UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 35:80

/



PROSTORSKO /

Tehniška gimnazija /

5

2

Tehniška gimnazija s slovenskim učnim 0

2



MODELIRANJE .

jezikom na narodno mešanem območju v 2 1 . slovenski Istri 3 0



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: prostorsko modeliranje

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Dr. David Antolinc, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo; Gorazd Fišer, Zavod RS za šolstvo; Mihael Gorše, Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena lesarska in vzgojiteljska šola; mag. Samo Jakljič, Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena lesarska in vzgojiteljska šola; mag. Mojca Knez, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor; Bojan Krpan, Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana; dr. Gorazd Lojen, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo; mag. Sašo Turnšek, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor; Riko Vranc, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

JEZIKOVNI PREGLED: Dragica Perme

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-prostorsko-modeliranje_teh-

teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 260103939

ISBN 978-961-03-1219-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt prostorsko modeliranje za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu prostorsko modeliranje za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Modeliranje geometrije voziščne konstrukcije

.................................................................... 41

Namen predmeta ........................................... 9

MODELIRANJE 3D STAVBE ................................ 42

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Idejna zasnova stavbe .................................. 42

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Modeliranje temeljev ................................... 43 .................. 11



Modeliranje sten .......................................... 44

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11

Modeliranje oken, vrat in odprtin ................ 45

Splošna didaktična priporočila ..................... 11

Modeliranje streh ........................................ 46

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13

Modeliranje detajlov.................................... 47

Specialnodidaktična priporočila

VIZUALIZACIJA Z UMESTITVIJO V PROSTOR ...... 48

področja/predmeta ..................................... 14

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA Priprava digitalnega modela reliefa in površja ......... 22



.................................................................... 48

OSNOVE GEOMETRIJE IN PROSTOROČNEGA

Umestitev modela objekta v digitalni model

RISANJA ........................................................... 23

terena .......................................................... 50

Osnove geometrije in prostoročnega risanja 23

Izdelava vizualizacije in upodobitev

PROJEKCIJE IN NAČINI PROJICIRANJA ............... 25 (renderiranje) modela objekta ..................... 51

Projekcije in načini projiciranja .................... 25 Izdelava animacije obhoda in preleta nad

terenom oz. modelom ................................. 52

RAČUNALNIŠKO PODPRTO PROSTORSKO

MODELIRANJE .................................................. 27 Priprava modela za navidezno resničnost ..... 53

Računalniško podprto prostorsko modeliranje PROJEKTNO-RAZISKOVALNO DELO ................... 54

.................................................................... 27

Projektno - raziskovalno delo ....................... 54

Digitalni prostorski modeli ........................... 29 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 55

Uporabniški vmesnik in delovno okolje

Didaktična priporočila .................................. 55

značilnega 3D modelirnika ........................... 30

Operacije geometrijskega modeliranja PRILOGE ............................................... 56 ......... 31

Modeliranje ovojnic (Boundary-

representation) ............................................ 32

Modeliranje poligonalnih mrež .................... 33

Metoda temeljnih gradnikov ........................ 34

Organizacija digitalnega modela .................. 35

Prikaz modela .............................................. 36

MODELIRANJE INŽENIRSKEGA OBJEKTA ‒ MOSTU

IN CESTE ........................................................... 37

Idejna zasnova objekta ................................ 37

Modeliranje geometrije temeljev ................. 39

Modeliranje geometrije stebrov ................... 40





3


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

3

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Prostorsko (3D) modeliranje – program gimnazije je zasnovan, tako da dijakom vzbudi zanimanje za tehnološke in naravoslovne vidike gradbeništva, osredotočeno na natančno in kreativno oblikovanje projektov skozi tehniško risanje in 3D modeliranje. Dijaki se seznanijo z osnovnimi principi tehniškega risanja, uporabo sodobnih orodij za modeliranje in z oblikovanjem načrtov za različne gradbene objekte, kot so stavbe, ceste, viadukti in drugi infrastrukturni objekti.

Osrednji cilj predmeta je, da dijaki pridobijo osnovno razumevanje tehniških principov pri izdelavi gradbenih načrtov in se naučijo uporabljati napredne metode in tehnologije za modeliranje gradbenih struktur v 3D prostoru. Te omogočajo učinkovito načrtovanje in optimizacijo gradbenih projektov zlasti pri povezanosti med zasnovo objekta, materialnimi lastnostmi in konstrukcijo.

Predmet dijakom omogoča razvijanje sposobnosti za natančno risanje, obvladovanje različnih tehniških risb in modelov. Njihov končni izdelek bo vseboval konkretne gradbene načrte z vsemi tehniškimi podrobnostmi in razumevanjem vplivov okolja in ekonomskih vidikov gradnje. Na praktičnih primerih se bodo naučili pomembnosti prepoznavanja in obvladovanja izzivov pri projektiranju cestnih in infrastrukturnih objektov ter uporabe ustreznih materialov in konstrukcij, ki sledijo varnostnim in trajnostnim standardom.

Predmet se tesno povezuje z drugimi tehniškimi in naravoslovnimi predmeti, kot so gradbena mehanika, materiali in računalniško podprto modeliranje, kar omogoča interdisciplinarni pristop k reševanju praktičnih in teoretičnih problemov gradbeništva. Pomembno je, da dijaki za učinkovito delo na gradbenih projektih razvijejo tako kreativne kot tehniške sposobnosti. Svoje znanje in veščine pri modeliranju in risanju realnih gradbenih objektov bodo uporabili in izkazali v obliki raziskovalnega dela ali projektne naloge.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet prostorsko modeliranje v gimnazijskem programu dijakom omogoča pridobivanje temeljnih znanj in veščin za ustvarjanje tehniških risb, 3D modelov in gradbenih načrtov. Glavni cilj predmeta je usposobiti dijake za tehniško risanje in računalniško podprto modeliranje gradbenih objektov, kot so stavbe, ceste, viadukti in drugi infrastrukturni objekti. Dijaki se bodo seznanili z osnovnimi gradbenimi principi in s konstrukcijo objektov, izbiro materialov in analizo vplivov zunanjih dejavnikov na stabilnost in trajnost teh objektov. Dobili bodo celovit vpogled v kompleksnost gradbenih projektov, ki jih bodo kasneje znali natančno modelirati.



9





3


5

:

8

0

/

/

/



Pri predmetu se dijaki usposabljajo za tehniško risanje in uporabo sodobnih orodij za 3D modeliranje. Naučili se 5202 bodo risati tehniške načrte in ustvarjati računalniške modele, s čimer si bodo razvili sposobnost za natančno .21 vizualizacijo gradbenih projektov. S CAD programi bodo ustvarjali natančne tehniške risbe in modele, ki bodo .30 podlaga za gradnjo in kasnejšo optimizacijo projektov.

Predmet vključuje praktično delo in projektno učenje, kjer bodo dijaki razvijali konkretne gradbene načrte in modele. Tako bodo pridobivali izkušnje pri prenosu teoretičnih znanj v prakso in razvijali sposobnosti za reševanje izzivov pri projektiranju in modeliranju različnih gradbenih objektov. Na ta način se predmet neposredno povezuje z drugimi tehniškimi in naravoslovnimi vsebinami, ki jih dijaki obravnavajo v okviru gimnazijskega programa.

