problem, ki terja razčiščenje in jasno postavljeno organizacijsko obliko, ki mora v vsakem primeru upbštevati nadaljnjo krepitev delavskega samoupravljanja. Samo to je pogoj za pravilno rast obrata in podjetja. Pohvaliti je treba odločnost mladega kolektiva, da v prvi vrsti izpolni sprejete -obveznosti, pri tem pa ne pozablja na svoje ljudi in njihove potrebe, prav tako ne njegovih pravic do soodločanja v vsem, kar zadeva gospodarjenje v podjetju. S TAKŠNIMI OBČNIMI ZBORI NISMO ZADOVOLJNI! Večina dosedanjih občnih zborov sindikalnih podružnic v novomeški komuni je bila letos slabo pripravljenih. Občinski sindikalni svet je že pred pričetkom sklical posvet s predsedniki podružnic, na katerem so se pogovorili o osnovnih nalogah, ki jih je treba na letošnjih občnih zborih .načeti. Letos naj bi občni zbori izzveneli kot resna politična analiza dela organov samoupravljanja v kolektivih. Bili bi naj delovni dogovor v pripravah na statute delovnih organizacij, ki bo prispeval osnovne smernice o tem, kaj naj statut obravnava. Tretja pomembna naloga pa je razprava n proizvodnji in o tem, kako jo povečati ter jo narediti ceneno in hkrati približati zahtevam tržišča. Ko pregledujemo gradivo, obdelano na dosedanjih občnih zborih, ugotavljamo, da so zdrknili na raven suhoparnih sestankov, na katerih člani sindikata poslušajo poročila o tem, kaj je bilo narejenega v preteklem letu, pozabljajo pa govoriti o bodočih nalogah. Takšni so bili občni zbori v »Podgorju« v Šentjerneju, v tovarni perila »Labod« v Novem mestu in v trgovskem podjetju »Standard« v Novem mestu. Naj poudarimo, da so za pripravo občnega zbora potrebni razni analitični podatki, ki jih lahko posreduje le upravno vodstvo podjetja. Zato so upravna vodstva za potek občnih zborov soodgovorna. Vse premalo je odkritih razprav o napakah .in slabostih iz preteklega leta. Čeprav so v mnogih kolektivih o tem vse leto veliko šušljali (na primer v »Podgorju« v Šentjerneju), so bili na občnih zborih člani kolektiva tiho. KMETIJA: TUDI V KMETIJSTVU SO POTREBNE EKONOMSKE ENOTE Člani sindikalne podružnice kmetijske zadruge v Dolenjskih Toplicah delajo po raznih obratih, ki so daleč vsaksebi. Občni zbor pa ni bil nič manj živahen kot v podružnicah, kjer se delavci srečujejo vsak dan. Topli-ška zadruga združuje dve panogi: kmetijsko proizvodnjo in gozdarstvo, v njej pa poleg tega živita in delujeta kar dve obliki samoupravljanja: zadružni svet in delavski svet. Poročilo izvršnega odbora podružnice je zelo resno analiziralo delo organov samoupravljanja. Centralni delavski svet je imel v preteklem letu 5 sej, njegov upravni odbor pa 13, področni delovni sveti so imeli po tri seje, njihovi u-pravni odbori pa po 5. Na očnem zboru minulo soboto je upravnik zadruge seznanil člane z dosedanjimi uspehi ter glavnimi nalogami in načrti v letošnjem letu, računovodkinja pa jih je seznanila z zaključnim raču- nom za leto 1962. Gradiva. za razpravo je bilo torej dovolj; začela se je sproščeno in brez odlašanja. Najprej in brez odlašanja. Najprej so se lotili odnosov med gozdarji in kmetijci, kd so tudi v kmetijski zadrugi Dol. Toplice takšni kot v vseh kmetijsko-gozdarskih kolektivih. Ugotovili so, da so gozdarji v preteklem letu svoje naloge opravili v redu in da bi bil odveč vsak prepir, kdo koga vzdržuje, zlasti zato, ker bo v kratkem uresničena reorganizacija gozdarske .službe, gospodarjenje in u-pravljanje v vseh gozdovih pa bodo prevzela gozdna gospodarstva. Podružbljanje kmetijskih površin je v okolici Dol. Toplic zavzelo lani, velik razmah. Zadruga ima več proizvodnih obratov, ki delujejo kot ekonomske enote s samostojnim obračunom. U-pravnik zadruge je že v svojem poročilu opozoril, da pravilnik o delitvi osebnih do- hodkov lani ni bil dosledno uresničen. V razpravi so nato poudarili, da morajo merila za delitev osebnih dohodkov temeljiti na tržnih uspehih posameznih obratov. Proizvodnja ne more biti sama sebi namen. Ekonomska enota si mora prizadevati za-večjo in cenejšo proizvodnjo, osebni dohodki pa naj bodo odvisni od obojega. Zato bodo pravilnik za delitev osebnih dohodkov temu prilagodili. Sindikalna podružnica bo letos ustanovila tri sindikalne grupe, da bi člani več razpravljali, se laže in večkrat sestajali ter da bi bili boljše obveščeni. Pogovorili so se tudi o letnih dopustih in o tem, da bo kolektiv prispeval nekaj sredstev za regresiranje dopustov v fjočtfc-niskih domovin. Sindikalna podružnica bo letos poživila družbeno-ekonomsko izobraževanje svojih 'delavcev ter skrbela tudi za njihovo strokovno izpopolnjevanje. NOVOTEKS: ZAKAJ OČITKI. DA SO DELAVKE SLABE UPRAVLJAVKE V sindikalni podružnici No-voteksa so se letos odločili za delegatski sistem na občnem zboru. Od 71 izvoljenih delegatov se je zbora udeležilo 66 delegatov. Delegati so prejeli poročilo izvršnega odbora podružnic« že pred zborom, predsednik pa je prebral le referat o bodočih nalogah podružnice. Novoteks ima sloves najboljše tekstilne tovarne v Jugoslaviji, zato bi bilo odveč govoriti tokrat o njegovih proizvodnih uspehih. Podrobneje se bomo ustavili le ob najpomembnejših ugotovitvah razprave, ki je bila zelo živahna, saj jc v njej sodelovala dobra tretjimi delegatov. Spodbudno delovanje nagrajevanja po delu, ki temelji na količini, kvaliteti in prihrankih, je našlo odraz tudi v razpravi okoli razlik med osebnimi dohodki boljših in slabših delavcev. Ugotovili so, da je tudi v tem neizrabljena notranja rezerva. Z večjimi delovnimi uspehi posameznih slabših delavcev se bo povečevala celotna proizvodnja. Poudarili pa so, da jc nekaj vzrokov za tolikšne razlike med osebnimi dohodki, ki so očitne zlasti v tkalnici in v šivalnici, iskati v uvajanju nove proizvodnje. Ko so govorili o delovanju organov delavskega samoupravljanja, so podčrtali, da so lani sveti ekonomskih enot že zaživeli. Težišče razvijanja delavskega samoupravljanja pa bo še naprej na svetih ekonomskih enot in v ekonomskih enotah, ker se člani tako velikega delovnega kolektiva, kot je Novoteks, tam srečujejo s konkretnimi problemi iz proizvodnje in družbenih odnosov in jih lahko samo tam neposredno rešujejo. Pretežni del kolektiva Novoteks sestavljajo žene, zato so v organih samoupravljanja številčno najbolj zastopane. Neredko je slišati očitke, da so neaktivne. Ob tem se je razvila razprava, ali so takšni očitki upravičeni. Ugotovili so, da je bilo v okviru kolektiva, zlasti pa v okviru Novega mesta in komune, doslej vse premalo storjenega za to, da bi zaposleno ženo osvobodili dela v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok, ki jo tako obremenjuje, da se le težko posveča proizvodnji in samoupravljanju. Delavke so nato zahtevale, da bi po dolgih razpravah v Bršlinu le ustanovili otroški vrtec in da bi stanovanjska skupnost ustanavljala tudi servise, namenjene gospodinjstvu. Ugotovile so, da se bodo morali s temi problemi spopasti tudi organi delavskega samoupravljanja v kolektivu in jih pričeti reševati. Vzporedno s tem so načeli vprašanje stanovanjske izgradnje, samskih - stanovanj, komunalne ureditve v Bršlinu in se pomudili ob sicer drobnih stvareh, ki sestavljajo standard delovnega človeka ter močno vplivajo na njegovo počutje in proiz-\udno delo. V razpravi je sodelovalo okoli 20 diskutantov, ki so načeli razne probleme, ki se pojavljajo v zelo razviti dejavnosti sindikalne podružnice. Omenjali so šport, gasilsko organizacijo, kulturno-prosvetno delo, delovanje obrata družbene prehrane, počitniškega doma, delo mladinske organizacije in še marsikaj drugega. Ob koncu naj ugotovimo samo to, da so delegati z živahno razpravo dokazali, da dobro poznajo probleme, ki jih tarejo, in da jih bodo znali odpraviti. Poleg ostalega so se lotili tudi statuta, ki ga že pripravljajo, in torej štejejo med redke sindikalne podružnice, ki so na občnem zboru načele tudi to. 100 mladincev v lokalni brigadi Občinski komite ZMS v Črnomlju namerava poleti v juliju ali avgustu organizirati lokalno brigado. Mladinska delovna brigada, ki bo štela okrog 100 mladincev in mladink iz vrst šolske mladine, bo opravljala predvsem razna komunalna dela v Črnomlju (n. pr. gradnja ceste do grička). V brigadi bo.po vsej verjetnosti tudi nekaj mladincev iz ostalih občin bivšega novomeškega oktaja. Mladina o poklicih, jazz in še kaj... Preteklo nedeljo je novomeški Zavod za zaposlovanje delavcev organiziral v okviru meseca poklicnega usmerjanja mladine javno mladinsko oddajo »Spoznavajmo svet poklicev«. Učenci vseh osemletk iz občin Novo mesto in Trebnje so se nanjo že dalj časa pripravljali, pred številnim občinstvom, ki je dvorano Prešernovega doma napolnilo do zadnjega kotička, pa so pokazali svoje znanje. O pravilnem usmerjanju mladine v poklice je najprej v imenu organizatorja spregovorila Vika Avsec, zatem pa se je pričelo tekmovanje. Prva je nastopila ekipa iz Žužemberka, ki so jo sestavljali: Zupančič, Leganova in Rotarjeva. Začetek je bil prav dober, saj so Zužem-berčani v odgovorih dosegli 28 točk. Za njimi so prišli na oder učenci osnovne šole Mirna, Vendar se niso tako znašli. Kljub temu so Golo-bova, Habinc in Bonova svoji šoli priborili 22 točk. Ekipo iz Vavte vasi so sestavljale dekleta: Krenova, Dularjeva in Požunova. Pred mikrofonom so izjavile, da pri njih fantje nimajo koraj-ie, no, pa se je tudi njim poznala trema. Odgovori so bili ocenjeni z 21 točkami. Precej manjši kot njihovi vrstniki iz ostalih šol so bili videti Stopičani: , Luzar, Vera Kozoglav in Amalija Straj-nar. Njihove odgovore je komisija ocenila z 22 točkami. Osnovna šola Novo mesto je nastopila najprej z II. ekipo, ki so jo sestavljale: Zivka Vute, Somrakova in Nataša Petrov. Navijači z domače šole, ki jih je bilo v dvorani največ, so jim ploskali že takoj, ko so prišle na oder, vendar so dobile Novome-ščanke le 28 točk. Videti je bilo, da se niso znašle pred občinstvom. Trije fantje: Tomaž Solma-jer, čedo Jakovljevič in Franček Smerdu so nastopili . kot I. ekipa novomeške osemletke. Dosegli so enako število točk (28) kot sošolke iz II. ekipe. Osnovno šolo Šentrupert so na oddaji zastopali: Bohtetova, Kusljeva in Vojko Kralj. Tudi ti so bili bolj boječi, kar se je * odgovorih poznalo. Dosegli so 22 točk. Ekipi iz Šmarje-te, ki ni vajena nastopa pred tolikšno publiko, se je zatikalo. Angelci Bevc, Majdi Ri-felj in Marici Dežman so člani komisije prisodili 18 točk. Pravo presenečenje pa so bili učenci osnovne šole Šentjernej: Gerbičeva, Mi-klavc in Zagorčeva. Videti je bilo, da dobro obvladajo snov. Odgovarjali so razumno in drug drugega dopolnjevali pred mikrofonom. Priborili so si kar 29 od 30 dosegljivih točk. V spomin na partizansko zmago v Jelenovem žlebu Prebivalci občine Ribnice na Dolenjskem so letošnji občinski praznik proslavili v znamenju 20-letni-ce velike partizanske arrtage v Jelenovem žlebu, ki so jo izbojevale štiri slovenske partizansko narodnoosvobodilne bniigade. Zraven športnih in ostalih srečanj je v Ribnici gostovalo Nairadno gledališče iz Karlovca s partizansko komedijo Branka Čopiča »Vuk Bugado«. Odprta je bila razstava otroških tiisb, v katerih so učenci osnovnih šol prikazala dogodke med vojno in povojno graditev te občine. Svečane akademije na večer pred praznikom in svečane seje občiiinslkga LO R Lb ni ca 26. mairca pa se je udeleži- lo okoli 250 preživelih borcev in udeležencev slavne bitke v Jelenovem žlebu, ki je bila izbojevama 26. marca 1943. Govor na akademiji je imel tov. Jože Borštnar, na slavnostni seji pa je goneralmajor JLA Dušam Svara — Dude crceal dogodke iz časa NOB in pomen zmage v Jelenovem žlebu. Ob praznovanju tega pomembnega jubileja je Ribnico obiskalo večje število znanih partizanskih borcev, ki so skupaj z os'a?iimi borca obudiili vrsto spominov na pretekle dni. V okviru praznovanja je bilo v soboto, 23. marca v hotelu Pugled v Kočevju srečanje preživelih borcev Tomšičeve brigade, V. Dobro so se odrezali tudi Mokronožani: Peterle, Bule in Videčrrikova. Slednja je v lepih odgovorih, ki jih je sama posredovala za vso ekipo, dosegla 27 točk. Od o-snovne šole Otočec ni nihče pričakoval, da se bo tako izkazala, kot se je. Zal je napovedovalec pozabil omeniti imena treh deklet, ki so zastopala to šolo, vemo samo to, da bi tista, ki je najbolje odgovor jala (doživela je a-plavž med odgovorom), rada postala frizerka. Ekipa iz Otočca je odnesla 29 točk. Ahlin, Bencina in Guštin so nastopili za osnovno šolo šmiliel. Od njih smo pričakovali več kot samo 16 točk, kolikor je znašala njihova ocena. Trebanjska šola se nam je predstavila v naslednji ekipi: Barica Smole, Franc Peteline in Božo Kran-car. Komisija jih je ocenila s 24 točkami. Zadnja je nastopila izven konkurence III. ekipa iz Novega mesta. Tudi njihovih imen nismo slišali, pohvaliti pa jih moramo vseeno, ker so lepo odgovarjali zlasti eden izmed fantov. Ker sta osnovni šoli Šentjernej in Otočec dosegli enako število točk, sta morali ekipi odgovoriti še na dodatno vprašanje. Zmagala je ekipa iz Šentjerneja in si osvojila 1. mesto in 15.000 din. Drugo mesto je pripadlo tekmovalkam iz Otočca, ki so dobile 12.000 din; tretje I. novomeški ekipi, ki je dobila 9000 din; četrti so bili Zu-žemberčani, od katerih je vsak dobil svinčnik in nalivno pero; peta je bila II. ekipa novomeške šole, ki je dobila tri nalivna peresa, šesti so bili učenci iz MV>kronoga; ti so dobili za nagrado knjige. Da bi ne bili užaljeni člani III. ekipe Novega mesta, ki so tako lepo odgovarjali, bodo tudi oni dobili 9000 din, čeprav so nastopili izven konkurence. Vse nagrade je prispeval Zavod za zaposlovanje delavcev. Tisti, ki so se zmedli zaradi strahu pred občinstvom, menda ne bodo zamerili, če povemo, da je bilo v odgovorih slišati tudi nekaj okroglih in krepkih, na primer da mora imeti natakar predvsem zdrave noge in da mora uporabljati jedilni pribor, da mora biti farmacevtski tehnik »uporaben«, da se za učiteljski poklic zahteva mala inteligenca, da kuhar servira pijače za zimo, da so bili po zvočnikih napeljani učenci, da nekateri poklici niso primerni- za ženske, ker morajo imeti dobre noge itd. No, pa nič hudega saj so v ostalih odgovorih' pokazali, da so se veliko naučili. Omeniti je treba še, da je mladina in tudi ostalo občinstvo toplo sprejelo jazz »Dizzy Combo«, ki- si je ustvaril sloves najboljšega plesnega orkestra v Novem mestu, še bolj pa pevca Lada Leskovarja, ki so nastopali med tekmovalnim programom. Aplavz za pevca in jazz je bil tako močan, da je v dvorani kar bučalo. Ob spremljavi omenjenega jazza je pela tudi Novomeščanka Tatjana Gros, katere prikupni glas je bil nagrajen s precejšnjim ploskanjem. Oddajo je lepo vodil in komentiral Andrej Koce. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala odgovore, so sestavljali: prof. Ema Muser, Lojzka Potrč, Slavko Cirkelbah, Janez Hambroš in Franci Vovk. Ekipi, ki sta zasedli prvo in drugo mesto, bomo lahko 28. aprila gledali na televizijskih ekranih ko bosta nastopili v Ljubljani na medzavodnem tekmovanju. Ria Bačer Karel Zelenko: PODEŽELSKI ČAROVNIK (jedkanica, 1958) Bogata žetev Mladinske knjige Pretekli petek je založba Mladinske knjige v Ljubljani že štirinajstič podelila Levstikove nagrade za izvirna domača mladinska literarna in poljudnoznanstvena dela ter za mladinske knjižne ilustracije. Tudi letos je založba izkoristila to priložnost za po-menek z javnostjo; na tiskovni konferenci je direktorica založbe EMKA tova-rišica Zorka Peršič naštela težave, s katerimi se mora ubadati naše založništvo. Bolj kot kdajkoli prej so zdaj pomembna tudi gospodarska vprašanja v založbi, ki je čedalje bolj navezana izključno na lastne sposobnosti. Pri tem pa EMKA ne kani zaiti v ko-mercializacijo svojega programa. Raje ubira težjo, a koristnejšo pot: ustvarja si — morda počasi, a zato zanesljivo — pogoje in tudi že konkretne aranžmaje za širše programsko sodelovanje s sorodnimi jugoslovanskimi, pa tudi ino- zemskimi založbami. Dejstvo je, da je slovenski knjižni trg že z ozirom na število Slovencev omejen; izide pa mnogo del (zlasti slikanic in drugih ilustriranih knjig), ki jih kaže izdati tudi v jugogslovan-skih in tujih jezikih s slikami istih avtorjev, kar lahko dela zelo poceni. EMKA ujspešno prodira tudi že v svet; tak je bil njen zadnji nastop na razstavi mladinske knjige v Firencah, obeta pa se podobna razstava tudi na Holand-skem. Izmenjava založniškega programa s tujimi hišami bo lahko obogatila program Mladinske knjige, ki pa bo s tem hkrati tudi uvajala naše književnike, ilustratorje in znanstvenike v širše kroge bralcev na tujem. ' Uredniki Mladinske knjige so nato seznanili časnikarje s problemi, ki jih rešuje založba. Književnik Janez Potrč je med drugim omenil, da je založba lani izdala 19 izvirnih leposlovnih del, 26 izvirnih ilustracij od 17 avtorjev in 32 poljudnoznanstvenih del od 28 avtorjev. Medtem ko je EMKA izdala do leta 1960 tisoč knjig, se je ta številka zdaj dvignila že na 1500 ali skoraj za 500 knjig V 3 letih! Samo lani je izdala založba 160 novih knjig v približni nakladi 1,450.000 izvodov. Pri tem pa problem cenenih žepnih izdaji ki naj bi knjigo še bolj pri' bližale bralcu, še vedng,,l¥ rešen. Čeprav so se tal* žepne izdaje že davno uv* ljavile po vsem svetu, na Slovenskem sprejem8' mo z nenaklonjenostjo. S* vedno dajemo prednost samo vezani in dragocen" opremljeni knjigi, čepra* bi cenene (pa seveda vse-binsko predvsem najkvali' tetnejšelr žepne izdal6 močno povečale števil" bralcev in ljubiteljev lep8 knjige. G. T. Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem, da je imela rutico na glavi tako zavezano, da je zakrivala polovico obraza. Imeli smo »raševino« in največja skleda je bila napolnjena z njo. Imenitna ta jed — moka in pšeno, gosto skuhano — je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. Prava raševina je zahtevala, da je stala žlica pokonci če si Jo zasadil v njo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem znova trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici. Z veliko slastjo smo otepali tisti večer okusno to raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovorila. Samo če je opazila, da sem postrgal na meni odkazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, da so sa ocvirki kar gnetli. To je nekajkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno ljubeznivostjo. Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zakrohotal se je: »Meta, pravica je za vse! Če boš tako krivično ravnala, ti izpodkopljem jamo.« Vrgla je žlico po mizi ter srdita zbežala. Danijel pa se je krohotal za njo. — Nerodno je nositi ves teden prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila, da se pojdeva po večerji kopat. Hlapše je odšlo, zaklicavši, da me počaka na vasi. ' Potem ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgo-varjala, sem se pdpravil za Danijelom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf, in takrat me je prešinila sladka misel. »Liza,« sem zašepetal, »pripravi jo, pridem klicat!« Ta pretkana ženska niti obraza ni zavihala, samo kratko se je zasmejala: »Glej, da prideš k pravemu oknu!« Kaj skupaj spraviti, na tem bolehate vse ženske, kmetice ln gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu. mm\M$m Na vasi smo se — sedeč po plotovih — pogovarjali s fapti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič na vas in da bo velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si na Gori čisto gotovo pridobil pravico do fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali, nato so odšli k Fortunu, da spravijo v pijačo, kar so dobili od mene. Z Danijelom sva se odpravila h Karlovščici. V tolmunu, kjer je imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na to se je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu, da bi ne zamudil svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostal, ker mi je mrzla voda jako ugajala. Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Pre-sečnikovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam pogledala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, Je bilo Boštjanovo domovje v luči skoraj kakor podnevi. Pri hlevu ob zidu je slonela lestva, lahka in pripravna. Tiho in previdno sem jo zarfesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta spali Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba imela dve okni. Ve se smejete, častite prijateljice, ali vendar je resnica, da ima vasovanje na kmetih veliko poezije v sebi. Pri tem ni treba misliti na kaj nedovoljenega. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, govoriti s svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava poezija, ki dosti več velja nego tisti plaši, na katerih gosposki fantiči vašim dekličem, ki se pehajo v prepotenih oblekah, govoričijo o ljubezni. In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih gospoduje pa narava, ki je resnična mati resnične poezije! Po leBtvi sem splezal do okna in lahko potrkal na steklo. »Meta, a spiš?« Nokaj je zašumelo v izbi, kot bi kdo s postelje vstajal. Zdelo se mi je, da čujem neko tekanje. Prej' kone sem se bil zmotil v oknu in potrkal pri Lizi; Zopet pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi je prikazala. Bila je rdeča kot pirh o veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v »dolgo ruto« — sedaj ji pravite »ogrinjalka«. Ker je imela spuščene kite, ji je bil obrazek čisto spremenjen, Pa vzlic temu jo je obdajala čudna krasol^a. Vzdihnila je: . »Moj Bog, čemu si prišel?\Kaj poreče mati?« Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Prio-nem zatorej tudi vzdihovati: »Spati ne morem, ker vem, da si name huda.« Nekaj se je obotavljala: »Saj sam veš, da nisem.« »čemu si pa bila?« »S tem Katretom govoriš — z vsako drugo D* smel.« Zdelo se mi je, da se ji hoče milo storiti. Nato sem vprašal: »Ali mi daš roko, da res nisi več huda?« »Dam ti jo.« V Vel. Dolini gradijo prosvetni dom Ce se nameniš iz Bregane Proti MokriGam, te privede Pot do križišča, kjer se odcepi cesta proti Veliki Dolini. Kažipot pove, da je do tja 1 km. Ko si premagal vzpe-, tino, se .cesta prevesi v dolinica, na' nasprotnem hribčku Pa se razteza naselje Velika Dolina. Na levem koncu naselja sveže izkopana prst, kup kamenja in skladovnica zidne opeke pričajo, da je tam gradbišče. Našo radovednost je potešil šef krajevnega Urada v Veliki Dolini tovariš Miha škrlec, ki je hkrati Predsednik gradbenega odbora za gradnjo novega prosvetnega doma. »Tam bomo zgradili prosvetni dom,« je dejal. »Daleč naokoli ni primernega prostora, v katerem bi lahko.imeli kulturne prireditve ali zbore volivcev. Dvorana, ki smo jo uredili v kletnih prostorih šole, je vlažna, pa tudi zelo hladno je v njej pozimi. Veliko je odlegla do zdaj, saj smo z njo pridobili vsaj en Prostor, toda, tudi mi si želimo napredek, zato smo se Odločili, da bomo zgradili nov prosvetni dom. Naši gasilci so se že pred leti odločili zgraditi gasilski dom. Izkopali so temelje, nato pa je zmanjkalo sredstev. V krajevni organizaciji Socialistične zveze smo lani ugotovili, da bi bilo boljše zgraditi prosvetni dom, ki. bo služil vsem organizacijam. Za učitelje nam primanjkuje stanovanj, pa smo se odločili stavbo povečati za toliko, da bodo v njej tudi stanovanja za učitelje. Načrti za novo stavbo so že narejeni in tudi odobreni so. Predračunska vrednost je 18 milijonov. Toliko milijonov je za naše področje precejšen znesek, vendar se nismo ustrašili. Vsi bomo pomagali, z združenimi močmi bo šlo. laže. Nekaj gradbenega materiala je že zbranega: izkopanega je okoli 100 kubičnih metrov kamna, ki je deloma že obdelan za zidavo, prebivalci so se že obvezali prispevati 55 kubiC-nih metrov lesa, imamo 8 tisoč kosov strešne opeke in 35 tisoč zidne ter 10 ton apna. Ker bomo gradili zidove iz večjih cementnih zidakov, ki jih bo treba še kupiti, je opeke zaenkrat dovolj. Z bstoni-ranjem temeljev smo že pričeli, pa nas je prehitel mraz. Prebivalci so se odločili prispevati prostovoljnega dela v vrednosti 450 tisoč dinarjev; -doslej so opravili okoli tisoč prostovoljnih delovnih ur in 25 prostovoljnih voženj, pri prevozih apna in lesa. Močno nas skrbi cement. Cesta od avtomobilskega priključka pri Mokricah pa do nas je od pretekle zime tako zdelana, da je neuporabna za promet. Prav v dneh, ko je začela kipeti, pa smo dobili obvestilo, da nam je v tovarni na razpolago 17 ton cementa, ki smo ga ,le stežka izprosili. Letos bomo dom skoraj popolnoma dogradili,, prihodnje leto pa uredili še razne podrobnosti in ga nato slovesno odprli. Lepa francoščina na novomeškem odru V soboto so kot gostje novomeške gimnazije obiskali Novo mesto dijaki II. gimnazije v Ljubljani z igro Juliena Luchaira: »V višini 3200 m«. Mladi igralci so vso igro govorili v francoščini. Delo prikazuje skupino mladih ljudi, ki je odšla za spomladanske počitnice v planine. Vrniti se ne morejo, ker je snežni plaz uničil vse poti. V gorsko kočo se . zateče še skupina deklic in pred nami se razgrnejo nazori mladine o svetu in življenju, njihovi življenjski načrti, ki morda ne bodo nikoli izpeljani, pa tudi ljubezen se vtihotapi mednje. Preden se skupina lahko vrne, mora doživeti hudo nesrečo. Ena izmed deklic si vzame življenje, s tem da v pozni noči zapusti gorski dom, se zgubi in izgine v prepadu. Tako doživijo mladi ljudje težko preizkušnjo. V spoznanju, da življenje ni samo igra, radost in uživanje, se potrti vrnejo v dolino. Delo je pripravila tovari-šica prof. Zora Saje, ki je prva leta po vojni poučevala tudi na novomeški gimnaziji. Trud, ki ga je morala vložiti v priprave, je bil bogato poplačan z uspehom, ki so ga njeni dijaki želi pred polno dvorano gledalcev. Zvečer je gostom mladinska organizacija novomeške gimnazije skupno z upravo internata v šrni- helski dvorani pripravila plesno zabavo. Predstava je .pokazala predvsem mladini, kaj vse se da doseči z vztrajnim učenjem tujih jezikov. Vsem nastopajočim, zlasti pa njihovi požrtvovalni profesorici tov. Zori Saje-tovi, se iskreno zahvaljujemo za užitek, ki so ga nam pripravili, in jim od srea čestitamo. P. K. Akademiji ob 50-letnici Ivana Gorana-Kovačiča Ob petdesetletnici rojstva pesnika Ivana Gorana-Kova-čiča je bila predzadnjo soboto v njegovem rojstnem kraju Lukovdolu prirejena slavnostna akademija, ki so se je udeležili številni pesnikovi soborci, znanci, sorodniki, prijatelji, kmetje in spošto-valci njegove umetnosti iz Zagreba, Karlovca, z Reke, Ogulina in Vrbovskega. Pesnika revolucionarja, avtorja nepozabne »Jame,« pa so se spomnili s slavnostno akademijo tudi v Moskvi. Uvodne besede je spregovoril znani sovjetski pesnik Boris Slucki. »Poročil se bom s svojo ženo« Dramska skupina v obratu »Krka« je 26. marca uprizorila na novomeškem odru-komedijo Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Navidezno manj zahtevno delo, ki biča slabe strani Modernega zakona v sodobnih stanovanjskih razmerah, je pod vodstvom režiserja Poldeta Ciglerja Prijetno razvedrilo občinstvo Cv skoraj zasedeni dvorani) in jih na trenutke do solz nasmejalo. Učinkovitost komedije je treba Predvsem pripisati besedilu, ki je J*lo preprosto in razumljivo, hkra-™ Pa zbadljivo, včasih že kar očitajoče. Prav zaradi tega je ta komedija danes na mnogih podeželskih odrih. Vloge so najbolje odigrali: Jožica Hrast kot Milena, žena zdravnika Erlizga; Alojz Avbar kot Mllenin °*e Polde; Slavko Janžekovič kot Janez Brlizg, zdravnik in Milcnin mož. Nastopili so Se: Melita Da-rovec (Kati, Janezova mama), Meri Tisovec (Milenina prijateljica Irena), Ivan Hren (Miha Muha), Tone Hren (Vili) m Jože Simic Tumetnik). Dasiravno ne bi mogli'govoriti o n&dpovprečnosti uprizoritve, smo Veseli takih predstav, zlasti še, ker Srno gledali na odru ljudi iz pro-podnje. Z željo, da bi te fante 10 dekleta 6e kdaj videli na po- dobnih prireditvah, se jim je za vloženi trud zahvalilo tudi občinstvo. Nova razstava v Dolenjskem muzeju V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bo prihodnji teden razstavljal lužiškosrb-ski slikar MERĆIN NOVVAK-NJECHORNSKI. Razstava bo odprta v ponedeljek, 8. aprila 1963, ob 18. uri. Uvodno besedo in vodstvo po razstavi bo imel tov. Tone Glavan, naš najboljši poznavalce Lužice in osebni prijatelj umetnika. Zanimivo povest, ki se godi v Ljubljani med okupacijo, je pod naslovom »ANDREJ IN KATJA« napisal Jože Dular, izdala pa Dolenjska založba. Dobite jo v vseh knjigarnah. Slovo od pisatelja in zdravnika dr. Magajne Karel Zelenko razstavlja v ljubljanski Mali galeriji . Te dni razstavlja v ljubljanski Mali galeriji akadem-slikar Karel Zelenko. Osemnajst razstavljenih del ^ seznanja z umetnikovim fotoni, ki je povsod tesno Povezan z življenjem m se r4 človeka in njegove razgi-P^e okolice nikoli ni ločil. J!i* slike potrjujejo, da umetak išče stik s človekom in ,;varmi, ki nas obdajajo in J* v tem tudi uspel s svoj-aV6no govorico, v kateri je oiocii prvenstveni pomen ob-2**- Kritik Janez Dokler piše v razstavnem katalogu: jj*116 treba bolj določno nenovati pomen oziroma re-Sf0 te oblike - stila? Na J-J način, se razodeva v listih 'APODSTREŠJU, POZABA-ri>n KLJUČAVNIČARSKA j^^VNlCA. Povsod se v ne-Ho SfreJemljivi zvezi in stil-clo 10eičho enačijo stvari s iztn,t.0ra ln obratno. Kdo tu več, je težko reči: če ftO'ovok spreminja v pred-• tudi predmeti izgube Srnis ,pravl- denimo človeški nost SV0J° uporabno vred- Zelenko se je rodil je „' eta v Celju, študiral pa in p obrtni šoli v Ljubljani °aiu ^azu' Akademiji na Du-IJaicvTu na Akademiji upodab-hi ylh umetnosti v Ljubljana I je 1- 1949 diklomiral (Prorrr£ku ™ klParstvo končal ;Kalin) in 11951 d0" ko (J še specialko za grafi- °oisko B- Jakac) ter nato "■oval specialko za slikar- stvo (prof. G. Stupica). V letih od 1954 do 1959 je pouče, val na Obrtni šoli v Ljubljani, zdaj pa se razen s slikarstvom ukvarja predvsem z umetniško keramiko. Razstavljal je doma in na tujem, lani pa je prejel odkupno nagrado na bienalu grafike v Zagrebu. Veseli bi bili, če bi se nam umetnik predstavil tudi na Dolenjskem! Tg. Na dan pogreba znanega slovenskega pisatelja in psihiatra dr. Magajne se je na Žalah zbrala prejšnji teden velika množica njegovih rojakov, prijateljev in pacientov, dc se poslovi od človeka, ki jj bil splošno priljubljen in spoštovan. V imenu slovenskih knfittevnikov je je od njega poslovil najprej pisatelj Tone Seliškar, ki je opisal pokojnika kot borca NOB, zdravnika in pisatelja. Lepe so bile tudi poslovilne besede dr: Magajnovega stanovskega tovariša, ki je poudaril, da je z njegovo smrtjo nastala občutna vrzel med zdravniki psihiatri. Dr. Magajna je bil tudi predsednik in glavni urednik Primorske založbe v Kopru, zato se je v imenu te od njega poslovil rojak pisatelj France Bevk.. S. Sk. »BELA KRAJINA V PESMI« Pionirji osnovne šole v Metliki, ki imajo folklorno, tamburaško, pevsko in reci-tacijsko sekcijo, pripravljajo prireditev »Bela krajina v pesmi, plesu in besedi«. Z njo nameravajo v aprilu gostovati v industrijskih krajih na Gorenjskem. Karel Zelenko: KLJUČAVNIČARSTVO (jedkanica, 1962) Zdenka Golob-Borčič: TIHOŽITJE S PTICNICO (detajl, olje —1959) PTICA IN GOZD Notranje urejeni, izčiščeni svet akad. slikarke Zdenke Golob — Borčič preseneča v svojem optimistično miselnem hotenju, v prikazu res čustvenih odsevov. Razstava njenih del, ki si jo lahko te dni še ogledamo v Dolenjskem muzeju, je samo delen prikaz njene umetniške tvornosti, zato ne more nuditi gledalcu celotne podobe njenega umetniškega sveta. Predvsem se1 mi zdi, da bt morala biti močneje zastopana olja poznejšega obdobja, ko se je osvobodila sploh akademizma in našla svoj pravi likovni izraz. V njeni umetniški ustvarjal, nosti zavzemajo posebno mesto ilustracije. Kot pravi sama, je začela ilustrirati po naročilu. Delo se ji je tako priljubilo, da je vlagala vanj vse več truda in ljubezni. To dokazujejo tudi različne ilustracije v knjigi »Teta Ljuba« (MK 1962), zlasti pa najno. vejša oprema »Albanskih pravljic«, ki bodo izšle pri Mladinski knjigi. (Izvirne ilustracije za to knjigo razstavlja v okviru svoje zbirke v Dolenjskem muzeju.) , Njene ilustracije odlikuje čista UnijTa, poetična barvitost in pravljični čar. Navadno ne uporablja motivov glavnega junaka, ampak se skuša približati notranji strukturi določenega dela. Neposredno izpove folklorne elemente in poustvari notranji čar zgodbe, tako da ztvt njena stvaritev kot popolnoma samostojno delo. . Vrh njenega dela je nedvomno slika v olju »Ptica in gozd«, ali kakor jo je naslovila avtorica, »Bela ptica. Pred nami se odpre neskončna pokrajina zelenih dreves, ki vzbuja občutek prostor, nosti. To je namišljeni svet, ki nas mami s svojimi daljavami. Potem se nenadoma kakor iz tal prikažejo različna drevesa^ svet v katerem smo, svet resničnosti. To je IdbU rint debel, med katera je ujeta ptica. Tukaj je našla akad. slikarka Zdenka Golob —• Borčič svoj umetniški izraz. Vse sanjsko se izgubi, tako da ostane le intimni svet malih stvari. Likovno je ta del slike izredno dognan. Mi pa občutimo ob njenem delu vero v človeka, vero v lepšo, svetlo prihodnost. Ladislav Lesar OBIŠČITE v Dolenjskem muzeju razstavo slik in ilustracij Zdenke Golob-Borčič ln razstavo knjig ter tiskov slovenskih žena. Razstava je odprta vsak dan od I. do 13. ure. Vstop prost. Nova številka »OBČANA« Izšla je nova številka »Občana«. Uvodoma prinaša prispevek o nekaterih zanimivih izkušnjah iz predvolilnih priprav v ljubljanskem okraju. Ob zadnjem zasedanju LS LRS posveča posebno pozornost otroškemu varstvu v komuni in krajevni skupnosti ter rehabilitaciji invalidov. O otroškem varstvu govori tudi prispevek s priporočili, kako naj občinski statuti zagotovijo razvoj otroškega varstva v komuni. Članek Sodelovanje mladih občanov v gospodarstvu v komuni posreduje najvažnejše misli plenuma CK Zveze mladine Slovenije. Erna Podbregar piše o odnosu ljudskih odborov do obrti, Ivan Kristan o samostojnosti delovnih organizacij v komuni. Dušan Bavdek pa o šolskih statutih. O dobrih odnosih med komuno in delovnimi organizacijami v Kranju poroča Marko Jakše. Zanimiv je prispevek o sodelovanja samoupravnih in zdravstvenih organov v Mariboru. Jože šager daje v svojem članku nekaj smernic za organizira' no letovanje otrok. Poleg tega prinaša zadnja številka »Občana« še pomembne prispevke o udeležbi občin t proračunskih sredstvih okrajev, o delu stalne konference slovenskih obalnih občin Izola, Koper in Piran, o statutih zdravstvenih zavodov za razvoj turizma v mariborskem okraju. Zadnji dve strani lista posredujeta zanimive vesti iz življenja naših komun. \ »Občan«, štirinajstdnevnik za vprašanja samoupravljanja v komuni, izhaja vsako drugo soboto. Letna naročnina znaša 5000 dinarjev. Naročite ga pri Pogodbeni skupnosti za izdajanje Usta »Občan«, Ljubljana, Cankarjeva 5. Oflflilan Tilipčie: REICHSTAG V PLAMENIH Sevniški grad-turistična postojanka? Lakota slši po svetu... mm 13 To se naj bi dogajalo v maju, juniju in oktobru 1932 in februarju 1933. Pred sodiščem Helmer popravlja svoje izjave, ker je sodišče ugotovilo na podlagi žigov v potnem listu, da je Tanev prišel v Nemčijo šele 24. februarja 1933. Zato Helmer sedaj trdi, da je Popova večkrat videl. Nato ugotovijo, da je bil Lubbe poleti 1932 zaprt v Haagu, da je sam osebno dvigoval invalidnino in da zato ni mogel biti v Nemčiji- Helmer dolgo trdi, da je videl 27. februarja Di-mitrova v »Bavernhofu«. Sodišče mora ugotoviti, da je Dimitrov tedaj bil v Minulimi. Sedem drugih natakarjev iz restavracije »Bavernhof« izjavi, da Lubbe-ja v restavraciji nikoli niso videli. Helmer je nacionalsocialist že od 1923. leta. Premotila ga je nagrada, vendar je ni zaslužil. Njegovo pričevanje je bilo na tako trhlih nogah, da je moral protestirati uradni branilec dr. Teichert, ki se je sicer kot vsi drugi le malo trudil, da bi branil obtožence. Saj je bilo znano iz pisma Popova, ki ga je pisal iz zapora, da se Teichert še pet dni po imenovanju za branilca ni potrudil obiskati ujetnike. Popov piše iz zapora:. »Slišal sem, da je za mojega branilca imenovan dr. Teichert. Upam, da bo enkrat prišel tudi k meni.« »Bolgari« — tako se je uradno imenoval del obtožnice. Toda Bolgari so v zaporu in pred sodiščem ostali trdni, nepremakljivi v svojih izvajanjih in jih nobeno mučenje ni omajalo. " Nastopa Georgij Dimitrov Tretji dan procesa v Leipzigu je na vrsti Dimitrov. Predsednik prične zasliševanje Dimitrova z opo- Nacistični oddelki so korakali po Munchnu in drugod . po Nemčiji še pred prihodom Hitlerja na oblast. zorilom, da je bil obtoženec v preiskavi nediscipliniran in da bi bilo prav, če bi se pred sodiščem obnašal drugače. Dimitrov na to izjavo odgovori: »Če bi bili vi nedolžni, kot sem jaz, in če bi bili zaprti sedem mesecev, od tega pet mesecev dan in noč v verigah, tedaj bi vi, gospod predsednik, razumeli, da sem lahko nervozen.« S tem prvim stavkom je Dimitrov pričel borbo s sodiščem, ki je trajala v dvorani tri mesece. Nič ni pomagalo, da je sodišče odvzemalo Dimitrovu besedo, da ga je prekinjalo in da so ga nekajkrat celo izključili iz procesa in ga celo oddaljili. Dimitrov je sekal in bil neizprosen. Iz obtoženca je zrasel v tožilca. Postal je glavna oseba procesa, postal je heroj milijonov antifašistov. Že drugi dan po tem prvem nastopu piše »Petit Parisien«: »Dimitrov ne odgovarja na vprašanja, on napada.« S svojo metodo obrambe je Dimitrov res prevzel vodstvo procesa. Svet je ostrmel, nacisti so vztrepe-tali. Vloge na sodišču so bile zamenjane. Po pravilu so morali Dimitrova vprašati za podatke. To se je zgodilo, toda Dimitrov ponosno dodaja: »Sem proletarski revolucionar. Jaz ne pripadam tisti vrsti socialistov, katerim pripada nemški kron-princ. Jaz sem revolucionar iz prepričanja. Sem član centralnega komiteja bolgarske Komunistične partije in član izvršnega komiteja Komunistične internaci-. onale. Torej sem eden - izmed voditeljev komunističnega gibanja in kot tak vedno prevzemam vso odgovornost za vse odločbe, za vse dokumente in za vse delo komunistične partije Bolgarije in Komunistične internacionale. Toda prav zaradi tega moram izjaviti, da nisem teroristični avanturist. Sem strasten pristaš proletar-ske revolucije, kajti v njej vidim edini izhod iz krize.« Nihče v dvorani ni pričakoval te izjave, nihče ni pričakoval take obrambe. Dimitrov je nastopil kot voditelj, kot človek, ki ima za seboj že 30 let borbe v vrstah proletariata. Ali ni Lenin učil komuniste, kako se naj vedejo pred sodiščem: »Najbolje je na sodišču na prva vprašanja izjaviti: jaz sem socialdemokrat in v svojem govoru vam bom povedal, kaj to pomeni.« Podobno je spregovoril Dimitrov v sod-ni dvorani »Tretjega Reicha«. In te besede niso osta-.'le samo v dvorani. Sodišče skuša narediti vtis s pripombo, da je bil Dimitrov že v Bolgariji obsojen na smrt. Dimitrov odgovarja: »Slišal sem, da sem v Bolgariji obsojen na smrt. Iz tega ne delam nobenih zaključkov, kajti to me ne wuna.