Učitelj naj spodbujajo timsko delo, saj je sodelovanje dijakov ključno za uspešno izdelavo gradbenih načrtov. Redno spremljanje napredka dijakov in zagotavljanje povratnih informacij omogočata pravočasno zaznavanje težav in zagotavljanje podpore, kjer je to potrebno. Učitelj naj spodbuja kreativnost in samostojno razmišljanje in dijake vodi pri delu na projektih.

Tak pristop dijakom omogoča ustrezno znanje in veščine pri 3D modeliranju gradbenih objektov in jih usposablja za strokovnjake na tem področju.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Za uspešno izvajanje predmeta prostorsko modeliranje v gimnazijskem programu mora učitelj zagotoviti visokokakovostno izvedbo pouka, ki dijakom omogoča pridobivanje znanja in veščin za tehniško risanje, 3D modeliranje in izdelavo gradbenih načrtov. Učitelj dijakom predstavi temeljne gradbene principe vključno s konstrukcijo objektov, izbiro materialov in vplivom zunanjih dejavnikov na stabilnost in trajnost objektov. Ključno je, da dijaki spoznajo uporabo sodobnih orodij, kot so CAD programi za tehniške načrte in ustvarjanje računalniških modelov.

Učitelj mora omogočiti, da dijaki poleg teoretičnih vsebin izvedejo tudi praktične naloge, pri kateri izdelajo konkretne modele objektov in gradbene načrte modeliranega objekta. Pomembno je, da dijaki razumejo povezavo med zasnovo objekta, materialom, konstrukcijskimi rešitvami in oblikovanjem. Učitelj dijakom pomaga razumeti vpliv izbire materialov in zasnove konstrukcije na stabilnost, varnost in trajnost objektov.

Poleg tega naj učitelj dijake spodbuja k interdisciplinarnosti, saj se predmet povezuje z drugimi tehniškimi in naravoslovnimi predmeti. Dijaki morajo razviti sposobnosti za reševanje izzivov, ki nastanejo pri projektiranju gradbenih objektov, hkrati pa jih je treba usmeriti k trajnostnemu gradbeništvu in odgovorni izbiri materialov.



10





3


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

3

0



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



11

3

5

:

8

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .21 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .30 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



12





3


5

:

8

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .21 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .30 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



13





3


5

:

8

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.21.3 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 0

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Predmet prostorsko modeliranje se po zdaj veljavnem predmetniku izvaja v obsegu 210 ur, in sicer:

» 3. letnik: 105 ur

» 4. letnik: 105 ur



14

3

5

:

8

0

/

/

/



se pridobi z izbiro dveh tem od štirih Od 210 ur predmeta, predpisanih po učnem načrtu, je 140 ur namenjenih obveznim temam. Preostalih 70 ur 5202 (vsaka izbirna tema ima 35 ur)..21.3 Pri izvajanju predmeta prostorsko modeliranje v tehniških gimnazijah je ključno, da učitelj zagotovi jasno 0

povezavo med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami, ki jih dijaki obravnavajo pri drugih naravoslovnih predmetih. Učitelj najprej predstavi temeljne geometrijske koncepte, ki so osnova za nadaljnje modeliranje, in postopoma vpelje kompleksnejše vsebine, ki omogočajo dijakom razumevanje prostorskih odnosov in sposobnost izdelave 3D modelov stavb ali infrastrukturnih objektov.

Bistveno je aktivno vključevanje dijakov v praktično delo, kot je projektno modeliranje, kjer oblikujejo in izdelujejo 3D modele, makete ali načrte. Dijaki spoznajo različne pristope v prostorskem modeliranju, hkrati pa se naučijo uporabljati sodobna orodja in tehnike, kot so CAD programi in 3D tiskanje ter VR in AR animacije. Projektno delo mora omogočiti dijakom samostojno reševanje problemov in ustvarjalno delo, kar spodbuja njihovo inovativnost in prevzemanje odgovornosti pri načrtovanje.

Pomembno je, da učitelj omogoči diferenciacijo pri obravnavi posebnih znanj, ki so prilagojena interesom dijakov in njihovim sposobnostim. Tako lahko izberejo projekte, ki jih osebno motivirajo, hkrati pa se osredotočijo na razvoj specifičnih znanj in veščin, potrebnih za gradnjo kompleksnih inženirskih objektov.

Pri ocenjevanju naj učitelj upošteva tako tehniško natančnost modelov kot tudi ustvarjalnost, sodelovanje in sposobnost dijakov za timsko delo. Aktivno sodelovanje dijakov v procesu načrtovanja in ustvarjanja modelov bo ključno za dosego ciljev učnega načrta in razvoj njihovih praktičnih znanj.



Skupni cilji

Predmet prostorsko modeliranje v tehniških gimnazijah igra ključno vlogo pri razvoju tehniških in ustvarjalnih veščin dijakov. Omogoča jim razumevanje prostorskih principov in uporabo sodobnih računalniško podprtih orodij oz. digitalne tehnike za ustvarjanje prostorskih predstavitev in modelov, kar je nujno za nadaljnje usposabljanje v gradbeništvu, arhitekturi in inženirstvu. Cilji predmeta so zasnovani tako, da dijakom omogočijo pridobitev temeljnega znanja in veščin za ustvarjanje natančnih prostorskih modelov in jih pripravijo na bodoče izzive v praksi. Vključujejo tako teoretične kot praktične vsebine, kar zagotavlja celovito razumevanje procesov prostorskega modeliranja. S skupnimi cilji predmeta prostorsko modeliranje želimo zagotoviti dijakom širok spekter znanj in veščin za del v industriji, gradbeništvu, arhitekturi in inženirstvu. Oblikovati želimo tehniško izobražene posameznike, da se bodo kreativno in strokovno lotevali projektiranja in gradnje. Tako bodo pripravljeni na izzive prihodnosti v gradbeništvu in pri prostorskem načrtovanju, hkrati pa bodo širok spekter znanj lahko uporabili v različnih tehniških panogah.



a) Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost

Pri predmetu prostorsko modeliranje v gimnazijskem programu je ključna specifična terminologija, ki omogoča natančno komunikacijo in razumevanje postopkov oblikovanja, obdelave ter uporabe 3D modelov.



15

3

5

:

8

0

/

/

/



Pri opisovanju 3D oblik so ključni izrazi za razumevanje struktur modelov površina. Pri opisovanju 3D oblik se 5202 uporabljajo izrazi, kot so površina, prostornina, robovi, oglišča na površini (vertex), ki so ključni za razumevanje .21 strukture modelov..30

Pri obdelavi in optimizaciji 3D modelov se uporabljajo terminološki izrazi, npr. lidar, oblaki točk, teksturiranje, osvetlitev, senčenje in upodobitev (renderiranje). Za tiskanje 3D modelov so ključni izrazi priprava za tiskanje, 3D tiskanje, rezanje modelov, G-koda in slojni tisk. Prav tako je pomembno poznavanje postopkov, kot so konverzija datotek, uporaba CAD (računalniško podprtega oblikovanja) programske opreme, ustvarjanje in uporaba različnih datotečnih formatov.