« Turistično društvo v Sevnici se že lep čas ukvarja z načrta, kako preurediti sevniški grad v turistično postojanko. Na žalost stanuje v grajskih prostorih še vedno 8 strank, Zavod za varstvo kulturnih spomenikov pa bo lahko priskočil na pomoč šele, ko bodo vse stranke izseljene. V gradu je poleg ostalih znamenitosi več zelo lepih fresk, ki bi jih bilo treba obnoviti. Najlepše so v Lu-trovd kleti, v prostoru, kjer je v 16. stoletju živel nekaj časa znani protestant Martin Luter. Klet je zaščitena. Stanovalci in drugi prebivalci kažejo zelo slab odnos do lepega nasada, ki obdaja grad. V njem je precej zelo lepih, eksotičnih dreves, mnoga pa so že posekali ali drugače poškodovali. Stanovalci tudi sicer uničujejo stavbo, zaradi pomanjkanja kurjave so nekatera celo žagali posamezne trame v ostrešju grajske stavbe in jih kurili. Ker je po dveh cestah ki vodita do gradu, že zdaj možen pristop z motornimi vozili, je turistična vrednost grajske stavbe toliko večja. Obe cesti bi bilo V vsako hišo: DOLENJSKI LIST! treba le tu in tam razširiti in popraviti, kar bi zahtevalo sorazmerno malo sredstev. Preureditev gradu je dolgoročna naloga, Turistično društvo pa dma kopico takšnih, ki se jih je treba z vso resnostjo takoj lotiti. Letos bo dobila Sevnica novo bencinsko črpalko, v načrtu je tudi gradnja 'novega hotela. Oboje bo pripomoglo k razvoju turazma, vendar bo treba hkrati olepšati zunanjo podobo Sevnice- nekaj stavb ob asfaltirani cesti proti kolodvoru so lastniki lani lepo uredili, mnoge, zlasi tiste v središču mesta, pa so v Sevni-čanom vse prej kot v ponos. Pročelja večine stavb že več desetletij niso videla beleža, zidni okraski dn omet so marsikje okrašeni, skratka, treba bo zavihati rokave in se lotili tudi tega. Mnogo nepotrebnih težav je z dvolast-niškimi stavbami (tu mislimo na tiste, ki imajo v pritličju poslovne lokale, lei so nacionalizirani), ker se oba lastnika izgovarjata drug na drugega. Turistično drušvo namerava letos izdati poseben lepak, v katerem bo Sevničanom naštelo njihove naloge pri urejanju mesta, nato pa bodo, tako upajo, z združenimi močmi pričeli Sevnico o-lepševati. NAD 2000 TUJIH LOVCEV LR Slovenijo je obiskalo lani (po ocenah in podatkih republiških organizacij za lovstvo) 2076 tujih lovcev, medtem ko so iztržili za lovske takse 100 534 dolarjev. Lovcev iz inozemstva je bilo j>ravzaprav še enkrat več, vendar smo jih morali prijazno odsloviti, kajti v naših loviščih ni dovolj divjadi. Ponekod so odklonili tujce tudi zato, ker se lovske družine (oziroma njihovi člani) niso hotele kar tako odreči svojemu lovu . .. Zanimivo je tudi, da je tujec, ki je lovil divjad pri nas, porabil lani povprečno 31,81 dolarja na dan — medtem ko je »navaden« inozemski turist porabil le 5,6 dolarja. če bomo hoteli povečati devizni priliv, bo treba pospeševati lovni turizem, saj bi se investicijska sredstva, ki bi jih porabili za gradnjo objektov za vzrejo divjadi in ureditev lovišč, obrestovala že v zelo kratkem rasu. Inozemski ribiči so plačali lani nad sedem tisoč dolarjev za lovna dovoljenja — zatrjujejo podatki republi-škega zavoda za ribištvo ter RZS. Ce bi računali tudi to, koliko so porabili ti ribiči v hotelih, kjer so bivali, bi bila vsota še mnogo večja. Za nas pa je posebej važno, da takšni turisti prihajajo v naše kraje ponavadi v izvense-zonskem času. Najsevernejša vas v Evropi Najsevernejša vas v Evropi je norveška vas Honningsvag. Od tam d'o skrajne točke na severu Evrope je samo 34 km. Zdaj je tamkaj doba popolnega mraka. Le okoli poldan je kakor pred svitom in še to traja zelo malo časa. Vas ima 2.R00 ptebivalcev, ki se bavijo predvsem z ribolovom. Neskončna mračnost depresivno deluje na ljudi in jim rahlja živce. Osem ljudi je te dni zapustilo ta del Evrope. Letos sploh ni bilo poletja, sonce so prebivalci komaj videli, temperatura pa se nikoli ni povzpela nad plus sedem stopinj. Pozimi je vreme tako neugodno da se nihče ne mo- Ne jezite se, če ^a trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na-vaš domači naslov re ukvarjati niti z zimskim športom. Na ulicah se dvigajo do dva metra visoki stebri snega. Delovni čas se konča ob 15. uri, potem pa se ljudje zapirajo v svoje domove. Le kakšen mladenič stopi v kavarno da posluša glasbo. Njihove hiše niso obdane s cvetjem ali zelenjem, zakaj tam nič ne uspeva. Veliko zborovanje v fj«a katerem so razpravljali o lakoti, tem skupnem sovraflpazdeljenega sveta - Leta 2.000 bo na Zemlji že 6 milijoj1- s tem pa se bo podvojilo število lačnih, če se ru"dotlej bistveno ne spremenijo Glad je bil svetovni pro- ' blem vse do konca druge svetovne vojne. Takrat so ga v kratkem času izgnali iz Evrope in iz Severne Amerike. Toda kot m3Ščcv* nje se naglo širi in pustoši po drugih predelih našeg3 planeta. Organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) ima svoj »atlas« gladu, v katerem piše, da — pravcata lakota pustoši v največjem predelu Srednjega in Daljnega vzhoda, — v »obrobnem« prehran; skem režimu živijo narodi Latinske Amerike z izjemo Argentine in Urugvaja, in — na spodnji lestvici prehrane živijo tudi afriške dežele. Ob otvoritvi kampanje »svetovnega tedna proti 1*' koti« v Rimu so z govorniškega odra posebne skupščine, ki so se je udeležile tudi številne osebnosti i* prvih vrst svetovnega javne; ga življenja, 'med drugimi tudi sedem Nobelovih nagr*' jencev, prebrali številne brzojavke državnikov z vsega sveta. Skupščina je sprejel tudi deklaracijo, v kater' ' pravi, da je »več kot pole vica človeštva nedohranjen* ali pa slabo hranjena, medtem ko so lani potrošili nove milijarde dolarjev za obe rožitev.« Položaj je toliko slab* ker proizvodnja prehrane n* narašča s tako naglico, kakor narašča človeštvo. Kij"* temu so ljudem dosegljiv* sredstva, "s katerimi bi ko zadostili tudi tej potrebi-Kooperacija vseh razvit"1 dežel v borbi proti lakoti '" bedi, proti temu skupn«"** sovražniku človeštva, bi ko opogumila in ustvari dovolj medsebojnega zauP*! nja, ki bi omogočilo, da ■* i mm ostale temelj- f»Ls Monde« je o pblemu zapisal: — l&kote je tudi ne-iblBja mednarodnih \ katerih najpogost-fsledica je ariarhija f kmetijskih tržišč. Foča kopičenje pre- \ spet proti Luni r&rsm ZVEZI so v to-P1 novo vesoljsko raketo v- fričakujejo, da se bo ♦•»keta »Luna IV« priiili- *") * prihodnjih 84 urah. * avtomatska postaja, 62 kg in deluje v redu. !5ti tistih, ki že po-; Največji' del, toze-T dobrin'.« I* tem smo dvignili P" zavese s problema, f vzroke bi moral vsakdo poznati. Današnja lakota nazorno kaže, kako nepravilno in nepravično so razdeljene dobrine in dohodki med narodi in posamezniki. Rešitev tega problema zahteva globoke spremembe v mednarodnem gospodarstvu in družbi, kajti doslej so odnosi med razvitimi in nerazvitimi vedno koristili samo razvitejšim. Prepad se je s tem samo še bolj poglobil. Kaj se bo zgodilo leta 2000, ko bo na našem planetu živelo okrog 6 milijard ljudi? Odgovor je jasen, prebivalstvo bo najbolj poraslo v nerazvitih in zaostalih področjih, kar pomeni, da se bo konec našega stoletja število lačnih podvojilo. Več kot štiri milijarde ljudi ne bo imelo dovolj hrane. Zategadelj sta akcija FAO in kampapja »tedna proti lakoti«, čeprav sta še tako daleč od bistva problema, koristna in pomenita zelo resen poskus, da bi odstranili nevarnost, ki se imenuje naraščajoča lakota. fkave na jadranskem dnu .»ki Zveznega cen-f^vodne raziskave na fipe centra v SpU-ftoi m drugih metali letos nadalju-^niatične raziskave P dna. Raziskave Ja-■ morja ob naši otokih imajo najeto spoznati noro, Ip hidroarheološke F našem delu Ja- jteto so centri za ff* raziskave na Ja-■jSjksoblli nad sto sa-£*■ Vrtopljačev in za-^'odnitni raziskava-"lestih v Kvarner- Naselje »Koreja« v Obrežju pri Bregani (brežiška 05žfe ^Sffc^™ krajevne organizacije SZDL in s sodelovanjemJ*'!/? "^nika ' zavladal red. Več o tem berite danes na brežiški skem zalivu, ob otokih srednje Dalmacije in Slovenskega primorja. Razen zbiranja pomembnih bioloških podatkov so se potapljači srečali tudi z ostanki lesenih potopljenih ladij. Zdaj, prek zime, obdelujejo zbrane podatke z letnih ekspedicij, v prihodnjih mesecih pa bodo raziskave nadaljevali. Operacija kontrole golobov Golobi so se v Londonu -teko razmnožili/ da se je mestna svet skupno z upravo londonske luke in nekim ministrstvom odločil za »operacijo kontrole golobov«, kar pomeni njihovo uničenje. Tako bodo uničili okoli 5 milijonov golobov. Golobe potem s kamioni prevažajo, na določeno mesto, kjer jih" sežigajo. To delajo.ponoči, ker bi sicer izzvali negodovanje ljudi, predvsem upokojencev in stark. •• ■ ' - Telefon z zvočnikom Nedavno so se pojavili telefoni z zvočnikom. Pri uporabi teh aparatov ima govornik prosti-obe roki, tako da lahko hkrati govori in piše. V telefonskem razgovoru lahko sodeluje tudi več oseb. H gradbišču novega prosvetnega doma v Veliki Dolini (pri Brežicah) je treba potegniti tudi vodovod. Stanovalci obrobnih hiš, ki bodo na ta način prišli do vode, pridno pomagajo pri kopanju jarka. Tu se pozna vpliv prizadevnega dela krajevne organizacije Socialistične zveze, ki ima med ljudmi velik ugled. Tudi s tem se ukvarjajo Združeni narodi Vsakovrstna pisma prihajajo v središče OZN v New Yorku. Nekdo je zaprosil za dovoljenje, da se poroči v veži zgradbe OZN. Drugi je hotel, da bi njegova žena rodila v zgradbi OZN. Tretji je v svojem pismu izrazil željo, da bi ga pokopali v Rožnem parku OZN. Tu se zbere v enem letu na tisoče pisem, v katerih je :rnoč prebrati tudi take neumnosti, kot smo jih omenili v uvodu. Pred dobrim letom dni je neki iznajdljivi mož obvestil sekretarja OZN, da je on lastnik vseh površin pod morjem. Zahteval je, da ga , včlanijo v OZN kot državo-članico. Poslal je celo svojega »predsednika vlade« v sedež OZN, vendar ni prišel dlje od okenca za obvestila. V OZN imajo največjo diskoteko. Na več ko 100.000 ploščah je zabeležena vsaka beseda, izgovorjena v OZN. Pomanjkanje prostora za vse te plošče predstavlja že zdaj velik problem. Zato pripravljajo presnemavanje plošč na magnetofonske trakove, da bi tako prihranili prostor. Plošč je toliko, da bi se morale vrteti celih sedem let po 24 ur na dan, če bi hoteli slišati vse, kar je na njih posneto. MEDVED V BOLNIŠNICI Bolniki v neki hriboviti japonski bolnišnici so se močno prestrašili nenavadnega obiska. Lakota je namreč prignala s planine v mesto ogromnega medveda, ki se je najprej namenil v bolnišnico. Nastal je velik preplah. Vsi so se razbežali. Sobe so zaklepali in zabarikadirali. V naglici so iz operacijske sobe odnesli operiranega bolnika in ga spravili na varno mesto. Pri tem so pozabili zapreti vrata operacijske sobe. Medved je šel naravnost tja, malo ovohal in začel Jezno brundati. Zatem je odhlačal iz hiše, ki je imela tako čuden in neugoden vonj. Medtem so obvestili policijo in gasilce. Prek radia in zvočnikov so stanovalce opozarjali, naj se umaknejo z ulic. Potem je skupina lovcev 250 kg težkega medveda ubila. PRIREDIL: RIŠE: 148. Labiskwee je naslednjega dne pokazala navzdol med dre- 149. ---- vesa: pet črnih točk se je vidno premikalo. »Zasledovalci,« je štp- stokal; bil nila. »Brodijo do pasu v snegu,« je dejal Ki is. »Danes ne bodo teh dosegli trdnih tal. Precej ur smo. pred pred njimi.« Dosegli so senco.in skorja je bila spet zmrznjena. Jedli so kar {rede. Utabori«.% teh krajih P * ,■ bila kazen »»g l<" hc, iulili **ttVr itSl^ McCan Jc tarnal ii t* Ko so^f"?-In P**oča »sta so fc^no\iftCt:avitivkožu- Evgenij Petrov: Srečanje v gledališču — Oprostite", državljan, prosim, posodite mi za trenutek spored. — Izvolite? Izročil sem spored sosedu. Bel je debelušast in eleganten. — Hvala, je rekel, ko je pregledal spored, — oprostite, vi ste pa gotovo iz province? — Ne, iz Moskve sem. Vi ste gotovo mislili... — Prosim vas, nič nisem mislil... Samo opazujem... Veste, ukvarjam se malce s fiziognomijami... Rad opazujem ljudi. Sediš takole na svojem sedežu, čakaš, da se bo dvignil zastor, in opazuješ. Zanimivo in poučno. Obraz človeka je njegova vizitka, potni list, če hočete. — Da, — sem odgovoril. — Dovolite, da se vam predstavim, — je dejal sosed. — Gotovo se tudi vi ne želite pogovarjati z neznanim človekom; Neprekorov, Mihail Sergejevič, pravni svetnik... Ko sem stisnil sosedu prste, sem opazil, da so manild-rani. Tudi jaz sem se mu predstavil. Pričela sva razgovor. — Težko*je dandanes srečati poštenjaka! — se je pritoževal Neprekorov. — Po vašem obrazu vidim, da se strinjate z menoj. Niste me prav razumeli. Govorim o zunanji inteligenci, o kulturnem videzu. Poglejte okoli sebe! Vzemimo na primer tistega mladega moža tam. Gotovo je študent. Sodeč po izrazu njegovih oči, ni neumen, gotovo je nadarjen. Toda njegova zamašcena čepica in neobrita brada! Poglejte, prosim, kako je nepozorno obrnil svoji sosedi hrbet! Tako odkrijete, da se pod krinko kulture de- -jansko skriva nekultura, nespoštovanje človeške osebnosti, prostaštvo! V. odmoru sva se sprehajala po foverju, se pogovarjala o predstavi in kritizirala nekulturno občinstvo. — Vidite tistega tam? — mi je šepnil Neprekorov. — Tistega z bradavico, ki bo vsak hip odvrgel cigareto. Stavil bi, da bo vrgel ogorek na tla in ne v pepelnik, ki stoji pred njim. Možak z bradavico je potegnil zadnji dim iz cigarete in vrgel ogorek, v pepelnik. — No, to je že.redek primer, — je dejal Neprekorov nekoliko pohlevneje, — pepelnik je stal preblizu. Predstava se je bližala koncu. Don Jose je jokal nad ubito Carmen. — Na svidenje, sosed! — mi je zaklical sosed in vstal. — Počakajte, — sem mu šepnil — zavesa še ni padla. — Saj vem, kaj se bo na koncu zgodilo, — je glasno rekel Neprekorov. — Zapel bo »aretirajte me« in potem so bo pričela bitka za galoše! Občinstvo je pričelo negodovati. Neprekorov se je prebijal skozi vso vrsto. — Sedite! so mu klicali gledalci. Don Jose je pogledal v občinstvo in pričel peti arijo. Toda pri izhodu se je odigraval naslednji prizor: usluž---benoi niso pustili Neprekorova \% dvorane. — Nimate pravice; je tulil Neprekorov. — Morda moram ven zaradi naravne potrebe! — Tiho! je zašumelo po vsej dvorani. — To je predrznost! — je razsajal Neprekorov. — To je nekulturno zadrževanje človeka, ki mu ne gre za galoše, temveč mora ven zaradi svojih naravnih potreb! Pustite me! Kljub temu ga niso pustili. Vrata so se odprla šele tedaj, ko so utihnili zadnji zvoki orkestra in ko je zavesa padla. Neprekorov je zdirjal ven skupno z množico. Videl sem ga, kako je prevrnil neko starko, stopil na nogo študentu z zamaščeno čepico in z mojstrskim udarcem pobil na tla nekega uradnika z vijoličasto kravato. KRAVE PROTI SPORAZUMU Nordijski svet, v katerem so združene vse skandinavske države, bo že petič razpravljal o tem, ali naj tudi Švedska in Danska uvedeta poletni čas. Ker ima Finska vzhodnoevropski čas in je zaradi tega vedno eno uro pred drugimi, Norveška pa noče opustiti svojega poletnega časa, so od maja do septembra v mednarodnem prometu vedno težave. Proti uvajanju poletnega časa so predvsem danski in švedski kmetje. Njihov glavni razlog je, da krave nočejo jesti hrane eno uro prej, kar se sevec't tudi finančno odraža. Pričakujejo, da bodo krave tudi letos ostale zrn? govalke... 15». Dan za dnem so se-trudili skozi pokrajino; prihajali so^v labirintske soteske m doline. Grozni napor in mraz^sta powU njihove moči. Kljub temu so si skrčili redne obroke, ki so sljin dovoljevali. Mladi lovci so neutrudno zasledovah begunce. N* vzlic trudu niso mogli lovcev obrniti v krivo smer. — Veš. Oskar Jbi se rad odvadil kaditi SZDL bo v predvolilnih pripravah še bolj poživila politično delo V občinskem vodstvu Socialistične zveze poudarjajo, da v brežiški komuni ne nameravajo načenjati posebne predvolilne kampanje, ampak le še odločneje nadaljevati s političnim delom, ki se je poživilo že lani po pismu CK ZKJ, po govoru maršala Tita v Splitu, po plenumih CK, v razpravah o osnutku zvezne in republiške ustave ter občinskih statutov. Socialistična zveza je kot najbolj množična organizacija že pričela uveljavljati velike družbene izpremembe, ki jih prinaša osnutek nove ustave. Njeno - delo torej ne more biti kampanjsko, ampak nasprotno, vse bolj in bolj postaja in mora postajati stalna oblika dela, v katerem prerašča SZDL v najširši, vseljudski parlament. V krajevnih organizacijah SZDL bodo zato predvolilne priprave potekale v znamenju nadaljevanja tega, kar je bilo na nedavnih občinskih konferencah označeno kot osnovna naloga. To so razgovori o novem občinskem statutu, o statutih krajevnih skupnosti in o statutih delovnih organizacij. Statuti bodo kot ustavni akti' ožjih področij zagotovili uresničitev vseh tistih družbenih izprememb, ki jih je prineslo lansko leto z novimi smernicami naših zveznih organov in ZKJ ter^ z osnutkom nove ustave. Na predvolilnih sestankih bo torej največ razprav okoli statutov in okoli tega, kako z njihovimi določili zagotoviti čun širše uveljavljanje državljanov v samoupravnem mehanizmu komune, krajevne skupnosti in delovnega kolektiva. Poudariti velja zlasti to, da si morajo občani politično prizadevati, . da jim bodo v statutih zagotovljene vse tiste pravice, ki jih nudi nov ustavni sistem. 'Naše gospodarstvo je od zadnjih volitev dalje doživelo velik razvoj, marsikaj pa nam je v naglem teku življenja neopazno ušlo. Na predvolilnih sestankih bodo odborniki ljudskega odbora občanom postregli s podatki, kdaj, kje, kaj in koliko je bilo zgrajenega, kako se je razvijalo gospodarstvo, ter hkrati povedali tudi nekaj o tem, kako se bo gospodarstvo razvijalo v bodoče. Zunanja politika zelo zanima mnoge naše ljudi. Ker je bil pretežni del jesenskega in zimskega obdobja porabljen za razprave o osnutku ustave, smo tokrat govorili o zunanji politiki manj kot ostala leta. V nizu političnih pregledov •se bodo lahko občani seznanili z načeli naše zunanje politike, spoznali globlje ozadje raznih pomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov, njihove vzroke in posledice. Organizacija ljudske oblasti bo v zvezi z ustavnimi izpremembami doživela razne izpopolnitve, da bi jo čimbolj približali občanom in jim zagotovili uveljavljanje samoupravnih pravic. Na predvolilnih sestankih bodo občani dobili vsa potrebna pojasnila o teh izpremembah in izpopolnitvah v zveznih, republiških, okrajnih in občinskih organih oblasti. Da bi volivci razlagi laže sledili, bo na razpolago dovolj zemljevidov, grafičnih pregledov in drugih pomagal. V tem tednu se v brežiški komuni sestajajo krajevni odbori Socialistične zveze, ki razpravljajo o predvolilnih pripravah »tako, kot smo opisali, ter hkrati o tem, kako uresničiti sklepe zadnje občinske konference SZDL in o merilih za izbiro novih odborniških kandidatov. OBSEŽNI NAČRTI KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL JESENICE: na volitvah hočemo biti prvi! Predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze v Jesenicah, tovariša Alojza Zoklja smo iskali za razgovor o težavah z naseljem »Koreja« pri Bregani, Volivci so načeli to vprašanje že na več zborih. Tov. Zokalj je ustregel naši radovednosti, hkrati pa je naštel celo kopico nalog, ki si jih je' zadala krajevna organizacija. — Turizem postaja po-- membna postavka v našem razvoju, zato se tudi našakra-javna organizacija vsaj posredno ukvarja z njim. V bližnje Cateške Toplice in v mo- Za Brežice ni avtobusne zveze? Prebivalci Jesenic na Dol., Bregane, Velike Doline in okolice se že dlje časa brezuspešno jezijo, ker v popoldanskem času nimajo nobene avtobusne zveze z Brežicami. Med tem ko je v smeri proti Zagrebu dovolj avtobusov (iz Bregane odpelje t sako uro eden), nimajo popoldne, kot trdijo, prav nobene zveze proti 13 kilometrov oddaljenim Brežicam. Povedali so, da se bodo prisiljeni, ker so njihove proš-je pri brežiškem Prevozu doslej naletele na gluha ušesa, obrniti na enega izmed hrvaških prevozniških podjetij. Novice iz Velike Doline • Prosvetno društvo Slav-ček je letos uprizorilo »Mi-klovo Zalo« v Veliki Dolini. Uprizoritev je glede na skromne razmere zelo uspela. Po premieri sta bili še dve ponovitvi, zadnje so se udeležili celo prebivalci iz Brežic in okoliških vasi. Obisk tujih gledalcev je organiziral Občinski svet Svobod iz Brežic. Stari in mladi igralci so se lepo sporazumeli in so složno pripravili uprizoritev. Pri prireditvi je sodeloval tudi pevski zbor. Poleg igralcev imata za uprizoritev največ zaslug prizadevni predsednik Prosvetne- »KOVINA« na Bizeljskem: stroje naj upravljajo delavci strokovnjaki! »Kovina« na Bizeljskem Je /a/i-vela šele lani. Poleg kovinskega obrata so ustanovili še obrat za elek t m mehani ko, letos v februarja pa je stekel še obrat za obdelavo plastike. V kovinskem obratu se ukvarjajo največ s stavbnim ključavničarstvom, delajo pa tudi kovinske strešne konstrukcije. V elekti »mehaničnem delajo banan-ske vtikače, transformatorje in galanterijske izdelke iz kovin. V obratu za obdelavo plastike so zaposleni trije ljudje, v elektrarne-baniki jih je 10, v kovinskem obratu pa 34. Letos imajo že sklenjenih pogodb za okoli 35 milijonov dinarjev, celoletna realizacija pa bo dosegla 75 milijonov. Obratnih sredstev imajo dovolj, 10 milijonov dinarjev posojila za dograditev nove proizvodne dvorane in za' nakup nove strojne opreme je ie o-dobrenih. Z deli bodo zaceli, bri ko bo prenehalo ponoči zmrzo-vatl. V prvem tromesrčju letošnjega leta so Imeli 7 milijonov in pol dinarjev realizacije in torej plana niso dosegli. Ker sta obrata za »0 D P A D« podjetje za promet z odpadki — LJUBLJANA Parmova 33 odkupuje vse vrste odpadkov: železa, litine, barvastih kovin, papirja, tekstila, kosti in čreplnj stekla. Vabimo pionirske odrede, da organizirajo zbiranje Starega papirja in tekstila! Odkupne postaje v vseh večjih krajih LRS! Na Dolenjskem: v Novem mestu, Brežicah, Črnomlju, Metliki, zbiralnice v Sevnici, Trebnjrss in Mokronogu. elektromebaniko in plastiko stekla šele v februarju in je v obeh še precej začetnih težav, je to razumljivo, kovinski obrat pa plan dosega. Po pogodbi bodo letos izdelali okoli 350 ton venttUtor-sklh mrež za tovarno celuloze in papirja v Vidmu-Krškem. V kovinski stroki se vedno bolj uveljavlja aluminij, zato razmišljajo, kako bi prilagodili strojno opremo izdelavi aluminijastega stavbnega pohištva. Enega varilca za aluminij ie imajo. Treba bo kupiti nov varilni aparat, brusni stroj, vrtalne stroje in clrUuIarko za rezanje aluminija. V jJ-rti«. skem kolektivu je 9 kvalificiranih ljudi, vsi ostali pa so polkvalifl-clrani ali nekvalificirani. Za svojo stroko imajo kvalificiranega samo enega delavca, vsi ostali so iz drugih strok. Kolektiv se zaveda, da je proizvodnja odvisna od strokovnosti delavcev, zato bodo še letos poslali več ljudi na kvalifikacijo v večje obrate. Najlaže je v obratu zs plastiko, kjer se ljudje v delovnem procesa priučujejo. V Jesenicah na klubski 30. marca so v Jesenicah na Dolenjskem slovesno odprli klubski prostor v gasilskem domu. S prizadevanjem krajevne organizacije Socialistične zveze in sodelovanjem vseh družbenih organizacij in prebivalcev so uredili prostor, v katerem bodo odslej sestanki, pogovori in predavanja, prebivalci pa se bodo lahko ob večerih zbirali tudi ob televizijskem sprejemniku. Vsa notranja oprema kluba je popolnoma nova: stoli in mize, zavese, obešalniki, SPODNJE ga društva tovariš Tone Bu-kovinski in režiserka učiteljica Vida Godec. • Učenci osemletke pridno sodelujejo v letošnjih Jugoslovanskih pionirskih igrah in imajo pripravljen podroben načrt za dejavnosti, ki jih bodo razvijali letos. V začetku marca so priredili smučarsko tekmovanje, ki je bilo tako uspela športna prireditev, kakršne ne pomnijo. V vseh disciplinah je sodelovalo kar 54 mladih tekmovalcev. Pomerili sc se v smuku, teku, skokih in slalomu. Med starejšimi pionirji je skočil najdlje Jože Galič (7.80 m), njegov dosedanji rekord pa je 14 m. Med mlajšimi pa je skočil najdlje pionir Rožič (4 m); njegov dosedanji rekord je 8 m. • Delo v krožkih je na osemletki pritegnilo precej učencev in učeni, ki se prizadevno ukvarjajo s športom, uprizarjanjem iger, s fotografijo, radioamaterstvom in šahom. Dramski krožek je za dedka Mraza uprizoril igrico »Dedek Mraz prihaja«, krožek v VII. razredu pravkar pripravlja igrico »Mačeha in pastorka«, učenci VIII. razreda pa s pomočjo nekaterih starejših igralcev igrico »Princeska ln pastirček«. Fotokrožek izdeluje fotograme, radioamaterji se pripravljajo na izdelavo detektorskih sprejemnikov, šahisti pa na tekmovanja. Pionirji so sklenili tekmovati v vseh panogah, ki so jim spričo razmer dosegljive. • Neuporabno šolsko klet, Dol. so odprli prostor omare in televizor. Nekdanji okrajni odbor SZDL Novo mesto je za ureditev prostora prispeval 200 tisoč dinarjev, občinski odbor SZDL iz Brežic 70 tisoč dinarjev, skupna vrednost vsega, kar je v novem klubu, pa presega 500 tisoč din. Okoliški prebivalci so s prostovoljnim delom pomagali pri beljenju in preurejanju ter čiščenju prostora, domačini, člani raznih delovnih kolektivov, pa so pri izdelavi opreme v svojih podjetjih prispevali precej prostovoljnih delovnih ur. Krajevna organizacija Socialistične zveze bo naročila več časopisov, ki bodo prebivalcem na voljo, počasi pa bodo kupili tudi več šahovskih garnitur in drugih družabnih iger. V klubu bo na razpolago tudi nekaj knjig. Spet nov korak k napredku! ki je prej služila za drvarnico, so prebivalci s prostovoljnim delom lani poglobili in zvozili zemljo na šolsko dvorišče. V tako pridobljeni dvorani so uredili zasilni oder, na katerem imajo kul-turno-prosvetne prireditve, tu pa so tudi vsi večji sestanki. Klet je na žalost zelo vlažna, zato vsi komaj čakajo, kdaj bo dograjen novi prosvetni dom. Brežice se pripravljajo na revijo Odbor za kulturno-prosvet-no revijo v Brežicah ima polne roke dela, ker se začetek revije naglo približuje. Gradbinci in obrtniki hite z zadnjimi preureditvenimi deli v novem prosvetnem domu, kjer so uredili vse potrebne prostore in naprave. V mislih imamo pomožne prostore, prezidke in druge podrobnosti, ki so ob otvoritvi doma ostale neurejene. Brigadirska zabava na Mirni V nedeljo popoldne, 31. marca, je bila na Mirni brigadirska zabava s kulturnim programom in plesom, ki jo je v počastitev dneva mladinskih delovnih brigad organiziral občinski komite Zveze mladine v Trebnjem. Zabave so se poleg mladine lz raznih krajev občine, zlasti nekdanjih brigadirjev, u-deležlli tudi odrasli in starši. Spored prireditve Je pripravila šolska mladina z Mirne, igrali pa so godbeniki lz Trebnjega. Sinu, bratu ali fantu v vrstah JLA naročite Dolenjski list — prijetno ga boste presenetili! ALOJZ ŽOKALJ, predsednik KO SZDL v Jesenicah na Dolenjskem kriški grad prihaja vedno več turistov, ki na poti tja obidejo nase vasi m naselja. Krajevna organizacija Socialistične zveze je dala pobudo za iniciativni odbor turistlčno-olepševalnega druStva,. ki bo, ko bo ustanovljeno, slfthelo za ureditev naših naselij. Poskrbeli bomo, da bodo na oknih rože, da bodo stavbe večkrat prepleskane, da bodo dvorišča snažna in urejena, da bodo grmovje in tudi žive meje vsake toliko časa obrezane in podobno. Razmišljamo o tem, da bi v Novi vasi, v Obrežju in na Jesenicah uredili nasade s klopmi. Po vseh vaških po- BREŽIŠKE VESTI družnicah smo se dogovorili, da bomo izboljšali in izpopolnili javno razsvetljavo po naseljih. V okviru naštetih turistič-no-olepševalnih želja pa je svojevrsten problem prav »Koreja«, del naselja Obrežje. Krajevna organizacija SZDL se s »Korejo« ukvarja že dlje časa. Veseli smo, ker vse kaže, da bomo uspeli. Potrebne korake, da bi bile lastninske pravice z vojaških oblasti v Beogradu prenesene na naše lokalne oblastne organe, smo že storili. Kadar je gospodar daleč, se slabo gospodari, je staro načelo, v vsej svoji resnici pa se je potrdilo prav v naši »Koreji«. Po več brezuspešnih poizkusih smo le ustanovili hišni svet za to naselje in začeli pobirati najemnino, vendar je še vedno bolj slabo. Nekateri stanujejo tam že 2 leti in več, pa niso doslej plačali še dinarja najemnine, čeprav imajo redne mesečne dohodke. Precej se jih- je vselilo brez odločb, največ težav pa je s tistimi, ki se zatečejo v »Korejo« potem, ko so bili prisilno izseljeni iz stanovanj breganske tovarne, največkrat zaradi prenehanja delovnega razmerja. »Koreja« nam tudi pri političnem delu naše krajevne organizacije povzroča veliko težav, ker šo v njej zbrani ljudje iz vseh vetrov, ljudje zelo različnih značajev in čudi. Dosegli smo že toliko, da se v obe razpadajoči stavbi ne bo nihče več vseljeval, u-pamo pa, da bomo »Korejo« kot svojevrsten problem, ki nas pekli že več let, letos le nekako rešili. Ukvarjamo se tudi z gospodarstvom. Krajevna organizacija SZDL se zelo zanima za napredek zadruge »Metal« v Jesenicah. V načrtu imamo vodovod za naselja Jesenice, Obrežje, Nova vas in Bregan-sko selo. Letos smo začeli z veliko akcijo za vključevanje novih članov. V Obrežju, ki v tekmovanju trenutno vodi, je vpisanih v SZDL že 80 odstotkov vseh volivoev, pred poldrugim lotom pa jih je bilo vsega 30 odstotkov. Bre-gansko selo in Jesenice ne zaostajata veliko, stanje pa se popravlja tudi v cfrugih naseljih. V občinskem tekmovanju bi radi dobili vsaj eno nagrado. V Breganskem selu bomo uredili družbene prostore. Glavni pobudnik te akcije jo krajevna organizacija ZB, za-to bomo v novem družbenem prostoru ali na stavbi, kjer ga bomo uredili, odkrili spominsko ploščo padlim * NOB. Socialistična zveza bo v tej akciji po najboljših močeh pomagala. V Veliki Dolini gradijo nov prosvetni dorn-Pomagali jim bomo s prostovoljnimi prispevki, ki jih bomo zbirali v ta namen. Oh koncu pa naj povem še veliko željo naše krajevne organizacije: odločili smo se, da bomo na bližnjih voUtvon krajevna organizacija, ki b° prva s 100-odstotno udeležbo opravila volitve! Pogled na stavbišče novega prosvetnega doma v Veliki Dolini, kjer se bodo okoliški prebivalci letos krepko spoprijeli s težavami v skupni želji: zgraditi prepotrebne prostore za družbeno in kulturno življenje ter stanovanja za učitelje. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečil in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Florijan, šofer » Zagorskega sela, je padel z avtomobila in si zlomil desno nogo! Leopold Kukovlčič, rudar iz Veti" nika. Je padci na poti ln si P0-škodoval levo nogo; Pavel Fl"' sin kmeta lz Sred. Arta, se Je use-kal z vlnjekom v levo roko; St»n' ko Somrk, mizar iz Lepoglavca-Jo padel s strehe in dobil notranje poškodbe. Iz brežiško porodnišnice Pretekli teden so v brežiški P°" rodnišnici rodile: Stefica Povh |» Jesenic — Lidijo, Olga Zevnik & Brestanice — Jurija, Emica Bauin-kirher lz Trnovcav- Emico, K"1" lina Kvartuh lz Koritnego — Iv*' na, Terezija Omerzu iz Pečic -~ Mojco, Štefanija Strniša iz Lcd'ne - Branka, Zoflja.Pacek lz Z»d0' Vinka — TatJanoAKarlinn Zof" Iz Gore — Jožico, Ana Volčan!** iz Dolenje vasi — Stanka, Ana A« sec lz Obrežja — Božidarja, Jo*8"* Kukovlčič lz Brežio — Fra1;"' Ana Černelič iz Zdol — Lid"°' Ana Fakin lz Trebeža - Mir»"°: Fenika Martič lz Bregane — Dr žena. Vsak občan naj aktivno sodeluje pri izbiri odbornikov za občinsko skupščino (Nadaljevanje s 1. strani) verni za napredek našega kraja!! Da bodo predvolilni sestanki čimboljši, bo skrbel po-litični aktiv, ki ga je imenoval občinski odbor SZDL. Vsi tisti, ki bodo šli na teren na sestanke, se bodo morali dobro pripraviti. Poznati bodo morali probleme v določenem kraju, ker bodo le tako lahko uspešno nastopali pred občani. 2e pri tolmačenju ustave smo upoštevali načelo, da morajo biti člani političnega aktiva dobro pripravljeni. Prav zato uspeh ni izostal. V predvolilni dejavnosti bomo morali občanom jasno povedati, kakšni so zakonski postopki pri izbiri kandidatov, izvedbe volitev itd. Ne bi bilo prav, da bi imel kdorkoli po volitvah občutek, da so bile njegove demokratične Pravice okrnjene. Vsak občan naj zato aktivno sodeluje pri izbiri kandidatov za občinsko skupščino in višje organe. • Kako bomo izbirali kandidate za odbornike Ko bomo izbirah kandidate za občinske odbornike, moramo vedeti, kakšen sestav skupščine sploh hočemo. V zadnjih štirih letih se je struktura prebivalstva spremenila, pa tudi gospodarstvo ima drugačen značaj. Nova občinska skupščina bo morala biti sestavljena tako, da bo odraz dejanskega stanja v naši komuni. Dosedanji sestav občinskega odbora ne ustreza razmeram. Od skoraj 27 tisoč prebivalcev jih živi na kmetih okrog 41 odst., ostali pa pripadajo industriji. Ta podatek kaže, da se razvijamo v industrijsko komuno. Nasproti temu pa kaže struktura dosedanjega občinskega odbora sledeče: od 111 odbornikov jih je 48 zasebnih kmetov, iz neposredne proizvodnje pa je le 30 odbornikov; ostali (33) so uslužbenci, obrtniki in po-podobno. Poglejmo še drug podatek! Lansko leto smo ustvarili v naši občini 17 milijard 868 milijonov družbenega bruto proizvoda. Od tega ga je u-stvarilo zasebno kmetijstvo skupaj z zasebno obrtjo le 3 milijarde 17 milijonov din. Ti podatki jasno kažejo, da bo treba sestav občinske skupščine spremeniti v prid proizvajalcev iz industrije. V skupščino naj bodo izvoljeni tisti ljudje, ki so res najbolj sposobni, ki imajo pri občanih ugled zaradi svoje poštenosti, smisel za organizacijo itd. Pri kandidiranju pa bomo morali upoštevati, da tisti, ki so že sedaj preveč obremenjeni, ne bi mogli uspešno opravljati funkcije občinskega odbornika, ki POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO naj bi bila temeljna funkcija. Ce pa bodo kje kandidirali taki ljudje, naj bo takih izjem čim manj! Vsekakor le- čestitke najstarejši Kostanjevi-čanki - Gorenčevi mami V soboto, 23. marca, je Go-renčeva mama iz Kostanjevice praznovala 90. rojstni dan. Zelo redki so ljudje, ki dočakajo tako visoko starost. Predstavniki množičnih organizacij so jo obiskali ter skromno obdarili. Tesno so stisnili roko in se ji predstavili, ker nikogar ne vidi. Sirota je že tri leta popolno-"*a slepa in priklenjena na Posteljo. Starost je visoka, vendar ji spomin ni opešal. Povedala je, da je pri 43 le-tih izgubila moža, ostala je sania za preživljanje štirih "tajhnih otrok. Drugih do- hodkov kot od malenkostne zemlje ni imela. Na drugo svetovno vojno se spominja z bolečino v srcu, saj je njen sin padel kot borec NOV. Živo ima v spominu dneve, ko so belogardisti iskali sina Franceta, ki je bil tudi aktivist. V svojem življenju je veliko prebirala knjige, in prav to jo muči, ker si na jesen življenja ne more z branjem krajšati dolgih dnevov. čestitkam najstarejši Kosta-njevičanki se pridružujejo vsi, ki jo poznajo kot dobro in mirno občanko. F. B. r tos ne smemo prezreti, da živi in dela v naši komuni precejšnje število izobražen-stva. Tudi iz njegovih vrst bo treba najbolj sposobne predlagati za občinsko skupščino. • žene in mlade ljudi v skupščino! Posebno važno je vprašanje, kako zagotoviti, da bo kandidiralo tudi primerno število žena in mladih ljudi. Od 5234 zaposlenih v naši občini jih je 1070 žena, ali 20,5 odst. V dosedanjem občinskem odboru pa so le 3 žene (vse v občinskem zboru, v zboru proizvajalcev ni nobene), kar znaša komaj 3.33 ost. Ta številka je odraz slabega kadrovanja pri zadnjih volitvah, če že na vasi ni na izbiro aktivnih žena, jih je gotovo precejšnje število med tistimi, ki so zaposlene. Prav bi bilo, da bi predsedstvo Konference žena temeljito proučilo to vprašanje in dalo svoj predlog. Tudi mladih ljudi, ki se uspešno uveljavljajo v družbenem življenju, imamo precej. Verjetno pa bodo ponekod, kjer bodo kandidirali mladi, nastopile težave. Saj pri nekaterih ljudeh še sedaj prevladuje mnenje, da mladi ljudje niso za občinsko skupščino, - češ da so za tako delo zreli le starejši. Politični aktiv, ki ga je imenoval naš občinski odbor SZDL, bo takoj začel delati. Za pomoč bo imenoval še tri komisije: kadrovsko, za propagando in organizacijsko. Podobne aktive bomo osnovali tudi pri krajevnih organizacijah SZDL in v podjetjih. V aktivih naj bodo zastopani predstavniki iz SZDL, ZK, ZMS itd. V tem času se intenzivno pripravljajo volilni imeniki. Prav bi bilo, da bi se vsi volilci prepričali, če so v redu vpisani, da ne bi bilo kasneje kakšnih težav. Odbornike za občinski zbor bomo volili na celotnem področju občine, odbornike za zbor delovnih organizacij pa po podjetjih. Ker bo imel občinski zbor 31 odbornikov, bomo razdelili območje občine na prav toliko volilnih enot. Vsak odbornik mora imeti praviloma svojo volilno enoto. V kratkem bomo začeli s sestanki na terenu, da bomo vse občane čim bolj seznanili z vsemi vprašanji, ki sem jih tu samo bežno omenil. Prav bi bilo, da bi bila udeležba občanov čim večja, ker le tako bomo volitve temeljito pripravili. Naj vas na koncu neznanim še z aktivom za pripravo volitev, ki ga je imenoval občinski odbor SZDL. Sestavljajo ga: Milan Rav-bar, sekretar občinskega komiteja ZK, Tone Škafar, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Maks Unetič, predsednik občinskega komiteja ZMS, Lojze Colarič, predsednik občinskega združenja Z BNOV, Stane Mun-čič, predsednik občinskega ljudskega odbora, Slavko Smerdel, upravnik Delavske nuiverze. Zvona Tomažič, predsednica konference žena, Karel Sterban, podpredsednik občinskega ljudskega odbora, Slavko Lipar, sekretar občinskega odbora SZDL, in Lojze Stih, predsednik občinskega odbora SZDL. Lojze Stih Gospodarsko združevanje (integracija) kolektiva trgovskega podjetja Resa iz Vidma-Krškega s kolektivom trgovskega podjetja Merx iz Celja je že skoraj zaključena. Kolektiv Rese je zdaj do potankosti seznanjen z nameni združevanja. Ker je v Vidmu-Krškem od potrošnikov slišati vedno več opazk, da se trgovina ne razvija v skladu z ostalim gospodarstvom, da se prepočasi specializira in da so lokali zastareli, naj povemo tokrat nekaj več o načrtih podjetja Resa v letošnjem letu in v prihodnje. Skladišče, ki so ga pričeli graditi lani, bo dograjeno letos v septembru. V njem bodo prostori za špecerijsko blago. To bo omogočilo v bodoče boljšo izbiro, saj so bila skladišča zlasti v špecerijskih prodajalnah doslej vseskozi najtežji problem. Novi skladiščni prostori bodo ZA SODOBNEJŠO TRGOVINO V VIDMU-KRŠKEM veljali okroglo 45 milijonov dinarjev. Opremljeni bodo s sodobnimi električnimi dvigali in s prostori za predpaki-ranje blaga, ker se bo morala tudi trgovina v Vidmu-Krškem usmerjati v samopostrežbo. Kolektiv Rese bo letos v modernizacijo svojih proda* jam vložil okoli 30 milijonov dinarjev. To so sredstva, ki jih je v preteklih dveh letih ustvaril na svojih skladih. Ljudski odbor žal ne bo sodeloval z nobeno udeležbo, čeprav bi lahko v tem primeru Resa naredila več, kot bo sicer, še letos bodo preuredili trgovski lokal na vogalu Dalmatinove ulice, uredili bodo sodobno konfekcijsko prodajalno ter preuredili prostore v poslovalnici Železni-na 1 tako, da bodo gospodinjske potrebščine in stroji v prodajalni, ki bo ločena od one z železnino. Prostori Zeleznine se bodo precej povečali, ker bo kolektiv celotno stavbo odkupil. V stavbi na vogalu Dalmatinove ulice bo kolektiv uredil veleblagovnico, ker je predvideno, da se bo uprava iz nadstropja izselila v druge prostore. Ko bi bilo na razpolago več sredstev (če bi bilo mogoče dobiti 10 milijonov posojila), bi lahko še letos preuredili špecerijsko prodajalno v sodobno samopostrežno trgovino. Prihodnje leto bodo z modernizacijo svojih prodajaln nadaljevali. V Ivanuševem lokalu nameravajo urediti sodobno prodajalno tekstila za samoizbiro in posebno prodajalno za pohištvene tkanine, prav tako pa je v načrtu preureditev prodajaln v Leskovcu .in na Raki. * Kaj bi radi Koprivničani Koprivnica je oddaljena od Senovega približno 8 kilometrov. Prebivalci tarnajo, da je krajevni urad v Senovem zanje preveč oddaljen. 2e dlje časa želijo, naj bi v Koprivnici vsaj enkrat ali dvakrat na teden uradoval uslužbenec krajevnega odbora s Senovega. To bi se dalo urediti, žal pa v Koprivnici ni primernega prostora, v katerem bi bila občasna pisarna krajevnega urada. Ko smo načeli problem prostora za Krajevni urad, se je pogovor začel naglo razvijati. Prebivalci že dolgo želijo novo šolsko poslopje in prosvetno dvorano. 