Za laboratorijsko delo in praktično delo s 3D tiskalniki so ključni izrazi kalibracija tiskalnika, material za tiskanje, temperaturna nastavitev, hitrost tiskanja in postprocesiranje modelov. Pogosti têrmini, povezani z varnostjo pri delu z računalniško opremo in tiskalniki, so npr. zaščitna očala, zaščita pred vročino in pravilna uporaba programske opreme.

Natančno poznavanje teh izrazov omogoča dijakom učinkovito 3D prostorsko modeliranje, razumevanje tehniške dokumentacije in lažje vključevanje v strokovno delo na področju oblikovanja in izdelave modelov. Prepoznavanje in razumevanje specifičnih izrazov je ključno za uspešno komunikacijo in nadaljnje raziskovanje in inovacije na področju 3D tehnologij.

Dijaki spoznajo postopke izdelave 3D modela za potrebe restavriranja kiparskih umetniških del in možnosti uporabe 3D tiskanja pri rekonstrukciji ali predstavitvi umetnin.



b) Digitalna kompetentnost

Digitalna tehnologija 3D modeliranja omogoča hitro in natančno ustvarjanje ter prilagajanje digitalnih modelov, kar povečuje kreativnost in fleksibilnost v različnih industrijah. Napredna orodja za modeliranje, vizualizacijo, simulacijo in enostavno sodelovanje omogočajo učinkovitejše delo in hitrejše razvojne procese. Digitalna tehnologija je povezana z drugimi tehnologijami, kot so 3D tiskanje in virtualna resničnost. Različna orodja za 3D vizualizacijo izboljšajo prostorsko predstavo modelov objektov v digitalnem okolju.

Digitalna varnost pri 3D modeliranju je ključna za zaščito tako ustvarjenih modelov kot tudi podatkov, uporabljenih v procesu. Ker so 3D modeli pogosto shranjeni v digitalnih datotekah, je pomembno zagotoviti zaščito teh datotek pred izgubo, krajo ali zlorabo. To vključuje uporabo varnih sistemov za shranjevanje in prenos podatkov, kot so šifriranje datotek, uporaba močnih gesel za zaščito dostopa ter redno izvajanje varnostnih kopij. Poleg tega so potrebni ukrepi za zaščito pred zlonamerno programsko opremo (virusi) in hekerskimi napadi, ki bi lahko ogrozili varnost modelov ali programske opreme, uporabljene za 3D modeliranje.



c) Trajnostni razvoj

Pri predmetu prostorsko modeliranje je ključni dejavnik trajnostni razvoj. Dijaki se poučijo, kako gradbeni procesi in prostorsko načrtovanje prispevajo k odgovornejši rabi virov in zmanjšanju negativnih vplivov na



16

3

5

:

8

0

/

/

/



okolje. Sledijo trajnostni gradbeni praksi z uporabo obnovljivih in recikliranih materialov, ki omogočajo 5202 energijsko učinkovitost objektov in imajo dolgoročno ugoden okoljski vpliv..21.3 Pouk spodbuja iskanje rešitev za to, kako naj gradbeni objekti prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti, da bodo 0

skladni z načeli krožnega gospodarstva, zmanjševanjem ogljičnega odtisa in ohranjanjem naravnih virov. Dijaki tako pridobivajo potrebna znanja in veščine za trajnostno načrtovanje in gradnjo v prihodnosti.



č) Zdravje in dobrobit

Varnost pri delu je ključnega pomena za zaščito dijakov, pravilno uporabo opreme in zagotavljanje zdravja in dobrega počutja uporabnikov zlasti pri dolgotrajnem delu z računalniško opremo in programsko opremo. Pomembno je, da dijaki in učitelj upoštevajo ergonomijo pri delu z računalnikom, pozorni naj bodo na pravilno držo in s pogostimi odmori preprečijo napetosti v mišicah in očeh. Pri uporabi VR očal je zaradi naprezanja priporočljiva kratkotrajna uporaba. Pri dolgotrajnem delu z zasloni je pomembno upoštevati pravila za zaščito vida, kot so nastavitve svetlosti in kontrasta.

Pri delu z 3D tiskalniki ali drugimi napravami za izdelavo modelov morajo biti upoštevana varnostna navodila za zaščito pred poškodbami zaradi vročine, nenamernih poškodb ali izpostavljenosti nevarnim materialom. Tako je ključna uporaba zaščitnih rokavic, zaščitnih očal in ustrezne ventilacije v prostorih, kjer se tiskajo modeli, da se preprečijo zdravstvene težave zaradi izpustov hlapov.



d) Podjetnost

V okviru predmeta prostorsko modeliranje je podjetnost poudarjen kot ključna veščina za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in samostojnega razmišljanja dijakov. S pridobivanjem znanja o prostorskem modeliranju dijaki razvijajo sposobnosti, ki jih lahko uporabijo v podjetniških dejavnostih, kot so ustvarjanje lastnih produktov, storitev ali rešitev na področjih oblikovanja, arhitekture, umetnosti in proizvodnje.

Pomembno je tudi spodbujanje dijakov, da spoznajo trg, potrebe uporabnikov in načine za optimizacijo procesov ter stroškov pri izdelavi 3D modelov in prototipov. Dijaki se učijo, kako razvijati ideje, raziskovati trg in oblikovati poslovne načrte za izoblikovanje veščin v realnem svetu.

Vključevanje podjetnosti v učni načrt razvija ključne kompetence, kot so ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, sposobnost timskega dela, komunikacija in iskanje priložnosti za inovacije.

Predmet prostorsko modeliranje spodbuja ustvarjalnost, timsko delo in odgovorno odločanje. To so ključne kompetence za uspešno podjetniško pot.



Didaktični modeli in strategije

Poučevanje temelji na kombinaciji teoretične razlage in praktičnega dela, pri čemer so posebej učinkovite metode projektnega učenja, problemskega pouka in sodelovalnega dela. Dijaki skozi umeščanje objektov v virtualni prostor pridobivajo konkretne izkušnje in razvijajo sposobnost udejanjanja svojih rešitev.



17

3

5

:

8

0

/

/

/



Poudarjena je aktivna vloga dijakov, pri kateri se spodbuja kritično razmišljanje, samostojno reševanje nalog in 5202 uporaba sodobnih digitalnih orodij. Učitelj prilagaja strategije glede na kompleksnost projektov, predznanje .21 dijakov in individualne učne sposobnosti, pri čemer upošteva tudi medpredmetno povezovanje in aktualne .30 trende v gradbeni stroki.



a) Metode in oblike dela

Pri predmetu prostorsko modeliranje se uporabljajo različni didaktični modeli in strategije, ki omogočajo povezovanje teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami. Ključni pristop je problemsko učenje, kjer dijaki skozi ustvarjalno delo razvijajo ideje za projekte. Izkustveno učenje se izvaja z različnimi vajami, kjer dijaki praktično preizkušajo postopke modeliranja in vizualizacije v 3D okolju.