220 šolskih otrok ima pouk v treh učilnicah že dolgo premajhne šole, ena učilnica pa gostuje v zasebni stavbi. Povedali so, da imajo na občini v Vidmu- • V naši občini bo 90 volišč Da bi volilci čim laže opravah svojo dolžnost na dan volitev, bomo organizirali na področju občine okrog 90 volišč. Tako ljudem ne bo treba delati predolgih poti do volišča. Bodoča občinska skupščina bo imela le 62 odbornikov: občinski zbor 31 in zbor delovnih organizacij tudi 31. KOSTANJEVICA: hmelj, zelišča, vinogradništvo Krškem razumevanje za šolske težave. Koprivničani so že izvolili gradbeni odbor in imajo izdelan tudi idejni načrt za nadzidavo starega šolskega poslopja.. To bo veljalo 35 milijonov; če bi gradili novo šolo, pa bi bilo treba mnogo več. Občina Videm-Kr-ško bo letos namenila okoli pol milijona dinarjev za izdelavo generalnega načrta. Koprivniško osemletko obiskujejo tudi šolarji iz sosedne občine Šmarje pri Jelšah. Računajo, da bo tudi šmarska občina prispevala za nadzidavo. Koprivničani so že večkrat poudarjali, da so pripravljeni po najboljši moči sodelovati pri gradnji s prostovoljnim delom in z vožnjami, darovali pa bodo tudi gradbeni les. Krajevna organizacija SZDL in gradbeni odbor bosta torej imela v -letošnji jeseni in zimi s terrr-dovolj opravka, obenem pa se bodo prebivalci pogovorili tudi o samoprispevku za nadzidavo šole.' Okoliški prebivalci bodo sodelovali toliko raje tudi zato, ker v Koprivnici močno pogrešajo prosvetno dvorano. Vse kulturno-prosvetne prireditve se odvijajo v pretesnih šolskih prostorih. V načrtu za nadzidavo šole pa je predvidena telovadnica, ki bi lahko služila tudi za prosvetno dvorano. Domače prosvetno društvo pripravlja igro »Metež«, pevski zbor pa pridno vadi za nastop, ki bo v začetku aprila v okviru občinskega tedna kulture. V letošnji zimski sezoni je obiskalo Koprivnico več pevskih skupin: zapeli so jim Beneški fantje, Gorenjski fantje in še ena skupina pevcev, vsa- Glavni vir zaslužka v kmetijski zadrugi Kostanjevica na Krki je bil do-8leJ les, ki \e ustvarjal približno četrtino akumulacije v zadrugi. Zaradi reorganizacije v gozdarstvu bo jaruga ta pomembni vir dohodkov izgubila. Svojo nejavnost bo v bodoče JJ8merjala v hmeljarstvo, v Proizvodnjo zdravilnih ze-"sč in vinogradništvo. . Lanska proizvodnja je bi-zlasti uspešna v hmeljarstvu. Na 15 hektarih ^eljič so pridelali okoli I? ton hmelja; kar 58 odstotkov je bilo drugorazrednega, preostali pa tre-Jerazredni. Hmeljeve na-!?đe nameravajo povečati Z vsaj za 10 hektarov, ven: -fr.še nimajo pripravlje-Ufl Potrebnih elaboratov. dprt1xinoreJa v zadrugi je bom sta*ega, ne naj- ijsega gospodarjenja, ko J"? redili preveč krav molzni!" J°°-glava čreda molz-mJ- Je zaradi nizkih cen eka povzročala izgubo. ^Zadruga razen tega mleka ni prodajala na tržišče, ampak ga je dobavljala predelovalnim obratom ter je zato izgubila pravico do dela premije, ki bi izgubo precej zmanjšal. Proizvodna cena za liter mleka je bila 62 dinarjev, zanj pa so skupno z zmanjšanimi premijami (2.5 dinarja iz občinskega kmetijskega sklada in 5 din iz republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva na liter) dobili le okoli 46 dinarjev. Zaradi tega so čredo molznic lani zmanjšali na 30 glav in na preostalih 170 stojiščih pričeli pitati mlada goveda. Lanski pridelek pšenice na 12-hektarskem posevku je dosegel povprečno 29.5 stotov na hektar, letos pa" Ima zadruga posejanih s pšenico okoli 40 hektarov. Približno 3 hektare posevka pšenice je uničila letošnja huda zima. * Živinorejsko proizvodnjo, ki bo dajala potreben hlevski gnoj «a hmeljar- stvo, zdravilna zelišča in vinogradništvo bo zadruga gojila na proizvodnem obratu Kalce-Naklo. 50 hektarov površin je tam že arondiranih. Obrat bo imel, ko bo predstavljal zaključeno celoto, vsega okoli 300 hektarov zemljišč. Investicijsko posojilo za gradnjo hlevov z 260 stojišči je že odobreno, z gradnjo pa ne morejo pričeti zaradi nasprotovanja nekdanjih lastnikov. Odločbe o arondaciji so pravnomočne, vendar so se lastniki pritožili na maršalat in vztrajajo pri zahtevi, da se gradnja ne sme pričeti, dokler ne dobijo odgovora. Zadruga bo letos po planu podružbila 180 hektarov zemljišč, sredstva, ki so potrebna za odkup, pa so že odobrena. Vinogradništvo je panoga, ki ima na področju ko-stanjeviške zadruge bodočnost. Glavna ovira za obnovo vinogradov pa so premajhne površine. Zadruga ima že pripravljene načrte za obnovo 30 hektarov vinogradov, ima tudi 15 milijonov dinarjev za soudeležbo, vendar sodijo, da kreditov ne bo dobila. Banka namreč odobrava posojila za obnovo samo v primerih, ko površina ni manjša od. 50 hektarov. Največje strnjene vinogradniške površine v gričevju pod Gorjanci pa niso večje kot 24 hektarov, ker so nekatera pobočja tako strma, da ni pogojev za strojno obdelavo. Tovarna zdravil Farmis iz Ljubljane namerava v prostorih kostanjeviškega gradu urediti obrat za predelavo zdravilnih zelišč. Kmetijska zadruga Kostanjevica bo del svojih površin namenila gojenju zdravilnih zelišč in s tem ustvarila surovinsko osnovo za ta obrat. Pogodba o kooperaciji s Farmisom je že sklenjena. Letos bodo za začetek na 3 hektarih posejali digitalis, na 50 arih satoreo, na 4 hektarih pa ržene rožičke. kih 14 dni jih obišče potujoči kino, od časa do časa pa imajo tudi predavanja. Pred poletno sezono so v načrtu 4 predavanja: prvo o poklicnem usmerjanju je že bilo, tri, in sicer: o vzgoji doraščajoče mladine, otrok od rojstva do pubertete ter predavanje od spočetja do rojstva, pa še bodo. V Koprivnici smo bili 8 vsem zadovoljni, pokopališče pa prebivalcem ni v čast. Ograja je podrta, da se lahko po sicer lepo urejenih grobovih sprehajajo kokoši sosednih gospodarjev, na pokopališču pa je že 14 dni izkopan, nezasut grob. V sveži prsti so ostanki krste in kosti pokojnika, ki je bil pokopan pred leti. In še nekaj: iz prepolne šolske greznice se steka gnojnica v drobnem potočku na pokopališče. Kar je res, je res, za svoje pokojnike pa bi vaščani le morali malo bolj skrbeti. Ker je pokopališče že prepolno, bo treba najti prostor za novo, ki ne bo sredi vasi in tik pod šolo, kot je dosedanje. Odborniki krajev, nega odbora naj o pokopališču razmišljajo več, kot so do zdaj, in naj poskrbijo, da ne bo prebivalcem v sramoto. • Na plenumu zveze odvetniških zbornic Jugoslavije v Ljubljani so med drugim poudarili, da bo nova organizacija pravosodnega sistema v novi ustavni ureditvi terjala določene spremembe tudi v organizaciji odvetništva. Prvi korak v tej smeri naj bi bil storjen z uvedbo družbenega upravljanja — v organiziranju komunalnih odvetniških skupnosti. POSAVJE TREBNJE: plan je sprejet! Oba zbora ObLO v Trebnjem sta 28. marca po več kakor šesturni živahni razpravi sprejela družbeni plan in proračun občine za leto 1963. Plan predvideva, da se bo družbeni bruto proizvod v primerjavi z lanskim povečal za l!t,2 odstotka, družbeni proizvod za 16,3 odstotka in narodni dohodek za 16,4 odstotka. Posamezne panoge bodo proizvodnjo takole povečale: industrija za 33,4 odstotka, kmetijstvo za 5,7 (!) odstotka, gozdarstvo za 2 odstotka, gradbeništvo za 17,1 odstotka, promet za 63 odstotka, trgovina za 12,1 odstotka, gostinstvo za 13,4 odstotka, obrt za 46,2 odstotka in ostala gospodarska dejavnost za 1533,3 odstotka. Tolikšno povečanje potrjuje mnenje trebanjskih planerjev, ki so že pred sejo menili, da je plan izredno napet. Predlog družbenega plana in proračuna za leto 1963 je na seji v dvorani kmetijske zadruge v Trebnjem obrazložil predsednik ObLO tov. Ciril Bukovec. Ko je primerjal lanskoletne uspehe z letošnjimi predvidevanji, je dejal, da je tudi napet plan možno izpolniti, če bomo mobilizirala vse svoje moči in činitelje, ki neposredno vplivajo na razvoj občine. V industriji bomo morali predvsem odpraviti ozka grla, izboljšati tehnološke postopke in poskrbeti za redno dobavo reprodukcijskega materiala; se pravi, da bomo morali v ta namen zagotoviti potrebna obratna sredstva in devize, s katerimi bomo kupovali reprodukcijski material. Podjetja bodo morala povečati delovno storilnost in posvečati večjo pozornost znan-stveno-raziskovalnemu delu, v skladu s tem pa sestaviti perspektivne programe za proizvodnjo in plasma njenih izdelkov. Letos naj bi znašala vrednost industrijske proizvodnje 1 milijardo 615 milijonov dinarjev, kar jc za 33.4 odstotka več kot v letu 1962. Največ seveda pričakujemo od tovarne šivalnih strojev na Mirni, kjer bo rekonstrukcija omogočila povečanje proizvodnje za blizu 53 odstotkov. Svoje plane pa so povečala tudi ostala industrijska podjetja, kot »pol-milijarder« »DANA« na Mirni, obrat »ISKRA« v Mokronogu in druga. Predvidoma bo letos začela obratovati tudi tovarna farmacevtske embalaže v Trebnjem, ki bo za začetek ustvarila brutopro- dukt v vrednosti 80 milijonov dinarjev. # 600 ha novih kmetijskih površin Kmetijstvo kot najvažnejša panoga v občini bo letos u-stvarilo blizu 2,7 milijarde dinarjev narodnega dohodka. Posestva družbenega sck'.orja imajo trenutno v obdelavi 596 ha kmetijskih površin, ki so še zelo razparcelirane in ne omogočajo smotrne uporabe moderne agrotehnike. Zato bo v letu 1963 poglavitna skrb kmetijskih proizvajalcev v družbenem sektorju, da zaokrožijo (arondirajo) zemljo v velike zemljiške komplekse na katerih je možna najsodobnejša in najhitrejša obdelava s stroji, to pa je poglavitni pogoj za čim večji hektarski pridelek. Z odkupom, zakupom in arondacijo namerava kmetijska zadruga v Trebnjem letos povečati svoje kmetijske površine za novih 600 ha. Za odkup zemljišč v tem etu je predvidenih 83 milijonov dinarjev. Razen tega namerava graditi pitališče bekon so dvignili roke in potrdili, da so za napet plan. S tem pa so sprejeli tudi vso odgovornost. Sklenili so, da se bodo v prihodnje češče sestajali na sejah, zlasti zbor proizvajalcev, in sproti opozarjali na napake ter analizirali uspehe. , L Z. • Na seji Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice v Ljubljani so med drugim omenili, da je prišlo lani na obisk v Slovenijo 2570 izseljencev. Matica pošilja »Rodno grudo« in »Izseljenski koledar« v 32 evropskih in prekomorskih držav. Podjetje »Viba film« je izdelalo lani za izseljence film »Od kod smo doma«. ■ S posebnim odlokom je bil ustanovljen sklad za negospodar. ske lnvesttclje in investicije za komunalne potrebe občine. Sklad bo dobival sredstva iz proračuna, komunalnega prispevka, posojil in obresti ter raznih drugih virov. ■ Od objave v Uradnem vestni-ka okraja bo veljal odlok, ki podaljšuje veljavnost odloka o razporeditvi sredstev proračunskega prispevka, ki pripada občinskemu skladu za šolstvo. ■ Od 1. januarja letos je tudl v trebanjski občini ukinjen občinski prometni davek na lokalne telefonske storitve. ■ Novi odlok o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam. Izobraževalnim in vzgojnim zavodom, deli šole v tri kategorije V prvi kategoriji so osnovne, v drugi in tretji pa podružnične šole. Na osnovi te kategorizacije se dodeljujejo tudi sredstva iz občinskega sklada za šolstvo. ■ S svojim, odlokom je tudi ObLO v Trebnjem pristal na ustanovitev javnega pravobranilstva v Novem mestu, ki bo opravljalo u-strezne posle za tiste občine bivšega novomeškega okraja, ki so se pripojile k ljubljanskemu okraju. Za vzdrževanje pravobranilstva bo ObLO v Trebnjem prispeval vsako leto 20 odstotkov vseh potrebnih sredstev. ■ V letu 19C3 bo še vedno veljal odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Na zadnji seji sta oba zbora' ljudskega odbora soglasno sprejela odlok, ki podaljšuje veljavnost starega ustreznega odloka o tem prispevku. ■ Občinski ljudski odbor je prejšnji teden potrdil tudi odločbo o sprejemu pravilnika notranje organizacije, delovnih razmerij in delitve dohodka uprave ObLO. — Pravilnik že velja od 1. januarja letos. Težave drevesnic in obnova sadovnjakov Drevesničarstvo je v nemajhnih težavah: kadar je na razpolago dovolj sadik za sadno drevje, ni sredstev za obnovo sadovnjakov, kadar pa so na razpolago sredstva za obnovo sadovnjakov, ni na razpolago sadik . . . Sadne drevesnice so zaradii neštetih težav začele vzgajati le toliko sadik, za kolikor prejmejo naročila. Drevesnica kmetijske zadruge Zasavje v Sevnici je že lani razprodala vso proizvodnjo za. letošnje leto, zdag pa že skflepajo pogodbe za predajo v letih 1964 in 1965. V letu 1962 so vzgojili in prodali 35 tisoč sadik, letos pa jih bodo 180 tisoč. Lani so voluharji povzročili veliko štade, ker proizvajalec zaščitnih sredstev pred voluharjem svojih proizvodov ni dal na tržišče. Cesta Trebnje-MirrMi: prihodnje leto Sklep zadnje konference mladine trebanjske občine je , bil, da se organizira MDB za cesto Trepnje-Mirna, ki naj bi jo začeli graditi letos. Mladina bi s tem veliko pripomogla k hitrejšemu urejevanju prometa in zlasti turizma v ubčini, ki ima za to veliko pogojev, a premalo dobrih cet. Na zadnji seji ObLO v Trebnjem, ko je tekla razprava o letošnjih ne- -gospodarskih investicijah, pa so ugotovili, da gradnja ceste v Mirensko dolino letos še ni možna, ker primanjkuje sredstev, razen tega pa tudi še ni ustreznih načrtov. Ce lahko verjamemo obljubam, bodo to cesto začeli obnavljati prihodnje leto. ■ Menjava italijanskih lir na območju koprskega okraja naglo narašča. V letošnjem januarju to menjali 88,5 milijona lir, februarja 105 milijonov, v marcu pa okrog 130 milijonov. ■ Po letošnjem planu bodo * letu 1963 v ribniški občini investirali 677 milijonov dinarjev. Investicije bodo šle zlasti za pospeševanje industrije, kmetijstva, trgovine, gostinstva, gradbeništva 1» drugih panog, torej tistih, kjer s« bodo naložena sredstva najhitreje obrestovala. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Martina Ajdišek in Cveta Vovk iz trgovskega podjetja Standard v Novem mestu; Franc Zupančič in Branko Turk iz podjetja Pionir, Novo mesto; Jože Jordan, iz Kmetijske zadruge Kostanjevica; Janez Mrgole, član kolektiva Gozdni obrat Mokronog; Ciril Beretič, upokojenec iz Smar-jete; Franc Prudič, Barbka Medja, Antonija Vovko, člani kolektiva osnovne šole v Smarjeti; Alojz Bračko, Ivan Bobič, Viktor Vovko, Rezka Planin-šek, člani kolektiva KZ Novo mesto; Zdenka Kos. član kolektiva KTJ Otočec; Jožefa Košak, gospodinja iz Jelš; Marija Pelko, gospodinja iz Radovlje; Jožefa Rifelj, gospodinja iz Cešnjic; Ruža Modic, član kolektiva ObLO Novo mesto; Marija Klemen-čič, gospodinja iz Zbur; Marija Osterman, gospodinja iz Jelš; Miha Jerman, posestnik iz Zagrada; Pavle Jcvnikar, mizarski pomočnik iz Otočca; Ivan Jevnikar, mizarski mojster iz Otočca; Jože Matko, posestnik iz Dol; Franc Skubic, delavec iz Celevca; Franc Granda, delavec iz Celevca; Ivan Granda, delavec iz Celevca; Albin Debevc, delavec iz Dola; Ana Blažlč, delavka lz Dola; Ivan Livk, delavec iz Radovlje; MIha Iglic, posestnik iz Celevca; Marija Kvasnik, gospodinja iz Klevevža; Jožefa Mrgole, gospodinja iz Zbur. Pri zadnji objavi smo pomotoma objavili, da *je daroval kri tovariš Marjan Zagore, član kolektiva Kemo oprema, Trebnje. Pravilno: Marjan Zore. 1« DOLENJSKI LIST Stev. 13 (679) Vsak problem je politični problem! Dogodki in pojavi v komuni .(ali izven nje) postavijo komuniste pred nalogo: obravnavati stvar in poiskati najhitrejšo ter najboljšo rešitev. Skoraj vsakokrat je ta naloga drugačna, se pravi, da je drugačen način reševanja, vedno pa zahteva od komunista, da je res komunist. Da bi pregledđli aktualna področja organizacij ZK in njihovih posameznih članov in da bi ocenili vlogo ZK, obravnavali politiko kadrovanja in ideološko politično delo, je občinski komite ZK v Črnomlju priredil 19. marca seminar za člane občinskega komiteja ZK, 20. marca pa seminar z isto vsebino za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Na! seminarjih so se razjasnila prenekatera stališča o vseh naštetih vprašanjih, to pa je dalo tud: bistveno vsebino, in pestrost seminarjema, ki sta nedvomno izredno dobro uspela. Pri obravnavanju nalog so udeleženci ugotavljali, da komunisti prevečkrat posegajo v stvari, ki so izključna zadeva organov delavskega samoupravljanja. Izkazalo se je tudi, da je pobudnik za delo članov pretežno le občinski komite ZK. To ni prav, zato bo treba težišče dela prenesti na osnovne organizacije in skupine komunistov, kar ustreza tudi novim delovnim oblikam organizacije Zveze omunistov. Tak način izva- janja nalog je dal že nekaj pozitivnih rezultatov v rudniku v Kanižarici, Beltu, Iskrinem obratu v Semiču in drugod. Kakor so ugotovili na seminarjih, morajo komunisti še vedno opozarjati na pravilnost organizacije proizvodnje, na spodbudno nagrajevanje po delu in na ostale stvari, ki marsikje še niso razčiščene ali pa jih hočejo določeni krogi v podjetjih izkrivljati. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Ponekod še vedno samovolja Na nedavni plenarni seji občinskega komiteja ZK v Črnomlju je bila na dnevnem redu samo ena točka: problemi mladih v belokranjskem gospodarstvu. Razprava le bila na podlagi izčrpnih podatkov, obravnavali pa so tudi možnosti zaposlitve mladincev, ki so v v preteklem letu končali obvezno osemletno šolanje. Gospodarstvo Bele krajine je •nočno razvejano in raznoliko, v to raznolikost pa moramo vsekakor Šteti tri glavna gospodarska Področja: kmetijstvo, industrijo in obrt. v ustreznih delovnih organizacijah je zaposleno lepo število Madih in nikakor ne gre oporekati prizadevnosti vseh činiteljev, ki so v okviru možnosti odprli vrata za zaposlitev mladih. Vprašanje pa je, kako so se novi, mla- di člani delovnih kolektivov uveljavili, ali so prišli do vseh pravic, ali morajo še vedno samo prikimavati starejšim in je njihova odločitev samo postranska stvar, nevredna globljega razmišljanja? Po vesteh iz raznih gospodarskih organizacij v .obeh belokranjskih občinah je ponekod napredek presenetljivo razveseljiv, ponekod pa niti najmanj zadovoljiv. Iz takih gospodarskih organizacij se največkrat (pretežno po »tajnih« kanalin) izve, da samovolja vodilnih še vedno duši boj za uveljavitev vseh proizvajalčevih pravic. Razumljivo jo pri tem še najbolj prizadeta mladina, ki ji sicer odrekajo pravice, češ: »Kaj bi poslušali zelence, ko pa imamo toliko' starejših in pametnejših!« Od tod tudi ugotovitev, da mladi proizvajalci, še niso upravljavci, ne najdemo jih v Iz Semiča smo zvedeli Zadružna mlekarna v Semiču že nekaj mesecev zaman išče mladega fanta ali dekle z dokončano osemletko, ki bi imel veselje do mlekarske stroke. Nihče se ne Javi, kljub temu da ima mlekarstvo v Beli krajini bodočnost in • da bo zadruga pridnemu delavcu omogočila tudi šolanje v mlekarski šoli. Iđni. so v srmiški pekariji spekli 40 000 kg kruha in *0i000 žemelj. Po letošnjem računu bodo Semičani pojed-ls 60 000kg kruha in 150 000 kosov raznega peciva. V pisarni smo zvedeli, da ne Predvidevajo za domačine Povečanje želodcev, temveč So številke dobili na osnovi Potreb za Semič in okoliške v»si. Mojster Jurajevčič pra-vi- da ne bo dolgo vzdržal smernih naporov in da naprava prihodnje leto »de-Jprtiratk med upokojence, ^'o v pekariji je izključno ''očno, zato bo težko dobiti J^i nadomestilo. Mladim pe-k°m se ne da ročno delati, f^ajeni so strojev, zato se gojimo, da se ne bo zgodilo ^ko kot pri čevljarjih, kjer 5°. morali prenehati z delom. P* črnomaljska pekarna ne ~o nabavila dostavnega avtomobila in prevzela preskrbe manjših krajev s kruhom, bo treba tudi semiško pekarijo modernizirati. Pri Obrtnem servisu v Semiču so imeli lani mnogo izostankov od dela. Izračunali so, da vsak izgubljeni dan pomeni 4000 din izgube za podjetje. To je potrdil še letošnji predpis, po katerem podjetje obračunava 30 dni bolezenskejga dopusta,v svoje breme. Zaradi vsega tega so spremenili pravilnik o delitvi dohodka in ga izpopolnili s členom, da dobi vsak delavec, ki v enem mesecu ne izostane od dela (razen rednega oz. izrednega dopusta), poleg ostalega še 1500 din. Posledice tega so vidne, saj je neopravičenih izostankov dosti manj! Franc Derganc Kam po osemletni šoli? V preteklem letu je končalo osemletno šolanje v črnomaljski občini nad 400 mladincev in mladink. Za nadaljnje izobraževanje na srednjih šolah se je odločilo 111 fantov in deklet, 28 se jih je redno zaposlilo, 81 pa je vajencev. Doma na kmetijah je 'ostalo 83 mladih. Vesti iz organizacij „■ kako delajo sekcije? * Ponedeljkovi seji je krajevna rj.r'n'saeija socinlistične zveze v in'nomiju obravnavala delo sekcij ^.f^Pravljala o raznih orgar.l-fla w lh' vprašanjih. Ugotovila jc, svoi do morale sekcije poživiti obri0 delavnost in Jo razširiti na dro^navanje vseh 1 aktualnih po- n* konferenca /kop zfiOp0rlt"vl občinsk( konferenci o d*i v Črnomlju so razpravljali rned h te organizacije v obdobju Jeli n"1' konferencama in spre-111 rtVe naloge. Zlasti so pouda-kov'nn1 Jc treba skrbeti za stro-** jrj^obrHicvanle rezervnega ka- zttdn?AS,,SKA skupščina *bor sa niarcn je imela občni obcin Sasilsha zveza črnomaljske s'va „ ln obravnavula delo član-So mM Preteklem letu. Ugotovili Vam n»i dru»lln, da je kljub težu-PoteijT, 0 Kusilsklh desetin v redu '*tu oh ler da so v preteklem "^Jfinje „ Poiarih obvarovali pie-^ničenjem"10*01^" pred P°P°lnim b*4nitIP?AVE NA VOLITVE °dbor občinskega odbora szdl v Črnomlju bo še ta teden lazpravljal o pripravah na majske volitve in v ta namen imenoval nekaj komisij. Hkrati bodo to priprave za sejo občinskega odbora szdl, ki bo v kratkem. ■ POSVET KOMUNISTOV V GOSPODARSTVU Na posvetu 21. marca sa člani 3K — vodilni uslužbenci v gospodarstvu že drugič v letošnjem letu obravnavali izpolnjevanje plana gospodarskih organizacij v prvem tromesečju 1963. Ugotovili so, da porast proizvodnje nt v skladu s predvidevanji. V zvezi s tem so obravnavali najrazličnejše vzroke, ki so vplivali na nezadovoljivo izpolnjevanje nalog. ■ KOMUNISTI O PROBLEMIH ŠOLSTVA Pred dnevi Je aktiv prosvetnih delavcev komunistov iz obeh belokranjskih občin obravnaval razne probleme v šolstvu in razpravljal o analizi stanja v šolstvu. Razen tega Je obravnaval način nagraje-vunja v prosvoti, razporejanje sredstev, ki so dana v ta namen, in ostala vprašanja s področja šolstva. delavskih svetih ne* v upravnih in drugih organih, če pa jih, so v zelo majhnem številu. Očitno je, da je vloga političnih sil tu in tam še zelo, zelo majhna: to kaže, da so se ponekod organi (upravni ta politični) podredili »višjim ukazom« v podjetju. Zamisliti pa se je treba tudi ob naslednji ugotovitvi: osnovne organizacije ZK posvečajo premalo pozornosti sprejemanju mladih v članstvo, zato so mladi tudi s te strani precej prizadeti in brez prave opore. Zdi se, da je potrebno ponovno ta še enkrat podčrtati nemara hudo staro ugotovitev, da brez vzajemnega sodelovanja političnih činiteljev ni mogoče računati na izboljšanje stanja v delovnih organizacijah. Ob vsem tem je nujno treba opozoriti na statute delovnih organizacij, ki bi morali zelo natančno pojasniti in uzakoniti pravice in dolžnosti proizvajalcev, vodilnih uslužbencev in vlogo političnih organizacij. Ob upoštevanju vseh zakonitosti (žal, je to v več podjetjih bolj stvar zaradi stvari) nedvomno ne bo problemov v zvezi z zaposlitvijo novih, mladih delovnih moči. Statut naj bi jih ščitil! Glede boljšega načina kadrovanja so menili, da bi morali kadrovati perspektivno in s tem na podlagi ustreznih kvalitet, ki jih morajo imeti komunisti, začeti že v osnovnih organizacijah. V zadnjih treh letih je bilo v organizacijo ZK sprejetih večje število članov, mlajših in ostalih, s čimer so se vrste članstva zelo okrepile. Razumljivo pa je, da vsakdo, ki dobi legitimacijo, še ni komunist, če nima vseh vrlin, prodornosti in lastnosti, ki se zahtevajo od komunistov. Nekaj takih je naredilo prestopke in so jih kaznovali. Večjih kazni ni bilo. Očitna pa je napaka, da primerov osnovne organizacije ne obravnavajo sproti, ampak šele tedaj, ko se jih nabere večje število. Tako prestopek sčasoma izgubi na teži, kar je bržčas tudi vzrok zelo milim kaznim. S perspektivnim kadrovanjem, bo vsega tega manj in se nemara ne bo treba več opravičevati, češ: »Nismo vedeli, da je tovariš ...« Osnovne organizacije in vsi komunisti morajo biti z dogajanji seznanjeni, morajo jih spremljati in v danem trenutku začeti temeljito obravnavati s političnega vidika. Od tod izhaja potreba po večjem ideološko-političnem izobraževanju, ki naj člane ZK usposobi za pozitivno in kritično presojo problemov, ki se pojavljajo. Ugotovitve obeh seminarjev bodo nedvomno koristni napotki za nadaljnje delo komunistov v črnomaljski občini, zlasti v obdobju, ko se spričo uvajanja in uveljavljanja novega v gospodarskem, političnem in družbenem življenju porajajo novi pogledi na reševanje pojavov. STARA METLIKA S »šolo za življenje« na podeželje Od .1. aprila dalje imajo »šolo za življenje« v črno: maljski ' občini tudi podeželski aktivi ZMS. ^a vsak aktiv bo pet predavanj. Predavanja so že posneta na magnetofonski trak, kar bo znatno olajšalo delo organizatorja »šole za življenje«, to je občinskega komiteja ZMS v Črnomlju. — Od druge polovice marca že traja taka šola v črnomaljski gimnaziji. Predavanja imajo enkrat tedensko po eno uro. Do konca šolskega leta bodo imeli na gimnaziji skupaj 20 ur predavanj o pripravah mladega človeka za življenje. 0 čem so še pomenili volivci v Metliki Pretekli teden je bil v Metliki zbor volivcev. Obravnavali so osnutek družbenega plana za leto 1963 in turistično ureditev mesta. Udeležilo se ga je zadovoljivo število volivcev, odborniki "ObLO in predsednik ljudskega odbora Franc Vrviščar. Sef odseka za gospodarstvo pri ObLO Frenk Molek je uvodoma obrazložil letošnji družbeni plan občine. Ta predvideva, da se bo narodni dohodek povečal na 1 milijardo 745 milijonov dinarjev. V zvezi s tem so plani gospodarskih organizacij tako zastavljeni, da bi jih mogli celo preseči. Seveda je to odvisno od samih delovnih kolektivov. Nujno potrebno pa bo pripraviti programske proučitve za razširitev gospodarskih organizacij in oblikovanje novih"strok (npr. obrtna podjetja). Po družbenem planu bodo potrebne tudi investicije. V prvi vrsti je tovariš Molek naštel investicije v industriji. Tako bi v tem okviru dokončali rekonstrukcijo tovarne BETI, ji uredili barvarno in jo izpopolnili z opremo, v obratu NOVOTEKS pa bi v tem letu uredili klimatske naprave. V ostalih gospodarskih panogah bi investicije vlagali v naslednje gospodarske dejavnosti: — v kmetijstvu: za obnovo vinogradov, podružbljanje zemljišč in nabavo strojne opreme; — v prometu: za avtomatizacijo telefonske centrale in ureditev ustreznega omrežja; — v trgovini: za izboljšavo lokalov in specializacijo trgovin; — v gostinstvu in turizmu; za dograditev hotela in ureditev kopališč ob Kolpi; ' — v obrti: za rekonstrukcijo lesne predelovalne industrije na Suhorju, opremo ustreznih obratov, povečanje obratnih sredstev v Zavodu za zaposlovanje invalidov, opremo pekarne, ureditev gradaške pečarije, ureditev klavnice in zunanjih prostorov metliške mesarije itd. Investitorji omenjenih del bodo pretežno podjetja in ustanove. V Metliki bodo negospodarske investicije vložili v gradnjo vodovoda do mesta, ureditev cestišč in trga v mestu, zidanje prosvetnega doma na Suhorju itd. Letos nameravajo izgotovitl osnovno šolo v Podzemlju. Poleg tega predvideva program občine tudi gradnjo stanovanj in vzdrževanje vaških poti. Družbeni plan za leto 1963 predvideva res obsežno dejavnost v občini, izpolnitev nalog pa bo zlasti odvisna od skupnih naporov delovnih kolektivov, organizacij in vseh volivcev. Preden bo plan potrjen, ga bodo še temeljito pregledali in poiskali najboljše rešitve. V razpravi so volivci menili, naj bi se ponovno uvedel samoprispevek občanov za ureditev in olepšavo Metlike. Vrsto izboljšav so volivci predlagali tudi v obravnavi turističnega razvoja ob- Priprave volilnih imenikov Preteklo sredo je komisija za volilne imenike občine Metlika sklicala posvet s predstavniki delovnih organizacij zaradi izdelave volilnih imenikov za volitve odbornikov v zbor delovnih organizacij. Priprave na volitve resno potekajo. Komisija poziva vse volivce, da preverijo na matičnem uradu pravilnost vpisa, oz., da sc prepričajo, če so vpisani v volilni imenik. čine. Tovariš Martin črnu-gelj je potem predlagal, naj bi to vprašanje zapeli reševati že meščani, tako da bi vsakdo očistil in olepšal svoj dom in okolje pred njim; Metlika mora dobiti koše za odpadke, ceste je treba pogosteje izpirati, v stranskih ulicah urediti javno razsvetlja- " vo, določiti mesta za smetišča in ostalo. Zelo šibka je turistična propaganda. Občina ima lepe možnosti • in pogoje, da zadovolji goste. Na. koncu je tov. Dular predlagal, naj ponovno oživi turistično društvo v Meti .ki in dejavnost razširi na celotno občino. Li OBREMENJEN PRORAČUN Na sobotni seji (30. marca) so odborniki ObLO v Metliki sprejeli družbeni proračun 5 metliške občine /;i leto 1963. Dohodki «b-čine bodo v letošnjem letu. ITl milijonov 727.000 din. Od tega je 69 milijonov 243.000 din namenjenih za sklade, 8 milijonov 557.000 dinarjev pa za posebne proračunske rezerve, čistih dohodkov £a financiranje proračunskih izdatkov bo 93 milijonov 927.000 din. Razprava, ki jo je začel predsednik ObLO Franc Vrviščar, je povedala, da ta sredstva ne bodo zadostna za vse potrebe, kot so povečanje šolskega sklada, večja dotacija društvom, družbenim in političnim organizacijam itd. Sredstva so razdeljena tako, da so Nove gradnje v Metliki Splošno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta je prevzelo gradnjo devetstanovanjskega bloku za potrebe nezaposlenih borcev. To je združena gradnja gospodarskih organizacij in stanovanjskega sklada. Stavba bo po pogodbi zgrajena do letošnje Jeseni. Zemeljska dela pri izkopu temeljev so že končana. Zdravstveni dom in lekarna v Metliki sta sklenili pogodbo s splošnim gradbenim podjetjem »Begrad« iz Črnomlja za gradnjo štiristanovanjskega bloka za potrebe zdravstvenih delavcev. Investicije bodo krili pretežno iz lastnih sredstev, nekaj sredstev pa jim bo posodil stanovanjski sklad. U METLIŠKI TEDNIK osnovne zahteve za uresničitev del po proračunu zagotovljene. Povečanje proračuna namreč ni v skladu z gospodarsko dejavnostjo. Gospodarstvo, kulturno-prosvctno delo, zdravstva in druge panoge so svojo dejavnost bolj povečale, kot se vidi iz proračuna. Odborniki so po pretresu in obravnavi soglasno izglasovali odlok o proračunu metliške občine za leto 1963. Nadalje so razpravljali o sestavi občinske skupščine, ki bo .štela 50 odbornikov, nato pa tudi o zamenjavi odbornikov po dveletnem mandatnem obdobju. Zamenjava bo potekala po abecednem redu, in sicer tako, da bo vsak drugi predstavnik volilne enote zamenjan. Na seji so potem sprejeli odlok o krajevnem samoprispevku, ki ga bodo plačevali iako kot preteklo leto. Med važnejšimi odloki je bil sprejet še odlok o razdelitvi občine na volilne enote. Glede na bKžnjc volitve je ljudski odbor imenoval tudi dve komisiji. Volilno komisijo sestavljajo: Roman KRŽAN, Janko CER-CEK, Stane NEMANIC, Polde KLEMENC1C, Slavo OLIC in Niko ZUPANI«•; v komisiji za volilne imenike pa so: Martin CRNU-GEU, Tone VERGOT in Franc PLUT. Li " Nad 30 kandidatov za šoferski tečaj Sindikalna podružnica obrata NOVOTEKS v Metliki je prek svojega prometnega krožka organizirala že tretji tečaj za voznike amaterje kategorij A in B. Tokrat se je za tečaj javilo nad 30 kandidatov iz obrata NOVOTEKS ln okolice. Tečajniki bodo opravljali izpite v prvi polovici maja. ftv- 13 (679) DOLENJSKI LIST 18 Bistveno spremenjeno delo ZK Seja občinskega komiteja ZKS Novo Mesto 23. marca je obravnavala metode in obliko dela ZK v občini, sistem in način kadrovske politike ter idejno delo v ZK. Po uvodnih besedah za posamezna področja delovanja ZK v občini se je razvila razprava, iz katere lahko povzamemo naslednje: Ob vlogi ZK, ki jo je nakazal III. plenum CK ZKJ, novih metodah m oblikah dela so člani komiteja v razpravi poudarili, da se je delovanje ZK v občini bistveno spremenilo, predvsem za-'radi večjega vključevanja članov ZK v delo aktivov. Preko aktivov so nastajala enotna stališča o posameznih vprašanjih gospodarskega, družbenega in političnega življenja v občini. Posebna konferenca članov ZK, ki delajo v kmetijstvu ln gozdarstvu, je pravilno ocenila probleme in stanje na tem področju in prišla do enotnih stališč, kako reševati vprašanja na tem področju. Aktiv članov ZK, ki delajo v trgovini, je obravnaval probleme v trgovini v luči zaključkov letne konference ZK. Aktiv ZK prosvetnih delavcev je obravnaval probleme s področja materialnega položaja šolstva v občini in probleme nagrajevanja prosvetnih delavcev. Aktjv članov ZK Društva mžeaodrjev in . tehnikov se je sestal, da bi obravnaval naloge, ki stojijo pred tehnično inteligenco v občini pri reševanju proizvodnih problemov, ter se zavzel za boljše delo DIT v občini. — Takšne oblike in metode dela je seja komiteja ocenila kot uspešne, zato jih je potrebno v nadalje še bolj razvijati. Kadrovanju in vodenju kadrovske evidence v ZK bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. Kadre moramo spremljati in preizkusiti v osnovnih organizacijah ZK, v aktivu, komisijah in drugih oblikah dela. Predvsem pa se pri ocenjevanju kadrov v ZK ne moremo zadovoljiti samo s splošnimi kriteriji, ampak moramo upoštevati nekatere posebne značilnosti, ki jih morajo imeti partijski kadri, na primer smisel za vodenje, pripravljenost poslušati sodelavce, sposobnost zastopati svoje stališče in prenašati stališča na druge itd. Idejno delo, tako je bilo poudarjeno na seji, je sestavni del aktivnosti ZK in osnova za enotno in pravilno reševanje konkretnih problemov. Ne moremo si predstavljati uspešnega dela člana ZK, če se ta sam stalno ne izobražuje ter tako osvaja stališča, ki jih postavlja ZK za reševanje posameznih vprašanj. Na seji so bili izvoljeni delegati, ki so medtem za- Novomeška kronika ■ 1. aprila smo dobili še eno cvetličarno, ki jo je odprla vrtnarija komunalnega podjetja na Glavnem trgu v Bergmannovi hiši. Zdaj imamo torej dve cveUičarni ln bomo z rožami in venci dobro založeni. Koristnost konkurence se je pokazala že prvi dan, saj so bili prej nageljni po 150 din, zdaj pa jih imata obe cvetličarni na zalogi po 100 din. V cvetličarni državnega sektorja imajo naprodaj vsakovrstne rože v lončkih ter razno sveže in umetno cvetje, razen tega pa interesenti lahko naroča lepotično grmičevje, trajnice ln drevje. Prodajali bodo predvsem lastne proizvode. Vse lepo in prav, toda gospodinje pravijo, da bi želele predvsem Se eno zelenjavno trgovino in konkurence tudi na tem področju! ■ Te dni so začeli preurejati na Cesti komandanta Staneta lokal Rifljeve Petrine, ki je pred nedavnim prenehala s steklarsko obrtjo. Trgovsko podjetje »zeleznina« namerava v tem lokalu, ki ga bodo uredili na najsodobnejši način, odpreti trgovino z okrasnim steklom, porcelanom vseh vrst, servisi iz brušenega stekla in podobnimi izdelki steklarske stroke. Doslej v Novem mestu nismo imeli take prodajalne, zato bo »Zeleznina« potrošnikom z novo trgovino zelo Ustregla. Računajo, da bodo dela končana v začetku maja, sredi prihodnjega meseca pa bo nova trgovina že poslovala. ■ Jutri zvečer ob 20. uri priredita orkestralna sekcija ln mešani pevski zbor »Dušan Jereb« samostojen koncert v Domu ljudske prosvete. Na sporedu -bodo koncertne skladbe in pevske točke, razen tega pa tudi zabavna glasba, ki Jo bo Izvajal zabavni orkester novomeške glasbene šole. Za ljubitelje lepe glasbe bo to nedvomno svojevrstno doživetje, saj so taki večeri v Novem mestu prava redkost. ■ Spodnji delikatesi, ki posluje V »ilegali« že dve leti (saj še zdaj nima napisne table), pravijo zad-nje čase »Beblbar«. Marsikdo rad zavije v ta lokal na dobro kavo Bil malico, zadnje čase pa so od- rasle začeli posnemati tudi že otroci. Namesto da bi šolarji z osemletke, vajenci ali dijaki nižjih razredov srednjih šol naročili sadni sok ali njim primerne pijače, pijejo mnogi rajši »turško«, ki je niso prav nič potrebni, ta ali oni kratkohlačnež pa si ob tem privošči celo cigareto ... ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Grivec lz Foersterjeve 4 — Andrejo, Marija Rupnik iz Cankarjeve 20 — Marka, Elica Rusija lz Ulice Majde šile 12 — deklico. — Porok ni bilo. — Umrl je Stane Avsec, upokojenec z Novega trga 3, star 57 let. KINO »KRKA« prikazuje Samo 4. aprila španski barvni CS film »CARMEN IZ GRANADE* Igra Sara Montjel, ki Jo poznamo iz filma Prodajalka vijolic. * 6., 7. 8. aprila francoski CS film »VRVICA NA VRATU« V glavnih vlogah: Brigitte Bardot in Michel Slbor. V nedeljo, 7. aprila, matineja ameriškega barvnega (Uma W. Disneva »PRERIJA, KI IZGINJA«. 10. in 11. aprila francoski CS »STRELJAJTE V PIANISTA« V nedeljo predstave ob 15., 17. in 19. url. V nedeljo, 7. aprila, bo ob 10. in 11. uri v pritličju gimnazije lutkovna predstava »Pavlihu v stiski«. Vstopnina 20, za odrasle 30 dinarjev. — Vabljeni! KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO obrat VRTNARIJA sporoča cenjenim strankam, da je odprla NOVO CVETLIČARNO na Glavnem trgu, kjer se dobi po zmernih cenah razno sveže in suho cvetje, lončnice ter izdelki lz svežega in umetnega cvetja. Naročila sprejemamo tudi po telefonu 21-530 ali v cvetličarni oz. vrtnariji pri mestnem pokopališču. Izdelke dostavljamo strankam po naročilu! stopali ZK občine Novo mesto na okrajni konferenci ZK. . Franc Beg V Soteski se je podrl most Pred dnevi se je most čez Krko v Soteski pri Dolenjskih Toplicah podrl. Zrušil se je zato, ker ni vzdržal teže z deskami naloženega tovornega voza. Večje nesreče sicer ni bilo, cesto pa so na tem delu zaprli za ves promet, tako da je zdaj preusmerjen prek Dolenjskih Toplic in Straže. — Most v Soteski je bil zgrajen po drugi svetovni vojni, ker je bil prejšnji most v času NOB porušen. Očitno pa ni bil zgrajen pravilno. Med drugim je bil tudi preozek za promet, ki teče skozi Sotesko. Zdaj bi bolj kazalo zgraditi novega kot popravljati starega. D. G. Takole je v novem hlevu za 130 krav-molznic v Jurki vasi, obratu KZ Dolenjske Toplice. Po 500 litrov mleka na dan že pošiljajo potrošnikom iz novega hleva, v katerem je notranjost taka, da lahko stopiš vanj z belimi čevlji. Vzoren red in snaga sta glavni odliki novega obrata v Jurki vasi. Tudi v novomeški občini živahne predvolilne priprave V ponedeljek popoldne je imel občinski politični štab za pripravo volitev v Novem mestu že tretjo sejo, na kateri so člani štaba poročali o poteku doseda- V Dol. Toplicah urejajo pokopališče V Dolenjskih Toplicah so se odločili, da bodo vzorno uredili pokopališče. Trenutno urejajo grobove, kasneje pa bodo popravili še mrtvašnico in obzidje. Poleg pokopališča so izkopali vodnjak, kjer bo voda za zalivanje cvetličnih nasadov na grobovih. V prihodnje bodo vse odpadke s pokopališča odlagali v gozdu, in ne več pred obzidjem. Močno bodo olepšali tudi grobove padlih v NOB in postavili spomenik. D. G. njih priprav v mestu in na terenu. Čeprav še ni zakonskih predpisov o poteku in načinu volitev, so politične organizacije tudi v novomeški občini že predvidele vrsto ukrepov, ki naj olajšajo neposredne volilne priprave. Tako je predvideno, da bi bilo v občini 45 volilnih enot in 82 krajev, kjer bodo volišča. V občinskem zboru bo 45 odbornikov, v zboru delovnih organizacij pa pravtako 45 odbornikov; potemtakem naj bi imela bodoča občinska skupščina v Novem mestu 90 odbornikov. Verjetno bodo v mnogih krajih predlagali po dva kandidata, da bi se volivci laže odločili. V občini je že ustanovljenih 14 področnih štabov, v katerih delajo razen aktiva SZDL in ZK tudi člani Zveze borcev, mladine, stalne konference Kako je bilo v Podgradu Sestanek članov KO SZDL' v Podgradu in lepa udeležba ter razprava na sestanku so pokazali, da se člani SZDL živo zanimajo za probleme, ki se pojavljajo v našem gospodarskem, družbenem in političnem življenju. V poročilu nakazana problematika predsednika KO SZDL se je dotaknila problemov kraja in njegove bodočnosti. Udeleženci sestanka so stavljali razna vprašanja, kot so: perspektiva njihovega kraja v kmetijstvu, zaposlovanje odvečne delovne sile, problem ostarelih in za delo nesposobnih kmetijskih proizvajalcev, problemi kooperacije v kmetijski proizvodnji in drugo. Zastopnika ObO SZDL sta na vprašanja skušala zadovoljivo odgovoriti, kako bo potrebno v prihodnosti reševati posamezne probleme ter nakazala naloge kraja v sklopu programa občine (v kmetijski proizvodnji se bodo morali kmetijski proizvajalci nasloniti s kooperacijski-mi odnosi na KZ ter se usmeriti na specializacijo v živinorejski proizvodnji). Poseben problem pa predstavlja za prebivalce Podgra-da njihov televizijski oddajnik, ki so ga nabavili, da bi prek njega dobili pregled nad dogodki v svetu Edini prostor, kamor bi ga lahko namestili, je šola. Tu pa so naleteli na nerazumevanje tamkajšnjega učitelja tov. Založnika, ki nasprotuje, da bi bil televizor v šoli. clanl SZDL tega kraja smatrajo (tako je mogoče sklepati iz njihove razprave o tem V, da je takšen odnos tov. Založnika nepravi- len. Res je, da šolski prostor ni najbolj primeren za televizijske oddaje, vendar za sedaj ni druge rešitve: ali prostor v šoli ali televizor prodati, člani SZDL pričakujejo, da bo zadevo mogoče s pravilnimi medsebojnimi odnosi in določenim redom pri gledanju televizijskih oddaj najti primerno rešitev, ter pričakujejo v tem NOVOMEŠKA KOMUNA pogledu vso pomoč tamkajšnjih prosvetnih delavcev. Nova hmeljišča pri Jurki vasi Prizadevna kmetijska zadruga iz Dol. Toplic ureja te dni nov hektar hmelje-vega nasada tik ob sušilnici v Jurki vasi, kjer bodo zgradili tudi novo skladišče. Dosedanji pridelek hmelja na tem področju je bil zelo dober, dal pa je tudi lep zaslužek. Vse kaže, da zemlja in klima rastlini ugajata. Novi nasad je v neposredni bližini novega hleva KZ, ki bo tako še bolj utrdila svoj obrat v Jurki vasi. ■ Lani je gostinski promet v Sloveniji doseRel 32 milijard 320 milijonov dinarjev, kar je za 3 milijarde 538 milijonov dinarjev več kot leto dni poprej. ■ Te dni so se začela drla na novi avtomobilski cesti, ki bo povezovala Županijo, Vinkovce in Vukovar. Investitorji del so občinski ljudski odbori. žena, predsedniki krajevnih odborov in predstavniki drugih organizacij. Od 10. do 15. aprila bodo po vsej občini sestanki Socialistične zveze, na katerih bodo razpravljali člani zlasti o občinskem statutu in statutih krajevnih skupnosti. Sledili jim bodo zbori volivcev, kjer bodo izbirali kandidate za bližnje volitve; računajo, da bodo ti zbori zaključeni do 28. aprila. Ža sestanke in zbore pripravljajo pregled razvoja novomeške občine v zadnjih 4 letih, povsod pa bodo volivci razpravljali tudi o tekočih in bodočih nalogah svojega kraja. Jutri bo v Novem mestu širši po- svet stalne Konference za družbeno aktivnost žensk, kjer bodo tovarišice razpravljale zlasti o voUlni kampanji žena samih. Predvideno je, da naj bi bilo v novi občinski skupščini vsaj 16 žena (4 v občinskem zboru, 12 pa v zboru delovnih organizacij). Tu — in pri volitvah mladih, sposobnih ljudi v ljudski odbor — bo treba letos doseči temeljito prelomnico. V volilno delo se vključuje aktivno tudi sindikat. 