Pogosto metode vključujejo demonstracijo uporabe programske opreme za 3D modeliranje, eksperimentalno delo z računalniškimi orodji in raziskovalne naloge, ki spodbujajo uporabo različnih tehnik in pristopov. Pri obravnavi vsebin se uporablja pristop dela v skupinah, kjer dijaki izmenjujejo ideje in izkušnje.

Oblike dela so raznolike. Poleg frontalnega pouka se vključujejo individualno delo, delo v parih in skupinsko delo, kar omogoča prilagajanje različnim učnim stilom. Digitalne tehnologije, kot so 3D simulacije, uporaba naprednih modelirnih orodij in vizualizacije VR in AR, pripomorejo k večji interaktivnosti in boljšemu razumevanju učne snovi.



b) Uvajanje elementov formativnega spremljanja

Uvajanje elementov formativnega spremljanja omogoča sprotno spremljanje napredka dijakov, prilagajanje učnega procesa in spodbujanje njihovega aktivnega sodelovanja pri učenju.

Eden ključnih elementov je postavljanje jasnih učnih ciljev, ki dijakom omogočajo, da razumejo pričakovanja in lažje spremljajo svoj napredek. Uporabi se lahko tudi samoevalvacija in vrstniško vrednotenje.

Pogoste so tudi učiteljeve sprotne povratne informacije, ki so usmerjene v izboljšanje procesa, ne le končnega izdelka. Povratne informacije so konkretne, opisne in usmerjene v napredek, pri čemer učitelj spodbuja dijake k samostojnemu razmišljanju in iskanju rešitev.

Za boljše razumevanje se uporabljajo vprašanja za spodbujanje razmišljanja, miselni vzorci in primeri dobre prakse, ki pomagajo dijakom pri povezovanju teorije s prakso. Digitalna orodja, kot so interaktivni kvizi, spletni forumi in refleksijski dnevniki, omogočajo dodatno spremljanje napredka.

Tovrstni pristop dijake spodbuja k aktivnemu učenju, prevzemanju odgovornosti za svoje znanje in razvijanju kritičnega mišljenja, kar izboljšuje njihove strokovne kompetence.



Preverjanje in ocenjevanje

Ocenjevanje mora biti objektivno in transparentno, ocenjuje se zlasti tehniška natančnost, ustvarjalnost in sposobnost samostojnega dela. Posebnega pomena je projektno usmerjeno ocenjevanje, kjer dijaki skozi daljše



18

3

5

:

8

0

/

/

/



obdobje razvijajo svoje izdelke in jih sproti nadgrajujejo. Ključni cilj je spodbujanje aktivnega učenja, kritičnega 5202 mišljenja in razvijanje kompetenc za nadaljnje izobraževanje ali poklicno pot..21.3 S praktičnim preverjanjem preverimo, kako dijaki izvajajo naloge modeliranja, ustvarjanja 3D modelov objektov 0

in kako uporabljajo različna orodja in tehnike za optimizacijo modelov. Učitelj oceni njihovo natančnost, ustvarjalnost, sposobnost reševanja težav, varnost pri delu z računalniško opremo, sposobnost izboljšanja svojih modelov idr.

Sprotni pogovori, evalvacijski listi in vrstniško vrednotenje pripomorejo k napredku dijakov.

Tak način preverjanja in ocenjevanja zagotavlja objektivno merjenje kompetenc, spodbuja dijake k aktivnemu učenju in razvija njihove strokovne ter praktične veščine.

Dijakovo znanje, veščine in spretnosti pri predmetu lahko opišemo s kombinacijo strokovnega razumevanja, praktične uporabe in analitičnih sposobnosti.

Dijak razume lastnosti različnih modelov, vizualizacije in prostorsko umeščanje objektov v digitalni model prostora. Prav tako pozna postopke obdelave in zaščite materialov ter razume pomen trajnostne rabe materialov v industriji.

S celovito oceno teh področij lahko določimo, v kolikšni meri dijak obvlada strokovne kompetence in je pripravljen za nadaljnje izobraževanje ali delo na področju materialov.

Ocenjevanje temelji na jasnih kriterijih, povezanih s standardi znanja. Preverjanja ocenjevanja znanja je usklajeno z veljavnim Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.



Priporočene tehnologije

Za učinkovito izvajanje predmeta je priporočljiva uporaba različnih tehnologij, ki podpirajo tako strojno kot programsko opremo. Dijaki bodo tako pridobili praktične izkušnje z orodji, ki se uporabljajo v industriji. Za nemoteno delo s programsko opremo za 3D modeliranje je treba imeti ustrezno strojno opremo.

Digitalna orodja in programska oprema:

» programi za načrtovanje (uporaba CAD, Lumion, Twinmotion, Sketchup),

» programi za dodajanje materialov in ustvarjanje renderjev.

CNC-tehnologija: omogoča izdelavo 3D maket.

3D tiskanje in lasersko graviranje: za izdelavo maket in prikaz različnih detajlov.

VR očala: za 3D prostorsko modeliranje z uporabo navidezne resničnosti (VR) so pomembna tako kakovostna VR očala kot tudi ustrezna programska oprema.

V sam učni proces lahko učitelj vključi tudi druge tehnologije, kot so fotogrametrija, proceduralno modeliranje in uporaba 360-stopinjskih kamer za zajemanje okolij. Te metode omogočajo različne pristope k ustvarjanju 3D modelov in spodbujajo kreativnost ter tehniško znanje učencev.



19

3

5

:

8

0

/

/

/



Izdelki 5202.2 Prostorsko modeliranje združuje različne tehnologije in postopke, ki omogočajo ustvarjanje fizičnih predmetov 1.3 iz digitalnih modelov. Vključevanje 3D prostorskega modeliranja, uporabe VR očal, umeščanja objektov v 0

prostor in 3D realistično prikazovanje v učni načrt omogoča dijakom pridobitev praktičnih izkušenj s sodobnimi tehnologijami, ki so ključne na področju gradbeništva in arhitekture. Tako dijaki izdelajo modele stavb ali inženirskih objektov, ki jih umestijo v digitalni prostor in naredijo fotorealistične slike, animacije itd. Integracija navedenih tehnologij v učni proces dijakom omogoča, da razvijejo svoje tehniške in ustvarjalne spretnosti ter pridobijo dragocene izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili v svoji bodoči karieri.



Medpredmetno povezovanje

Z medpredmetnim povezovanjem dijaki osvojijo povezanost različnih področij znanja, kar jim omogoča celovito razumevanje gradbenih in inženirskih procesov.

Razvijajo si interdisciplinarne veščine, kot so analitično mišljenje, kreativnost in sposobnost učinkovitega reševanja problemov. Medpredmetno povezovanje poveže razumevanje teorije in njeno praktično uporabnost pri načrtovanju in modeliranju prostorskih objektov, kar pripomore k širšemu dojemanju gradbene industrije in njenih izzivov v sodobnem svetu. Pri pouku se pogosto povezujejo vsebine iz naslednjih predmetov:

Informatika: uporaba digitalnih orodij za modeliranje (CAD-programi), beleženje rezultatov meritev, izdelava poročil in grafična predstavitev podatkov.

Podjetništvo in ekonomika: analiza stroškov materialov, kalkulacije cen, ekonomski vidiki trajnostne proizvodnje ter vloga inovacij in razvoja novih materialov v industriji.

Matematika: geometrija, prostorske predstave.

Fizika: mehanika, statika.

Kemija: lastnosti materialov.

Umetnost: estetika, oblikovanje.

Z navedenimi medpredmetnimi povezavami dijaki razvijajo celovito razumevanje procesov prostorskega modeliranja, izboljšujejo analitične, kreativne in tehniške spretnosti ter se bolje pripravljajo na izzive v poklicnem in strokovnem okolju, kot so industrijsko oblikovanje, arhitektura in računalniška grafika

Smiselno je tudi večpredmetno načrtovanje strokovnih ekskurzij, kjer so dijaki neposredno soočeni z uporabo medpredmetnega povezovanja v praksi, na primer pri obisku podjetij za 3D tiskanje, arhitekturnih birojev ali oblikovalskih studijev, kjer se preučujejo konkretni primeri uporabe 3D modelov v industriji in oblikovanju.



Vertikalna povezava predmeta

Prostorsko modeliranje se vertikalno povezuje z drugimi predmeti v gimnazijskem programu in nadaljnjim izobraževanjem na višjih ravneh. V srednji šoli se znanja, pridobljena pri predmetu, nadgrajujejo in poglabljajo v okviru drugih tehniških in naravoslovnih predmetov, kot so matematika, fizika, informatika in tehniški



20

3

5

:

8

0

/

/

/



predmeti. Dijaki najprej spoznajo osnovne koncepte prostorskih predstavitev in modeliranja, nato pa te veščine 5202 nadgradijo pri zahtevnejših projektih in študiju..21.3 Po končani gimnaziji lahko dijaki nadaljujejo študij na fakultetah za gradbeništvo, arhitekturo, inženirstvo ali 0

industrijski dizajn, kjer bodo lahko uporabljali in razvijali znanja o prostorskem modeliranju za načrtovanje, analizo in izvedbo kompleksnih projektov. Predmet omogoča prehod med srednješolsko izobrazbo in visokošolskim študijem ter pripravlja dijake na nadaljnje strokovno usposabljanje na področju tehnike.

Vertikalna povezava tako omogoča postopno in logično nadgrajevanje znanja, ki ga dijaki lahko uporabljajo pri praktičnem delu, nadaljnjem izobraževanju ali zaposlitvi v različnih industrijskih panogah.



a) Povezava z nižjimi stopnjami izobraževanja

Pri predmetu se povezujejo osnovna znanja in spretnosti, pridobljena v nižjih stopnjah izobraževanja, kot so osnovne veščine risanja, delo z računalniškimi orodji in razumevanje geometrijskih oblik. Dijaki že v srednji šoli nadgrajujejo osnove, saj se seznanjajo z naprednimi tehnikami 3D modeliranja, vizualizacije in simulacije. Povezovanje z nižjimi stopnjami izobraževanja omogoča lažje razumevanje prostorskih konceptov in njihovo uporabo pri oblikovanju tridimenzionalnih modelov, hkrati pa spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti, ki temelji na preteklih znanjih.



b) Povezava z višjimi stopnjami izobraževanja in poklicno potjo

Pri predmetu prostorsko modeliranje dijaki razvijajo napredne veščine, ki so neposredno povezane z višjimi stopnjami izobraževanja in poklicnimi področji, kot so industrijsko oblikovanje, arhitektura, računalniška grafika in inženiring. S pridobljenimi znanji in spretnostmi pri 3D modeliranju so dijaki pripravljeni na študij na tehniških in umetniških fakultetah ter usmerjeni v poklice, ki vključujejo uporabo naprednih računalniških orodij za modeliranje, simulacije in izdelavo prototipov. Povezovanje tega predmeta z višjimi stopnjami izobraževanja omogoča študentom poglobljeno razumevanje tehnologij, ki se uporabljajo v različnih industrijskih panogah in izboljšuje njihovo zaposlitveno pripravljenost na trgu dela.



Prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami

Pri predmetu prostorsko modeliranje je pomembno, da učitelj upošteva posebne potrebe dijakov, ki potrebujejo prilagoditve, da bodo uspešno sledili učnemu procesu. Za dijake s posebnimi potrebami je priporočljivo prilagoditi naloge skladno z njihovimi odločbami. Pri oblikovanju prilagoditev se posvetujemo s strokovnimi delavci o najustreznejših oblikah podpore in prilagoditev.

Dijakom z različnimi učnimi potrebami je mogoče omogočiti dodatni čas za zaključevanje nalog in tudi individualno podporo pri razumevanju zahtevnejših vsebin. Učitelj naj spodbuja ustvarjalnost in samostojnost dijakov, hkrati pa zagotovijo ustrezno podporo, da se vključijo v projektno delo ter razvijajo svoje sposobnosti na področju prostorskega modeliranja.



21





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


3


5

:

8

0

/

/

/



OSNOVE GEOMETRIJE IN 5

2

0

2

.

2

1



PROSTOROČNEGA RISANJA .

3

0



OBVEZNO



OPIS TEME

Osnove geometrije in prostoročnega risanja se osredotočajo na posodobitev in izboljšanje vsebin, metod in pristopov. Cilj je dijakom omogočiti boljše razumevanje geometrijskih pojmov in oblik, razviti njihove risarske spretnosti ter spodbuditi kreativnost in prostorsko predstavo. Prenova vključuje uporabo sodobnih učnih orodij, večje vključevanje praktičnega dela in povezovanje teoretičnih spoznanj z realnimi nalogami. Učni načrt spodbuja samostojno razmišljanje, natančnost in vizualizacijo.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Priporočamo, da se teorija podkrepi z atraktivnimi multimedijskimi vsebinami.



OSNOVE GEOMETRIJE IN PROSTOROČNEGA RISANJA



CILJI

Dijak:

O: na primeru predstavi osnovne geometrijske pojme;



(1.1.2.1)

O: iz podatkov prepozna kvadrante;



(1.1.2.2)

O: nariše skico po modelu v razredu;

O: riše perspektivo iz ene točke (centralna), dveh (kotna) in treh točk (ptičja, žabja).



(1.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» na konkretnem primeru prepozna in predstavi osnovne geometrijske pojme;



23

3

5

:

8

0

/

/

/



» prepozna kvadrante in se po njih sprehaja 5 ;202.2 » uporabi različne perspektive risanja in različne formate risanja.1.30

TERMINI

◦ kvadrant ◦ perspektiva risbe



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Predlagamo delo po skupinah ali v parih.

Izdelajo projekcije na listih.



24





3


5

:

8

0

/

/



PROJEKCIJE IN NAČINI /

5

2

0

2

.



PROJICIRANJA 2

1

.