2e te dni se bodo začele razprave po volilnih enotah, ki bodo vsklajene z načrtom sestankov SZDL in zborom volivcev. LJUDJE MED SEBOJ PRAH, PRAH, NADLEŽNI PRAH »Žena že pokašljuje. Pred vsakim stavkom skoraj si najprej odkašlja, šele nato lahko mirno pove, kar želi. Prav v tej sobi, kjer zdaj uči, pa je pred leti druga učiteljica zbolela na pljučih. Vsako uro sproti se na klopeh in mizah nabere tolika prahu, da lahko otroci s prsti rišejo po njem. To bi si morali ogledati!« mi je dejal tovariš, ki mi je opisal tla v šmihel-ski šoli. »2e leta 1937 so v šolsko kroniko vpisali, da so tla slaba, da se v razredih preveč kadi zaradi slabih desk in da bi bilo treba položiti nov pod,« je še dodal. Priznam, nisem mu takoj verjel. Morda pretirava, sem pomislil. Kmalu je odšel, popoldne pa me je pot le zanesla v Smihel pri Novem mestu. Otroci so pravkar zapustili popoldanski pouk in zadnji so odhajali skozi šolska vrata, ko sem vstopil v spodnji levi razred. Velika, skoraj prevelika soba, le da je nekam temna, neprijaznih, pustih, mračnih barv. Pozdravil sem snažilko, ki se je že lotila svojega dela. Hotel sem jo vprašati, kako je s prahom v tej sobi in s čiščenjem, pa mi ni bilo treba. Zelena miza v desnem kotu sobe je bila pokrita s sivim prahom, da sem kar nehote potegnil s prsti po njej. »Vidite, pa je bilo opoldne pobrisano!« je sama dejala. »Pa je zmeraj tako?« sem radovedil dalje. »Ne, lani je bilo nekaj mesecev bolje; tla smo takrat namazali s prašnim oljem in se ni toliko kadilo. Potem je prišla komisija in so prepovedali mazati z oljem, češ da škoduje. Zribali smo vse prostore, zdaj pa se spet kadi. čim se otrok prestopi, že dviga prah v zrak...« . Ogledal sem si še sosednjo sobo. Prav take temne, neprijazne barve na stenah, tla pa polna špranj in grč. Ni mi bilo treba poskočiti, da hi s težo dvignil prah iz tal. Dvigal se j» žc, ko sem hodil po sobi. < V ponedeljek sem zvedel, da jc podjetje NOVO-LES pripravljeno pomagati šoli s parketom za cn razred; za. enega bi pripravil sredstva občinski ljudski dbor, v šoli pa sta še dva taka razreda. Sto ali še več otrok je v 4 razredih, kjer je pod dotraja' že med vojno. Učiteljice, ki morajo govoriti v takih razredih po 4 ali 5 ur na dan, naravnost kličejo tuberkulozo vase. Ne vem, zakaj me od ponedeljka preganja tale račun: morda stanejo nova parketna tla *• šoLski razred 250.000 ali 300.000 dinarjev, ne vcB> natanko. Vem pa, da stane zdravljenje tuberkuloz-nega bolnika našo skupnost najmanj pol do trlčetrt milijona dinarjev. In vedno govorimo: najprej člo-vek. Skrb za človeka! D. L. V Novem mestu: atletski klub 2e v jeseni lanskega leta je na Pobudo ObZTK Novo mesto in na tiho željo novomeških atletov in njihovih vodnikov bil sestavljen pripravljalni odbor za ustanovitev samostojnega atletskega kluba. Leta je preteklo sredo sklical ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število mladine in starejših telesnovzgojnih delavcev. V uvodnih besedah je dolgoletni »odja atletske sekcije pri TVD Partizan prof. Jože Glonar na kratko opisal zgodovino novomeške a-Uetike od leta 1932 dalje. Takrat sta namreč tovariša Povh in Suhv, ki še danes aktivno delata pri AK Olhnpija, ustanovila divji atletski klub in zbrala mladino. Tekmova- nja so bila takrat na Loki, kjer je bil le prostor za nogomet. Tam so po sredi igrišča začrtali stezo in tam je leta 1935 Kovačič postavil jugoslovanski rekord na 100 m. Po drugi svetovni vojni so se atleti preselili na Grm, vendar še vedno niso imeli pravih pogojev. Takrat so se posebno izkazali prof. Glonar, Lenart in Dolenc, ki se je kasneje posvetil odbojki. Ko je po letu 1950 zraslo igrišče na Loki, kjer je bila zgrajena prva prava steza (dasi malo kratka), je začel v Novem mestu rasti mlajši rod, ki se je kasneje začel uvrščati tudi v slovenski vrh atletov, pa tudi jugoslovanskih. Se Kmalu asfaltno igrišče na Loki - veselje košarkarjev in kotalkarjev! Redki Novomeščani, ^ki zaidejo te dni na Loko, so gotovo zapazili razrito košarkarsko igrišče, ob katerem je lep kup rdečih ugaskov, zadnje čase pa tudi kupi kamenja. Morda so opazili tudi vojake, ki so pridno odvažali čme ugaske &z pot na sosednji atletski stadion. Naj jim takoj v začetku pojasnimo, da so to uvodne pripra-»e za asfaltiranje košarkarskega igrišča. Sedanje izkopavanje je potrebno, ker potrebuje asfalt drugačno podlagoN kot dosedanji uga-ski 2e takoj na začetku je potrebno preprečiti možnost, da bi pogrni zmrzal dvignila asfaltno plo-Scb in bi ta počila. Asfaltno igrišče je nujno potrebno novomeškim košarkarjem, ki so se plasirali v drugo slovensko •igo in bi sicer v tej konkurenci °* smeli igrati, ker je tako igrišče pogoj za sodelovanje. Precej bo ustreženo tudi kotalkarjem, ki jih jc v Novem mestu vedno več in ki jih danes lahko vidimo tudi že po pločnikih ln celo na trgu na parkirnih prostorih med avtomobili! Vsekakor bodo ustvarjeni beljši pogoji za razvoj te panoge v Novem mestu. Z razvojem te panoge se bo verjetno pokazala tudi želja za drsanje na ledu, ker v zimskem času kotalkanje ne bo možno. V ta namen bo z malo vode lahko pripraviti lepo gladko ploskev, ker bodo ostali pogoji že podani. Pri sedanjem delu nudi vsestransko podporo .TLA, ponudila pa jo je tudi mladina novomeških šol, ki se vedno bolj zanima za košarko. Tehnična dela bo opravila Komunalna uprava v Novem mestu. M. P. več poleta so dobili s VII. zletom bratstva in enotnosti, ko je bil dograjen pravi olimpijski stadion. Omenjeni atleti so dosegli vrh nekako v letu 1961, ko so kot ekipa v B programu atletske lige pri moških in ženskah osvojili prvo mesto. Takrat je bil novomeški okraj edini izven priznanih centrov Celja in Ljubljane, ki je dal v slovensko atletsko reprezentanco svoje stalne predstavnike. Vsi ti u-spehi so nastali na podlagi sistematičnega dolgoletnega dela z mladino. Vsa ta leta pa je sekcija dobivala pri Partizanu malo finančnih sredstev, saj je bilo panog veliko, potrebe pa vedno večje. Tekmovalci so morali potovati, tekmovati in se vračati še isti dan, da so bili stroški čim manjši. Na tekmovanjh so se izkazovali atletinje Hude, Goram, atleti Zaletel, Spilar, Potrč, Bavdek itd. Skrb za podmladek v teh časih ni bila povsem v ospredju, bo pa to glavna naloga novega kluba. Pri tem bodo vsestransko pomagali vsi dosedanji tekmovalci, tudi če ne bodo več sami tekmovali. Samostojni klub bo imel za to delo precej jreč možnosti, tako materialnih Tcot tudi kadrovskih. Na ustanovnem zboru je bil izvoljen odbor, ki bo pričel delo z ustanovitvijo tehnične komisije in izbiro trenerjev. Uprava namerava navezati tesne stike z obstoječimi sekcijami pri šolskih društvih, ki jim bo nudila moralno podporo in sposobnejšim atletom tudi zagotovila zahtevnejša tekmovanja in strokovno vodstvo treningov. Določili so tudi že dneve rednih treningov, ki bodo vsak torek in četrtek od 16. ure dalje na stadionu VII. zleta. M. P. DELO i p glasilo Socialistične zveze deli lovnega ljudstvo, osrednji slo-H venski dnevnik, izhaja v treh §§ izdajah. Prinaša najnovejše in i| najaktualnejše dogodke iz vse-jp ga sveta in domovine, obravnavi va politična, gospodarska in m kulturna vprašanja, §j • Posebna stran DOM IN ■ DRUŽINA I • ob sobotah TEDENSKI PRO-1 GRAM RADIA IN TELEVIZIJE § in MLADINSKA STRAN -j »NAJDIHOJCA« g 0 Brezplačni pravni nasveti H 0 romani v nadaljevanjih H #* slikanice ČASOPISNO PODJETJE DE L 0 LJUBLJANA p. p. 29 Naročam jutranjik »DELO« — revijo »TOVARIŠ«, »TEDENSKO TRIBUNO« — »NAŠE RAZGLEDE« (naročeni časopis podčrtaj) PošOjati pričnite dne .................................... na naslov Priimek in ime ................................................................- ulica......................................................hiš. štev............: Kraj .................................... pošta...............................- • .............................•.............................• (podpis) D L ženska republiška liga Rokometna liga Novo mesto - Črnomelj Ženska rokometna ekipa črnomaljskega Partizana bo v spomladanskem delu tekmovala po sledečem razporedu: 7. aprila v črnom-'Ju proti SVOBODI iz Ljubljane, J3- in 14. aprila gredo v goste v Maribor, kjer se bodo srečale s KOVINARJEM lz Maribora in ekipo MTT Maribor; 21. aprila pride <*ipa iz PIRANA v Črnomelj; 28. aPrila bo tekma PARTIZAN (Cmo ■"elj) : SLOVAN (Ljubljana); 5. J|}aja pojde črnomaljska ekipa v Kranj; 19. maja pride v .goste fARTIZAN (Šiška); 26. maja bo tekma med PARTIZANOM (črno-toelj) in BRANIKOM iz Maribora; 2. junija tekma ČRNOMELJ : KOPER LESTVICA: SLOVAN (Ljubljana) 14, BRANIK (Maribor) 14, MLADOST (Kranj) 12, SISKA (Ljubljana) 11, SVOBODA (Ljubljana) 10, PARTIZAN (Črnomelj) 9, KOVINAR (Maribor) 8, PARTIZAN (Piran) 6, PARTIZAN (Koper) 5, MTT Maribor 1. Partizan iz Črnomlja ima lepe možnosti za boljšo uvrstitev, saj imajo kar 6 tekem na domačem igrišču in samo tri tekme drugje. Vsaka priborjena točka bo ekipo dvignila na višje mesto. MK. Dva nasprotnika v Spodnjem ] Posavju spet na srečanjih . marca sta se na igrišču »Ce-r,il°ze* v Vidmu pomerila nasprot-r1*4 istih moči, in sicer RK »Par-Sf-jn« Brežice in RK »Partizan« *«iem-Krško. Ta rokometna tek-g^je pripadla rokometašem lz Uj^hko rečemo, da je bila to tre-"8 tekma pred spomladanskim {^enstvom. Moštvi sta nastopili .sledečih postavah: za Brežice £°Y«k, Sindler, D., Šetinc, Kne-u*ls. Tintar, Toplišek, Molan, Bo-C18. Florjanič, Vidmar, M. Šetinc; jj, Videm-Krško: Naraglav, Sulc, ba n Sibert> Rabič, Cesar, Zgom-ni' "uh, Gane, Bračun. V zelo za-"mivi in borbeni igri so zmagali "ržljivejši. Moštvl sta bJU ja. cwi skoro vso igro, na koncu * ,?° Brežičani z malo več kon-'1° zmagali. Zmagi Brežičanom je precej pomagal tudi igralec Kneževič, ki zaradi nesoglasja v klubu dolgo časa ni nastopal. Pri domačinih sta se najbolj odlikovala Zgomba in Iskra, pri gostih pa predvsem Kneževič (Knjaz), D. Šetinc, in vratar Novak. Sodnik Franci Agrež je bil pri-stranski. Tempo igre je bil zelo hiter. Obema ekipama se je poznalo, da igrata prvo tekmo po zimskem treningu v telovadnicah. Vreme je bilo oblačno ia vetrovno, igrišče pa zadovoljivo. Gledalcev 50. Obema ekipama Želimo dober začetek v spomladanskem prvenstvu Slovenije in da bi dostojno zastopali dol njesavski bazen. -ab- Da bi rokometna 'dejavnost zopet oživela, sta se občinski zvezi za telesno kulturo Novo mesto in Črnomelj sporazumeli, da formirata medobčinsko moško rokometno ligo. Pogoji za to tekmovanje so zelo dobri, organizacija pa ne bo terjala večjih finančnih sredstev. Z novoustanovljeno ligo bi znašali stroški na ekipo okoli 5 tisoč dinarjev, stroške sodnikov in delegatov pa krije okrajna zveza za telesno kulturo v Ljubljani. Tekmovanje medobčinske lige bo vodila tekmovalna komisija pri občinskem rokometnem odboru Črnomelj. Vse tekme bodo sodili domači izprašani sodniki iz Črnomlja in Novega mesta. Razpored tekem: I. kolo — 21. aprila: ŠMIHEL : DRAGATUS. BORAC : UČITELJIŠČE, JLA ČRNOMELJ : PARTIZAN ČRNOMELJ; II. kolo — 28. aprila: UČITELJIŠČE : ŠMIHEL, BORAC : JLA ČRNOMELJ, DRAGATUS : PARTIZAN C; III. kolo — 12. maja: PARTIZAN C. : UČITELJIŠČE, JLA ČRNOMELJ : DRAGATUS, SMIHEL : BORAC; IV. kolo — 19. maja: ŠMIHEL : PARTIZAN C, UČITELJIŠČE : JLA ČRNOMELJ, BORAC : DRAGATUS; V. kolo — 26. maja: DRAGATUS : UČITELJIŠČE, PARTIZAN C. : BORAC, JLA ČRNOMELJ : ŠMIHEL. V medobčinski rokometni lig! sodeluje šest ekip: BORAC iz Novega mesta, SMIHEL pri Novem mestu, UČITELJIŠČE Novo mesti, PARTIZAN Črnomelj, GARNIZON Črnomelj in DRAGATUS pri Črnomlju. Zanimivost žreba je v tem, da se bodo pomerile vse ekipe iz Črnomlja v Novem mestu 19. ma- ja, a v Črnomlju ekipe iz Novega mesta 26. maja. Srečanje šahistov v Brežicah šahisti celjske gimnazije so bili 29. marca v gosteh v Brežicah. Igrali so turnir s šahisti brežiške gimnazije. Celjani so prispeli pod vodstvom prof. Franeta Krušiča. Turnir je bil bil v družbenih prostorih komiteja. Borba je bila zanimiva, vendar se mladim brežiškim šahistom pozna, da nimajo izkušenj. Po kategorijah sodeč sta bili moštvi izenačeni: pri obeh je nastopil po en prvokategornik in po en drugokategornik, medtem ko so imeli Celjani prednost v III. kategoriji, kar Jim je prineslo lepo zmago. Končni rezultat 8:2 za celjsko gimnazijo. Posamezni rezultati: Kovačič : Ceglar 0,5:0,5, Upnik : Kmetec 0,5:0,5. Golob : Glušlč 0,5:0,5, Mu-sek : Filipčič 1:0, Trobiš : Petan 1.0, Grum : Molan 1:0, Pepevuh : Novak 1:0, Hruševar : Boškovič 1:0, Slapnik : Savnik 0,5:0,5, Grain : Lubi 1:0. —ab— Prizadevni šahisti v Vidmu-Krškem šahisti Vidma-Krškega so zelo aktivni. Vsak mesec igrajo brzo-turnlr, ki se ga pogosto udeležijo tudi šahisti s Senovega, iz Brestanice in Brežic, pa tudl prijateljska srečanja so pogostna. 10. marca so odigrali brzoturnir za marec, ki se ga je udeležilo 15 šahistov. Prvo mesto je osvojil Ci-zelj, ki Je bil na dopustu iz JLA. Zbral je vseh 14 točk in zasluženo zmagal pred Levičarjem in Rupar-Jem, ki igrata močno, spuščata pa se tudi v nejasne pozicije. Sledijo Levičar 12,5 točke; Rupar 12; Planine 9,5; inž. Kurent 8,5;' Pavlina 7,5; Arnšek in Gorenc 7; Zor-ko in Račič 5 itd. 17. marca pa so odigrali prijateljski dvoboj šahisti Senovega in Krškega. Izidi so bili: CizelJ: Ceglar 0:1; Levičar: Kmetec 1:0, Rupar : Zemljak remi; inž. Kurent: Dernač 1:0, Zupane : Se- Letos 2700 ton konstrukcij v veliki preiizvcdni dvo-F1' Metalne v Krmelju J° že več mesecev odvija V^zvcdnja. Visoka in dol-Jr , stavba, zgrajena iz finskih • konstrukcij in iP^e, je zrasla čez ncč. j^ekiliv mladih kovinai-(j.^ki so še lani boli ru-•PNi pridno dela in se ^Uda zima jta je pc-t^čila precej težav, zlasti bt. ■ ker so grelne naprave ia'SEele Sele konec januar-v' Kolektiv — delo poteka l^. h izmenah — pa je t^J* temu vztrajal. V 85'^sceju bedo izpolnili «3,35° 00 odst. plana. Za-*Wi ^desa mraza so mo-vai.(. ne'kajkrat prenehati ■V t ?0 januarju in februarju vL ^tavali predvsem ko-lc,T7* konstrukcije. Ta na' se velikokrat jezili bij is un kompresor jo, kd hjjj *° 8a podjetje Trudfoe-12 Doboja moralo do- baviti že v decembru 1962, pa je prispel šele 18. februarja letos. Kovičenje se je zaradii tega oivijalo počasneje, kot bi se sicer, in tudi stroški so bili večji. Kolektiv šteje 260 ljudii z vajenci vred, med njimi je kar 30 varilcev, ki so se izučili lani. Letos izdelujejo kovinske konstrukcije za »Bluming« in »Striper« dvorane, ki jih bodo postavili v jeseniški železarni, ter 10 gradbenih. žerjavov tliipa »Liebherr*-LM-25 in 10 gradbenih žerjavov tipa »►Liiebherr«-LM-45. Oskrba s surovinami poteka v redu, ker jim le-te dobavlja maflično podjetje Metalna iz Maribora« M ima to siužbo dobro urejeno. Povedali so, da bedo letos iadelaii za približno 2700 ton konstrukcij raznih vrst v skupni vrednosti okoli 600 milijonov dinarjev. Izdelujejo tudi ladijske pokrove za ladjedel ni- sko industrijo. -Na ta način sodelujejo tudi v izvozu, ker ladje, opremljene s temi pokrovi, naše ladjedelnice prodajajo v inozemstvo. Strokovno izpopolnjevanje je še vedno sestavni del proizvodnje. Razumljivo je, da krmeljskim kovinarjem, kii so v večini še lanU vihteli rudarsko rovnico po rovih pod Kr-meljem, v novem poklicu primainjikuje predvsem strokovnosti. Prav zato nadaljujejo s tečaji za kvalifikacije. Čeprav se je po 8-uirnem napornem delu težko učiti (pouk poteka v popoldanskem času in ob nedeljah),- sodeluje prva skupina 50 tečajnikov, ki bodo pridobili naziv kvalificiranega kovinarja, z velikim veseljem, vestno in nadvse marljivo pri pouku. Ko bo tečaj zaključen, bodlo takoj nadaljevali z naslednjim, ki bo zajel novo sikupino. Oh, ta fumrr in težave z njim! Mizarsko podjetje v Donovi izdeluje stavbno pohištvo pa tudi notranjo sobno opremo za domače tržišče. V podjetju dela 42 ljudi. Lanska proizvodnja je bila za 8 odst. pod planirano. „ Največ krivde za to je v premajhnih obratnilj prostorih. Letos nameravajo ustvariti 60 milijonov dinarjev realizacije. Povedali so, da Je tržišče letos bolj kot lani založeno z okovjem, še vedno pa je vse preveč težav pri nakupu furnirjev in umetnih mas (ultrapa-si). Proizvodnja ponuja blago slabše kvalitete, s taksnimi surovinami pa je težko zadostiti tržišču, ki je glede pohištev zelo zahtevno. niča 1:0, špilef : Molan 1:0. Visoka zmaga 5,5 :1,5 za Krško je zaslužena, saj so igrali v najmočnejši postavi, Senovo pa je bilo na dveh deskah oslabljeno. Začetek je pokazal za Senovo še bolj neugoden izid, vendar je igral CizelJ nepazljivo in izgubil, Rupar pa je v lahko dobljeni poziciji napravil napako, nato pa še Zemljak. Napake pa so ostale neizkoriščena in sta remizirala. Tudi redno prvenstvo šahovskega kluba Videm-Krško potrjuje kvaliteto in množičnost, saj sodeluje kar 18 šahistov. Zaradi neenakega števila odigranih partij stanje-še-ni jasno. V vodstvu je inž. Kurent s 13,5 točke (17 odigranih), Rupar 11 (12), Zorko 11 (15), Levičar 10,5 (14), Horvat 10 (14) , Zupane 9,5 (15), špiler 8 (15) , Pavliha 7,5 (11), Filipčič 6,5 (13), Arnšek 6,5 (16), Planine 6 (11), Račič 5,5 (15) itd. Rupar je pokazal na tem turnirju najlepšo igro in bo najbrž zasluženo zmagal. I. L. Srečanje v Kapitlju 26. marca je bil v dijaškem domu na Kapitlju prvi šahovski dvoboj med dijaškima domovoma KapitelJ : Bršlin Rezultat Je bil 4:2 ža Bršlin. Rezultati: Kobe : Kralj F. 1:0; škarja : Fifolt 0:1; Krošelj : Fa-bijan 1:0; Pečnik : Lužar 1:0; Ilaš : Kralj R. 0:1, Grmovšek : Lipar 1:0. Prvoimenovani so igralci dijaškega doma v Bršlinu. -ob- Uspet občni zbor avto-moto krožka na Vinici 24. marca je bil na Vinici občni zbor avto-moto krožka. Zbora se je udeležilo okrog 50 članov. Pred* sednik prejšnjega upravnega odbora je podal poročilo o delu krožka v letu 1962. Iz poročila je razvidno, da je delo krožka bilo v minulem letu zelo plodno. Odbor je priredil dve uspeli ocenjevalni vožnji. Najboljšim vozačem so bile podeljene nagrade. Za uspešno delo krožka t letu 1962 je občni zbor upravnemu odboru izrazil priznanje. Novoizvoljeni odbor si je zadal nalogo, da bo organiziral v aprilu tečaj za šoferje amaterje A In B kategorije. Za