3

0



OBVEZNO



OPIS TEME

V tej temi bomo obravnavali osnovne vrste projekcij in različne načine projiciranja, ki se uporabljajo v geometriji in tehniki. Osredotočili se bomo na pravokotne in poševne projekcije ter njihove značilnosti in uporabo. Dijaki bodo spoznali, kako se prostorski objekti prikažejo v dvodimenzionalnem ter tridimenzionalnem pogledu, kako se razlikujejo načini projiciranja in katere projekcije so primerne za različne naloge, kot so tehniško risanje, arhitektura ali računalniška grafika.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Učitelj teorijo podkrepi z atraktivnimi multimedijskimi vsebinami.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Priporočena je programska oprema ‒ CAD program za tridimenzionalno modeliranje.



PROJEKCIJE IN NAČINI PROJICIRANJA



CILJI

Dijak:

O: spozna načine in vrste projiciranja;



(1.1.2.1)

O: riše predmete v pravokotni in poševni projekciji;

O: določi lego posameznih točk, daljic, likov, ravnin in teles v prostoru;

O: razume tlorisne, narisne in stranske poglede geometrijskih elementov;

O: izdeluje plašče osnovnih in sestavljenih 3D teles (objektov);



(1.3.4.2)

O: določa dejanske velikosti posameznih geometrijskih likov;



25

3

5

:

8

0

/

/

/



O: 5 določi razdalje in kote med geometrijskimi elementi;202 (4.3.2.1).21.3 O: riše perspektivno projekcijo preprostejših geometrijskih teles.0





STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi različne načine projekcij;

» pojasni osnove risarskih tehnik in jih uporabi;

» prepozna in nariše različne poglede predmetov;

» razloži osnove perspektive in uporabi teoretično znanje v praksi.



TERMINI

◦ projekcijski načrt ◦ topografski načrt



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo projektno učenje na praktičnih primerih ali problemsko učenje.



26





3


5

:

8

0

/

/



RAČUNALNIŠKO PODPRTO /

5

2

0

2

.



PROSTORSKO MODELIRANJE 2

1

.

3

0



OBVEZNO



OPIS TEME

Prostorsko modeliranje je nadgradnja ravninskemu načrtovanju in je osnova sodobnemu načrtovanju v BIM tehnologiji. Dijaki modelirajo manj zahteven objekt in pri tem spoznavajo zakonitosti prostorskega načrtovanja.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Priporočljivo je, da si dijaki namestijo brezplačno grafično programsko orodje za 3D modeliranje ‒ CAD program na domači računalnik. Pri tem jih seznanimo tudi z (ne)varnostjo pri nameščanju.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Osnova je grafično programsko orodje za prostorsko modeliranje.



RAČUNALNIŠKO PODPRTO PROSTORSKO

MODELIRANJE



CILJI

Dijak:

O: izdeluje prostorske modele z računalniško programsko opremo;

O: zaveda se vpliva bodočega objekta na okolje;



(2.4.3.1)

O: pri nameščanju grafične programske opreme se zaveda nevarnosti pri uporabi osebnih podatkov in prepoznava zaupanja vredne ponudnike digitalnih storitev;



(4.4.2.1)



27

3

5

:

8

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.30 » uporabi osnovne funkcije in orodja programske opreme za prostorsko modeliranje .



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo projektno učenje na praktičnih primerih ali problemsko učenje.

Učitelj lahko uporabi različna programska orodja (npr. AutoCAD, SketchUp, Blender, SolidWorks).



28





3


5

:

8

0

/

/

/



DIGITALNI PROSTORSKI MODELI 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spozna različno programsko opremo za prostorsko modeliranje (modelirnike) in njihove značilnosti;



(1.1.2.1)

O: izbere ustrezen način modeliranja;



(4.3.1.1)

O: vnese oblak točk v izbran računalniški program za prostorsko modeliranje;

O: skenira 3D predmet z mobilnim telefonom, ga uvozi v modelirnik in ga izmeri.



(4.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izbere ustrezno tehniko modeliranja;

» razloži proces pretvorbe digitalnih modelov v fizični izdelke in pripravi ustrezne datoteke za

proizvodnjo;

» razloži BIM modeliranje.



TERMINI

◦ modelirnik ◦ BIM



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo projektno učenje na praktičnih primerih.



29





3


5

:

8

0

/

/

/



UPORABNIŠKI VMESNIK IN DELOVNO OKOLJE 5202. ZNAČILNEGA 3D MODELIRNIKA21.30

CILJI

Dijak:

O: spozna uporabniški vmesnik in delovno okolje;

O: razlikuje ravninsko (2D) in prostorsko modeliranje (3D);

O: določa merilo, enote, poglede;



(1.1.2.2)

O: nastavi, premika in orientira koordinatni sistem.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži in uporabi različne načine modeliranja in prenosa točk ter modelov med različnimi programi;

» razloži in uporabi osnovne ukaze in menije;

» loči koordinatni sistem, enote, poglede in okna.



TERMINI

◦ transformacija koordinat ◦ koordinatna matrika



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo uporabo interaktivne predstavitve primerov in demonstracijo značilnih primerov.

Priporočamo individualno projektno delo ali problemsko učenje.



30





3


5

:

8

0

/

/

/



OPERACIJE GEOMETRIJSKEGA MODELIRANJA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spozna načine ustvarjanja osnovnih geometrijskih gradnikov in teles;

O: spozna združevanje, odštevanje teles;

O: spozna manipuliranje objektov z raztegovanjem, obračanjem, spreminjanjem velikosti;



(4.3.1.1)

O: uporabi ukaze za premikanje po koordinatnem sistemu.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» modelira tloris prerezne ravnine telesa;

» izdela presek med dvema telesoma.



TERMINI

◦ transformacija objektov ◦ poligonski tloris



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo uporabo interaktivne predstavitve primerov.

Priporočamo individualno projektno delo ali problemsko učenje.



31





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE OVOJNIC (BOUNDARY- 5202. REPRESENTATION) 21.30

CILJI

Dijak:

O: modelira telesa s ploskvami;

O: povezuje robove v ploskve in telesa;

O: uporablja topološke transformacije: izrivanje, vlečenje, rotacijo, napenjanje, »pometanje«.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede geometrijske transformacije s presečišči ploskev;

» poveže ploskve v tridimenzionalna telesa.



TERMINI

◦ poligonska ploskev



32





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE POLIGONALNIH MREŽ 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: ročno povezuje točke v trikotniško mrežo;

O: pozna poligonske in ortogonalne mreže.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» generira enostavne trikotniške, poligonske in ortogonalne mreže;

» ustvari kompleksne poligonalne mreže.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo individualno projektno delo.



33





3


5

:

8

0

/

/

/



METODA TEMELJNIH GRADNIKOV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: kreira osnovna geometrijska in homogena telesa;



(1.3.4.2)

O: uporablja Boolove operacije za modeliranje sestavljenih teles.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» vključi Boolove operacije za ustvarjanje delov z minimalnim številom poligonov;

» uporabi unijo za združevanje teles, razliko za odstranjevanje delov in presečišče za določanje skupnih

delov teles;

» pripravi vizualne predstavitve sestavljenih teles;

» modelira sestavljena telesa, pripravljena za nadaljnje procesiranje, kot so teksturiranje, analiza stabilnosti

ali priprava za 3D tiskanje.



TERMINI

◦ teksturiranje



34





3


5

:

8

0

/

/

/



ORGANIZACIJA DIGITALNEGA MODELA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izbere in uporabi najustreznejši način modeliranja glede na zahteve projekt;

O: povezuje gradnike modela v skupine in komponente;

O: povezuje komponente v tematske sloje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži koncept gradnikov modela in razlikuje med skupinami in komponentami.



TERMINI

◦ 3D tisk ◦ ekstrudor ◦ filament



35





3


5

:

8

0

/

/

/



PRIKAZ MODELA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: uporablja prikaz teles s pogledom v obliki žičnega modela in animacije teles;

O: postavi in premika presečne ravnine s telesom;

O: kotira telesa v 2D projekcijah;

O: dodaja podrobnosti, materiale, teksture;



(1.3.4.1)

O: izdela maketo in tridimenzionalno natisne manjši model;



(1.3.4.1)

O: se seznani s postopki priprave datotek, nastavitvami tiskalnika in postopki po tiskanju (npr. odstranjevanje podpor, čiščenje modela).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi orodja za animacije in animacijske tehnike za premikanje in prikaz gibanja teles;

» ustvari žični model telesa v programski opremi za modeliranje in ga razloži;

» opiše postopek dodajanja realističnih lastnosti, kot so barve, teksture, sijaji in materiali za izboljšanje

vizualne predstavitve modelov;

» pojasni proces izdelave makete in priprave za 3D tisk.



TERMINI

◦ 3D tisk ◦ ekstrudor ◦ filament



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočamo uporabo interaktivne predstavitve primerov in demonstracijo značilnih primerov.

Vsak dijak načrtuje svoj projekt.



36





3


5

:

8

0

/

/



MODELIRANJE INŽENIRSKEGA /

5

2

0

2

.



OBJEKTA ‒ MOSTU IN CESTE 2

1

.

3

0



IZBIRNO



OPIS TEME

Prostorsko modeliranje inženirskega objekta je osnova sodobnega načrtovanja v BIM tehnologiji. Dijaki pričnejo z osnovno zamislijo, umeščanjem, ustvarjanjem elementov ceste/mostu, nadaljujejo z vzdolžnimi in prečnimi prerezi ter urejanjem detajlov. Modeliranje je v 3D tehniki s CAD programi.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Uporabite programsko opremo ‒ CAD program za dvodimenzionalno in tridimenzionalno modeliranje. Priporočljivo je, da si dijaki namestijo brezplačno študentsko verzijo CAD programa na domači računalnik.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Učitelj opozori dijake na varno nameščanje programske opreme in varovanje osebnih podatkov.



IDEJNA ZASNOVA OBJEKTA



CILJI

Dijak:

O: izbere konstrukcijski sistem, lokacijo, podpore, razpone, horizontalni in vertikalni potek objekta;



(5.1.2.1)

O: skicira model objekta.



(1.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» umesti objekt v prostor;

» nariše tloris, vzdolžni in prečni prerez.



37

3

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.2 ◦ ničelna linija ◦ trasa ceste ◦ vzdolžni prerez ◦ prečni prerez ◦ voziščna konstrukcija 1.30

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Vsak dijak v okviru projektnega dela načrtuje projekt svoje trase.



38





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE GEOMETRIJE TEMELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izbere vrsto in obliko ter določi prereze temeljev;



(5.3.5.3)

O: modelira temelje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» modelira izbrani temelj v izbranem programu.



39





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE GEOMETRIJE STEBROV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: določi elementarna prereza stebra in obliko ter višine stebrov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» modelira obliko in višino stebra.



40





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE GEOMETRIJE VOZIŠČNE 5202. KONSTRUKCIJE 21.30

CILJI

Dijak:

O: spozna debelino spodnjega in zgornjega ustroja;



(1.1.2.1)

O: definira prečni prerez konstrukcije;

O: modelira voziščno konstrukcijo in detajle.



(4.5.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prostorsko umesti in izriše horizontalni, vertikalni potek trase, prečne profile in izdela 3D model.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Učitelj lahko uporabi različna programska orodja, npr. CGS gradniki, Civil 3D ipd.



41





3


5

:

8

0

/

/



MODELIRANJE 3D STAVBE /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

IZBIRNO 0



OPIS TEME

Prostorsko modeliranje stavbe je ključni del sodobnega načrtovanja v tehnologiji BIM (Building Information Modeling). Dijaki se naučijo osnov zasnove in umeščanja objekta v prostor, ustvarjanja ključnih elementov stavbe ter oblikovanja konstrukcijskih elementov. Začnejo z idejno zasnovo objekta, kjer določijo osnovne dimenzije in zasnovo stavbe. Nato nadaljujejo z modeliranjem struktur, kot so temelji, stene, streha, okna, vrata in drugi detajli, ki sestavljajo objekt. Uporabljajo CAD program za modeliranje v 3D tehniki, kar omogoča ustvarjanje celovitega digitalnega modela stavbe.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Priporočamo programsko opremo, kot je npr. AutoCAD, ArchiCAD, SketchUp, ki omogoča brezplačno uporabo. Demonstracija izdelave osnovne idejne zasnove objekta. Risanje idejne zasnove stavbe.



IDEJNA ZASNOVA STAVBE



CILJI

Dijak:

O: izbere osnovno razporeditev prostorov v etažah in določi razpone med nosilnimi stenami (nosilne stene, stebri, streha);



(4.5.1.1)

O: razporeja nosilne elemente stavbe;

O: določa razpone med stenami, stebri in konstrukcijskimi elementi.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» predstavi idejno skico stavbe in njeno umeščanje v prostor;

» nariše tlorise in prereza stavbe.



42





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE TEMELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izbira med oblikami, dimenzijami in višino temeljev objekta ter razume njihov vpliv na stabilnost objekta;

O: modelira temelje objekta v CAD programu.



(4.5.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» določi obliko temeljev in dimenzije glede na načrt stavbe ter razloži prednosti in slabosti posamezne

vrste temeljev;

» s 3D programom modelira temelje objekta;

» poveže temelje s preostalimi deli stavbe (stene, stebri, in plošče).



TERMINI

◦ osnovna geometrija stavbe ◦ prostorska umeščenost



43





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE STEN 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izbira debelino, višino, material, nosilnost sten glede na obremenitve, ki se povezujejo z drugimi deli objekta;

O: oblikuje 3D stene objekta;

O: izbira med različnimi razporeditvami notranjih prostorov glede na funkcionalnost (spalnice, kopalnice, kuhinje, dnevne sobe) z vključitvijo vseh potrebnih detajlov;

O: spozna razne vrste stopnišč (npr. notranja, zunanja, spiralna) in upošteva oblikovne ter varnostne zahteve.



(1.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» določi geometrijo sten vključno z materialom in dimenzijami;

» modelira notranje pregrade in zasnovo prostorov vključno z vrati in okni;

» nastavi parametre in zmodelira različne vrste sten (nosilne, predelne, zunanje, notranje);

» v projekt vključi notranje elemente, kot so kuhinjske enote, pohištvo, gospodinjski aparati ter ustrezno

umesti in prilagodi prostor za te elemente.