tečaj je veliko zanimanja. Prijavljenih je že 28 kandidatov. Novi odbor bo tudi v tem letu organiziral ocenjevalne vožnje z motornimi vozili za člane krožka. P. F. Prijateljsko srečanje v Samoboru Rokometaši brežiškega »Partizana« so 29. marca v Samoboru odigrali prijateljsko tekmo s prvakom zagrebškega okrožja RK Samobor. Rezultat Je zelo presenetil domače gledalce, kaj šele Brežiča-ne, ki so šli gledat srečanje, saj so brežiški rokometaši zanesljivo zmagali (17:12). V moštvu Samobora sta igrala tudi dva odlična rokometaša, in sicer bivši državni reprezentant in član beograjskega »Partizana« Dougan ter igralec RK Zagreb Vilic. Pa tudi oba mojstra nista mogla zaustaviti hitre, učinkovite in prodorne igre mladih, dobro pripravljenih igralcev lz Brežic. Posebno se je odlikoval Šetinc, ki je obenem tudi trener moštva. Brežičani so bili res lepo sprejeti. Brežiške rokometaše caka prva preizkušnja v spomladanskem delu prvenstva, in sicer »vroč« teren v Celju 31. marca. -ab- ■ V okviru kmetijskega posestva »VRANA« v Biogradu na Moru Je te dni steklo obratovanje v tovarni mrež, ki je prvo industrij« sko podjetje v tem kraju. ■ Lani so slovenske pivovarne proizvedle 294.133 hi piva. Največ ga je proizvedla ljubljanska pivovarna »Union«, in sicer 363 hI, Letos bodo proizvedle okrog 320 tisoč hektolitrov. ŠTIRI ZMAGE ČRNOMLJA ■ Tovarna termotchnlčnih naprav »CER« v čačku je začela proizvajati električne industrijske peči brez Jedra, kakršne uporabljajo v železarnah ln livarnah in smo Jih doslej uvažali. ■ Živilski kombinat »SAVA« lz Bjeljine Je lani izvozil v države Zahodne Evrope in na Poljsko za 300 milijonov dinarjev raznih izdelkov. Letos do maja bodo končali dela v obratu za predelavo mesa s hladilnikom, kamor so vložili več kot 60 milijonov dinarjev. Pred približno 300 gledalci se je v Črnomlju pričela letošnja rokometna sezona. Vreme Je bilo zelo naklonjeno. Sodniki, igralci in igralke so v začetku sezone pokazali primeren rokomet: MLADOST : DRAGATUS 9:6 (3:1) Ekipi sta pokazali lep rokomet in s tako igro bosta lahko uspešno tekmovali v občinski rokometni ligi Črnomelj. Najbolj sta se Izkazala Zunič in štefanič. Sodil je Kmetic. PARTIZAN : UČITELJIŠČE 7:5 (5:2) Za žensko srečanje Je bilo veliko zanimanje, kajti črnomaljskega Partizana čaka v nedeljo borba za točke v republiški ligi s Svobodo lz Ljubljane. Crnomaljke so se odločile, da dajo svojo vrata-rlco učiteljišču Novo mesto. Trening tekma je zadovoljila, Igralke učiteljišča so se dobro upirale nekompletni ekipi Črnomlja. Sodil je Štefanič. ČRNOMELJ : NOVO MESTO 19:14 (8:7) Tekma vojaških ekip se je nepričakovano končala z zmago garnizona Črnomelj. Bila je ena najlepših, kar smo jih videli v Črnomlju. Posebno sta se izkazala oba vratarja. Sodil Je Moljk. PARTIZAN : ELEKTRARNA 19:17 (6:6) Do stanja 16:16 sta se obe ekipi menjavali v vodstvu, šele v zadnjih minutah uspelo črnomaljski ekipi zmagati z dvema goloma razlike proti zelo borbeni ekipi iz Celja. Ekipa Elektrarne (Ozalj) igra v karlovški rokometni ligi. Najboljša Igralca pri Partizanu sta bila Satovšek in Einsidlcr, v ekipi Ozlja pa Jurkovič in Marko-vlč. M—K Rokomet v Celju V Celju 31. marca: RK Brežice : 2RK Celje 16:13 (8:6). —ab— 13 (679) DOLENJSKI LIST 15 VTEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 5. aprila: Vincenc Sobota, 6. aprila: Ivo Nedelja, 7 aprila: Radivoj Ponedeljek, 8. aprila: Albert Torek, 9. aprila: Tomaž Sreda, 10. aprila: Mehtilda Četrtek, 11. aprila: Filip ČESTITKA ALOJZIJI JORDAN lz Zg. Voda! 13 želi za 80Metnico še nadaljnjega zdravja in Jo lepo po-zdravlja hčerka Jožica z družino. PREKLIC Danica Papa,, gospodinja lz Uča-kovoev 22, preklicujem žaljivke, ki Kot v panju... Kdor je v ponedeljek zjutraj hotel na novomeški tržnici kaj kupiti, se je le s težavo prebijal med stojnicami. Kupcev in prodajalcev je bilo mnogo, in ker je vsak govoril, je bilo slišati bučanje kot v čebeljem panju. Po daljšem premoru so bile spet naprodaj morske ribe (po 240 din kg), posebna gneča (vrtičkarjev) pa je bila pri semenih. — Tole vzemite, ne bo zbezljala! — je ponujala prodajalka, misleč-na solato. Micka z Grčevja pa me je klicala: — Pridite po radič, le malo ga še imam! Ker je Mickin radič res najboljši in tudi dobro nameri, sva sklenili kupčijo: 100 din za krožnik radića. Na zgornjem delu tržnice so bila jajca po 25 din, pod stopnicami si jih lahko dobil tudi ceneje. Nekdo je povedal, da je nakupil 100 jajc po 20 din, ki jih namerava vložiti. Tudi pri ostalih živilih so cene na zgornji tržnici višje od cen na spodnji tržnici. Tako je bil radič pri enih po 100 din, drugje pa tudi po 70 din merica. Regrata je bilo dovolj in se je od prejšnjega ponedeljka pocenil ža za 20 din pri merici. Kislo zelje in repa sta imela povsod enotno ceno: 60 din krožnik ali okoli 120 din kg. Pri hrenu je v mnogih primerih prišlo do prerekanja, ker so kmetice zahtevale po 50 din za korenino, kupcem pa se je zdelo preveč in so cene zbijali. Jabolk je bilo tokrat manj kot običajno, bila pa so lepa. Cena 120^-130 din kg. Zanimivo je, da so v ne deljo popoldne otroci u stavljali avtomobile ob av to cesti in ponujali šopke pomladnega cvetja po 30 din, dan kasneje pa je bilo enakih rož na trgu dovolj po 10 din. Mleko, krompir in smetana imajo stalne cene: 58, 45 in 100 din. Isto velja za fižol (200 din kg) in orehe (150 din lirkl). Ženska, ki je imela naprodaj slivovko po 550 din, je ponujala: — Poskusite, kako je močna! Marsikdo je šel mimo, neki možak pa se je pri njej le ustavil. — Je res dobra? — Kar poskusite! Ko je steklenico nesel k ustom, je nekam dolgo ni hotel odstaviti, zato ga je ženska uščlpnila: — Boste vse spili? — Ne bom je vzel! — je rekel možak in ji vrnil steklenico. — Ni prava! Tropinovka je ... Pri stojnicah s pleteni no kupčija popušča, ker ni več mraza, zato pa je boljše prt semenih in sadikah za rože. Ra. sem jih izrekla zoper čast Franca Bubaša iz Učakovcev 23. IGNACU ROGLJU lz Podturna se najlepše zahvaljuje za njegovo poštenost Karel Turk iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah. HI.šO, sadni vrt in pol hektara zemlje prodam na Dolžu 65. Poizve se prt Ovničku, Novo mesto, Karlovška 18. SKORAJ NOV MOTOR NSU Pretiš 175 ccm, prevoženih 3500 km, prodam. Poizvedbe vsak dan pri Vladu Jazbinšku, Log 20, p. Bost an j. NIZKE VRTNICE, liguster in ma-honijo dobite pri Jamnikarju, Krška vas. ODLIČEN »GALEB« prodam. Nad mlini 25, Novo mesto. VZIDLJIV ŠTEDILNIK z dvema pečnjakoma, obzidne ploščice in moški šivalni stroj prodam. Naslov v upravi lista (3010-63). VINOGRAD s sadovnjakom, zidano klet in stanovanjsko hišico prodam ob cesti Brestanica—Pod-sreda. Naslov v upravi lista pod 750.000 ( 3009-63). DOBRO OHRANJENO trodelno kuhinjsko kredenco prodam. Naslov v upravi lista (3008-63). SIVO MOŠKO pomladansko obleko za srednjo postavo ugodno prodam, ker mi je premajhna. Naslov v upravi lista. 5 KUB. METROV SMREKOVIH desk. hladilnik 120 1, harmoniko »Lubas« in transportne sode prodam. — Naslov v upravi lista (3004-63). MOTOR »HOREX«, odlično ohranjen, prodam. Informacije v pisarni Avto-moto društva Novo mesto. FIAT 500 v brezhibnem stanju proda Hadl, Zagrebška 10. CEPLJENO TRSJE »Rizvanc« in drugo nudi po zmerni ceni Krmari. Šentjanž 39 na Dolenjskem. SOBO oddam v Novem mestu. — Koštlalova 35, Novo mesto. SOBO oddam dvema fantoma v Novem mestu. Paderšičeva 18. GOSPODINJSKO POMOČNICO za pomoč v gospodinjstvu ln čuvanje otroka sprejmem takoj. Plača in ostalo po dogovoru. Štefan □alič. Novo mesto, Smihelska 9. SOBO in PRESKRBO nudim dekletu v izmeni za varstvo otrok. Naslov v upravi lista (3002-63). GOSPODINJSKO pomočnico sprej- mem k 3-člonski družini. Selimir Miienković, Novo mesto, Sini-helska 7. LEVA - VRATA DKW avtomobila, proizvodnje 1939, kupim. Božič, Novo mesto, Cankarjeva 24. OPREMLJENO SOBO dobi upokojenec. Osebni opis pošljite upravi pod »Stabilnost« (3019-63). STALNO ZAPOSLITEV išče soliden traktorist pri traktorju ali buldožerju ne glede na kraj. Pišite na: »Traktorist JM pri Ber-nardič, Nova Resa 22, Videm-Krško«. Brestanica: 6. in 7. aprila italijanski film »Noč«, 10. aprila italijanski barvni film »Kitajski zid«. Breilve: 5. in 6. aprila egiptovski film »Za vedno skupaj«, 7. in 8. aprila amerlško-italijanski barvni film »Maratonska bitka«, 10. in 11. aprila nemški film »Profesor Mamlok«. Črnomelj: 5. in 7. aprila ameriški film »Groba sila«, 9. ln 10. aprila nemški film »Slučaj inšpektorja Sirdinga«. Kostanjevica: 7. aprila francoski barvni film »Nenavadna Amerika«, 10. aprila francoski film »400 udarcev«. Metlika: 6. ln 7. aprila ameriški film »Visoki tujec«, 10. aprila nemški film »Oteta sreča«. Mokronog: 6. in 7. aprila španski film »Prodajalka vijolic«. Novo mesto — »Krka«: 4. aprila španski barvni film »Carmen iz Granade«, od 6. do 8. aprila francoski film »Vrvica na vratu«, 10. in 11. aprila francoski film »Streljajte v pianista«. Trebnje: 6. in 7. aprila italijanski barvni film »Osvetnik«, 10. aprila slovenski film »Ti loviš«. Žužemberk: 7. aprila italijanski film »Bele noči«. MATIČNI URAD BREZICE V marcu ni bilo rojstev Izven bolnišnice. Pvnu-ili so se: Jevdjo Vranić, podoficir JLA, in Magdalena sto-jič, uslužbenka, oba . iz Brežic; Bodo Indjič, kovinostrugar, in Ljudmila Kostanjšek, frizerska pomočnica, oba iz Ljubljane. Umrli so: Ana Zabkar, gospodinja iz črnca, 86 let; Alojzija Li-par, upokojenka iz Dolenje vasi,-62 let; Rozalija škvarč, kmetova!-ka iz Dol. Skopic, 73 let. MATIČNI URAD KOSTANJEVICA V februarju ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Alojzij Božič, uslužbenec, in Marija Kus, šivilja, oba iz Kostanjevice; Stanislav Kuhar, kmetovalec iz Mladja, in Terezija Zulič, kmetovalka iz Oštrca; Jožef Zulič, kmetovalec, in Frančiška Zulič, šivilja, oba iz Oštrca; Franc Janževec, delavec iz Stare vasi, ln Stanislava Stopar iz Ja-blanic. Umrli so: Ignac Pavlenč, upokojenec iz Kostanjevice, 71 let; Jožefa Sintič, kmetovalka iz Gradnja, 53 let; Antonija Krapež, gospodinja lz Podstrma, 73 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 26 marca do 1. aprila je bilo rojenih 23 dečkov in 28 deklic. Porok ta teden nt bilo. ZAVOD ZA UREJANJE GOZDOV Novo mesto razpisuje delovni mesti: — RAČUNOVODJE s srednješolsko izobrazbo in triletno prakso ali nižjo izobrazbo in 5- do 10-letno prakso; — DELAVCA — obeleževalca za obeleževanje gozdnih oddelkov na terenu v okolici Žužemberka ah na področju Mirna-Mokronog. RAZPIS VELJA DO ZASEDBE DELOVNIH MEST. SPORED RADIO LJUBLJANA VSJIK DAN: poročila ob 5.05, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 5. APRILA: 8.42 Malo Instrumentov — veliko glasbe. 9.45 Igra Pihalna godba JLA p. v. Pavla Brzulje. 10.15 Stara zgodba — stara glasba. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Igra nam trio Avsenik. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Petkovo glasbeno popoldne. 18.10 Kar po domače . .. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz arhiva ZORL. 21.00 Lahka glasba z orkestrom Raphacle. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. 22.15 Od popevke do popevke. 23.05 Poje Frank Sinutra. SOBOTA, 6. APRILA: 8.05 Po-Starček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Igra vam zabavni orkester RTV Ljubljana. 9.45 Partizanske pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Slovenske narodno prsmi. 13.30 V paviljonu zabavne glasbo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17,05 Gremo v kino. 18.45 Naši popotniki na tujem. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Domačo in poskočne. 21.00 Za konec tedna — ples. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 7. APRILA: 8.00 Mladinska radijska Igra »Deček v avtu«. 9.05 Za nedeljsko razvedrilo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Za prijetno dopoldne. 11.50 Z lokom po strunah. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.15 Radijska igra »Limuzina mistra Sofronljaa. 18.30 Športna nedelja. 19.05. Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana. PONEDELJEK, 8. MUH V 8.55 Za mlade radovedneže. 9.40 Po naši lepi deželi . . . 10.15 Tri sopra-nlstke — tri arije. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — dr. inž. Vasilija Der-melj: Perspektivo pridelovunja domačih surovin za najvažnejše dro- -ge. 13.30 »Povodni mož« in »Kurent«. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Veliki zabavni orkestri tega tedna. 16.00 Vsak dan za vas. 18.25 Pesmi izpod »Zelenega Pohorja«. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — Studio Beograd. 22.15 Skupni program JRT — Studio Zagreb. TOREK, 9. APRILA: 8.30 Zabavna glasba iz naših studiov. 9.45 Judovske ln ameriške narodne pesmi poje Tora bon Tsvl. 10.15 Rimski Virtuozi z deli starih Italijanskih mojstrov. 11.00 Pozor, nimaš-prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — tni. MIlan Rovan: Biološko zatiranje rastlinskih škodljivcev. l:t :m Pol ure romanske glasbe. 14.35 Na Umrli so: Marija Blažič, gospodinja iz Kota, 62 let; Ivan Ljube-šek, invalidski upokojenec iz Skrovnika, 72 let: Terezija Pelko, gospodinja iz Malega Cerovca, 62 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Dragan iz Brezja — Marijo, Silva Le-gan z' Dvora — Dijano, Marija Rolih z Rateža — Marjana, Ivanka Golob iz Žabje vasi — Andreja, Marija Hribar iz Dolge njive — Elko, Anica Novak iz Birčne vasi — Boruta, Inge Hočevar iz Kočevja — Tatjano, Alojzija Pevec iz Skvorca — Božo, Justi Smrke iz Cilpaha — Darjo, Katarina Plut lz Cerovca — Lidijo, Nevenka Vu-rošič iz Zaloga — Milana, Vera Kump z Broda — Ireno, Ivanka Humar z Mime — Alojza, Ivanka Simec iz Gribelj — Marijo, Marija Turk iz Verduna — Branka, Marija Kukemberger iz Gornjih Ponikev — Emila, Ana Fugina iz Hrasta — Slavlco, Ana Boltes iz Gaberja — Jožeta, Ivica Kužnik iz Kočevja — Marjana, Dora Brajdič lz Srebrnič — Staneta, Angelca Spudič iz Regrče vasi — Aleksandra, Vanda Prizelj iz Kočevja — Jasno, Tončka Prešern iz Vrha pri Pahi — Jožeta, Marija Prešern iz Zagrada — dečka, Anica Gosenca iz Žabje vasi — dečka, Mihaela Brulc iz Stopič — deklico, Marija Brajdič iz Podgore — dečka, Božidara Borštnar s Pugleda — deklico, Fani Kromar iz Šentjerneja — dečka, Rozalija Zoran iz Gornjega Kamenja — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Edvardu Grmu, delavcu iz Sadinje vasi, je deska padla na prst leve roke; Bcmardka Grubar, hči mizarja lz Stranske vasi, je padla z višine 4 m na leseni pod ln si poškodovala glavo; Dragutin Urbančič, sin posestnika iz Poljan, se Je s sekiro usekal v desno koleno; Ivan Markovid, sin snažilke iz Dolenjskih Toplic, si je pri vratih priščipnil prst desne roke; Slane Rozman, sin delavca iz Knežje lipe, se je s sekiro usekal v levo roko. sejmu domačih napevov. 15.15 »Po dragem kraju«. (Nekaj glasbe po ljudskih motivih.) 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Narodi v svojih pesmih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.15 Radijski igri »Ko bi padli oživeli«, »Boškarina«. 21.50 V plesnem ritmu. 22.15 Skupni program JRT — Studio Sarajevo. STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA DNEVNE SOBE IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE JE UREJENA V NOVI SPREJEMNI PISARNI ZDRUŽENEGA PODJETJA 0PREMALES NOVO MESTO NA PREŠERNOVEM TRGU ŠT. 10 POD KINOM KRKA » TELEFON 21-293 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij INDUSTRIJE OBUTVE, Novo mesto razpisuje sledeča delovna mesta: 1. vodje splošnega sektorja 2. saldokontista 3. administratorke - fakturistke POGOJI: pod točko 1. dokončana' višja šola in dveletna praksa ali ekonomska šola s petletno prakso; pod točko 2. dokončana ekonomska šola ali nepopolna srednja šola s triletno prakso; pod točko 3. dokončana administrativna šola z dveletno prakso ali dovršeno ekonomsko šolo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe takoj ali po dogovoru. OBJAVE — RAZPISI SREDA, 10. APRILA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Mali ansambli v plesnem ritmu. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski na-sveU — inž. Jože Ferčej: Roja živine z manj dela. 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 14.35 Glasba o pomladi . . . 15.26 Galerija glasbenih umetnikov. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert sopranlstke Le-ontyne Priče. 18.10 Za ples igrata orkestra Woody Herman in Ted Heath. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice, 20.00 »Nocoj smo vam pripravili«. 21.05 Skupni program JRT — Studio Ljubljana. 22.15 Skupni program JRT — Studio Beograd »Iz znanih filmov«. ČETRTEK, 11. APRILA: 8.20 Harmonika in citre v veselem ritmu. 9.25 Trije slovanski operni skladatelji. 10.15 Glasbena med-igra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Jože Rlhar: Pogače za krmljenje čebel. 12.30 Pol ure v vedrem ritmu. 13.30 Simfonični plesi ln rapsodije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dim za vos. 18.10 Zveneče kaskade. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napovov. 21.00 Literarni večer Bagdala lz Kruševca. 22.15 skupni program JRT — Studio Sarajevo za ljubitelje Jazza. Obvestilo o naknadnem cepljenju psov Naknadno .cepljenje psov za zamudnike bo pb naslednjem raz: po redu: 8. aprila v Šentjerneju na običajnem mestu; 8. aprila v Žužemberku na obl-"čanjem mestu; 9. aprila v Novem mestu na sejmišču. Opozarjamo vse lastnike psov, da bodo necepljeni psi lastniku odvzeti in pokončani, lastniki pa bod okaznovoni. Občinska veterinarska inšpekcija Obvestilo Zdravstvene postaje Straža-Toplice Zdravstveni dom Novo mesto, ZP Straža-Toplice, obvešča prebivalstvo svojega področja, da posluje od 1 aprila 19G3 ambulanta v Straži vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 14. ure, ambulanta v Dol. Toplicah pa vsak torek, četrtek in soboto od 7. do 14. ure. Urnik posvetovalnic ostane isti. Prosimo paciente, da se razen v nujnih primerih ravnajo izključno po navedenem urniku. Razpis za sprejem v poštno službo Sprejmemo delavce za poštno službo. Samsko stanovanje priskrbljeno Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. OSNOVNA ENO-TA POSTE LJUBLJANA 2. Razpis Zdravstvenega doma Novo mesto Zdravstveni dom Novo mesto sprejme v' službo 3 vratarje-tclrfoniste. Pogoj: osemletna Šola. Prednost imajo vojni in delovni invalidi. Razpis za dimnikarja Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij P" Sekciji za vzdrževanje proge Nov* mesto razpisuje delovno, mesto - za opravljanje dimnikarskih de! « železniških poslovnih in obratni* zgradbah v območju sekcije. Pogoj: visokokvalificirani del*' ves z mojstrskim izpitom. Oseba} dohodki po pravilniku o deii'vl osebnih dohodkov. Reflektanti na) se osebno zglasljo v tajništvu sekcije v Novem mestu, Ljubljansk* cesta 5 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kmetje, pozor 1 Kvalitetno moko vseh vrst lal*°. dobite v zameno za žito vsak delavnik od 6. do 14. ure. Plačilo «* uslugo po želji stranke: merica v denarju. Franc Kovačič, rnlin»r' Novo mesto, K indiju. ;ili RAZPIS LICITACIJE Na licitaciji bomo prodali: — MOTORNO K0L0 »Tomos-Puch« 250 ceru — PRIK0UC0 /a terensko delo Vozili sta v brezhibnem stanju. Licitacija bo *• aprila 1963 ob 8. uri 0» dvorišču hotela Kandija * Novem mestu. Pri nakup11 imajo prednost gospodarske in družbene organizacije. Zavod za urejanje gozdov« Novo mesto DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZD& Brežice, Črnomelj. Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje ln Vldem-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Goftnik (6^>v" ni ln odgovorni urednik), Ria Dačor, Miloš Jakope«-Drago Kastetlc ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 20 rfin - Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačlj'v* je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - TekočI račun P™ podružnici NB v Novem mestu: B06-11-608-9 - NASl°* UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trfi ' - PoStnl predal SJ - Telefon 21-227 - nokopl«»v ' fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podje*) »DELO« v Ljubljnnl