44





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE OKEN, VRAT IN ODPRTIN 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izbira velikost, število in lokacijo oken in vrat v objektih;

O: umešča okna in vrata glede na zasnovo objekta z upoštevanjem energetske učinkovitosti vključno z izbiro ustreznih materialov in tesnjenji za zagotavljanje toplotne zaščite;

O: skrbi za estetsko usklajenost oken in vrat s celotno arhitekturo objekta ob upoštevanju barvnih shem, materialov in detajlov fasade.



(5.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» določi dimenzije, lokacijo oken in vrat v stavbi;

» zmodelira okna in vrata jih umesti v prostor;

» uporabi CAD orodja za simulacijo osvetlitve in svetlobnih pogojev v prostoru;

» prilagodi svetlobne vire in simulira njihov vpliv na notranjo svetlobo objekta.



45





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE STREH 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izbere ustrezen tip strehe (ravna, enokapna, dvokapna itd.);

O: upošteva energetsko učinkovitost pri oblikovanju strehe (izolacija, toplotna prehodnost, prezračevanje) in jo poveže s cilji trajnostnega razvoja;



(2.4.3.1)

O: izbira med nakloni in potrebnimi sloji strehe.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izdela 3D model strehe stavbe;

» doda detajle (dimniki, odtoki, frčade, strešna okna itd.).



TERMINI

◦ frčada



46





3


5

:

8

0

/

/

/



MODELIRANJE DETAJLOV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: določi detajle, kot so ograje, stopnišča, dovozne poti itd.;

O: vgrajuje ekološke elemente in obnovljive vire (zelena streha, sončni paneli, zbiralnik deževnice itd.);



(2.3.1.2)

O: ureja in modelira zunanje elemente, ki vplivajo na urbano okolje stavbe (drevesa, grmičevje, klopi, smetnjaki ipd.).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» doda funkcionalne in estetske komponente stavb (ograje, terasa, stopnice,…);

» uredi zunanje dele objekta vključno z okoljskimi elementi, kot so drevesa, poti in drugi zunanji objekti;

» modelira odprt prostor okrog objekta in ga vključi v celoten načrt stavbe.



47





3


5

:

8

0

/

/



VIZUALIZACIJA Z UMESTITVIJO /

5

2

0

2

.



V PROSTOR 2

1

.

3

0



IZBIRNO



OPIS TEME

Vizualizacija z umestitvijo v prostor je proces ustvarjanja vizualnih predstavitev, ki omogočajo vpogled v vključitev inženirskega objekta ali stavbe v obstoječi prostor. Ta vrsta vizualizacije je ključna pri načrtovanju, saj omogoča naročnikom, arhitektom in drugim deležnikom boljše razumevanje prostorske dinamike in estetike, kar vpliva na optimizacijo projekta. Pomembno je, da so vizualizacije natančne, saj pripomorejo k lažjemu sprejemanju odločitev in zmanjšanju morebitnih napak v kasnejših fazah izvedbe.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Priporočamo programsko opremo, kot je npr. izbrana programska oprema za risanje in načrtovanje (npr. Twinmotion, Lumion), ki omogoča brezplačno uporabo. Demonstracija izdelave osnovne idejne zasnove objekta.



PRIPRAVA DIGITALNEGA MODELA RELIEFA IN

POVRŠJA



CILJI

Dijak:

O: z oblakom točk izdela digitalni model reliefa površja;

O: vključi ortofoto posnetek terena Slovenije;



(4.5.3.1)

O: izdela fotorealistični model objekta.



(1.3.4.2)



48

3

5

:

8

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.30 » uporabi ustrezen oblak točk;

» modelira relief terena.



TERMINI

◦ Lidar posnetek ◦ DMR teren



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak naj vnese idejne zasnove svojega terena, ki si ga zamisli ali izbere, v izbrano programsko opremo.



49





3


5

:

8

0

/

/

/



UMESTITEV MODELA OBJEKTA V DIGITALNI MODEL 5202. TERENA 21.30

CILJI

Dijak:

O: vključi model objekta mostu/stavbe v model terena;



(4.2.4.1 | 5.1.4.1)

O: uvozi model v ustrezno programsko opremo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pravilno umesti narejen model v 3D situacijo.



TERMINI

◦ implementacija objekta (umestitev)



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Vsak dijak v okviru projektnega dela izdela načrt svojega terena (del mesta, okolice itd.)



50





3


5

:

8

0

/

/

/



IZDELAVA VIZUALIZACIJE IN UPODOBITEV 5202. (RENDERIRANJE) MODELA OBJEKTA 21.30

CILJI

Dijak:

O: lepi izbrane vzorce teksture na telesa;



(4.5.3.1)

O: določi svetlobne vire, nastavi prosojnost in senčenje;

O: išče in izbira ustrezne ambientalne pogoje;

O: izbira med ustreznimi resolucijami in renderira model.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» dodeli ustrezne materiale elementom in prilagodi vizualne lastnosti materialov;

» izdela vizualizacije modela;

» izdela podobe (renderje slik) modela.



TERMINI

◦ upodabljanje (rendiranje) slik



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Vsak dijak v okviru projektnega dela doda dodatne elemente okolja (npr. okolica, rastlinje, ljudi, živali itd.).



51





3


5

:

8

0

/

/

/



IZDELAVA ANIMACIJE OBHODA IN PRELETA NAD 5202. TERENOM OZ. MODELOM 21.30

CILJI

Dijak:

O: izdela animacijo gibanja okrog objekta in preleta objekta.



(4.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izdela nezahtevno ali zahtevno prostorsko animacijo, pri čemer uporabi trajektorije gibanja kadra in

kamere.



TERMINI

◦ oprema načrta



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Prikažemo primere animacij.

Vsak dijak v okviru projektnega dela izdela animacijo.



52





3


5

:

8

0

/

/

/



PRIPRAVA MODELA ZA NAVIDEZNO RESNIČNOST 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: razume osnovne pojme in principe delovanja posameznih tehnologij VR, MR, AR;



(4.5.3.1)

O: se seznani z različnimi programi za navidezno resničnost;



(1.1.2.1)

O: izdela možnosti za različne poti gibanja v navidezni resničnosti za ustrezna očala;

O: preveri izdelek s kartonskimi očali VR, AR ali podobnim orodjem.



(4.4.4.1 | 3.2.1.4)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izdela vizualizacijo modela;

» uporabi principe navidezne resničnosti (VR) in razširjene resničnosti (AR);

» ustvari in manipulira digitalna okolja v VR in AR.



TERMINI

◦ razširjena resničnost ◦ navidezna resničnost ◦ mešana resničnost



53





3


5

:

8

0

/

/



PROJEKTNO-RAZISKOVALNO /

5

2

0

2

.



DELO 2

1

.

3

0



IZBIRNO



OPIS TEME

Projektno in raziskovalno delo poteka na izbrani temi s področja objektov in infrastrukture. Dijaki raziskujejo in rešujejo različne probleme pri modeliranju stavbnih in inženirskih objektov, infrastrukture, pri umeščanju trase in upodabljanju (renderiranju). Učitelj vodi dijake skozi postopek izdelave naloge.



PROJEKTNO - RAZISKOVALNO DELO



CILJI

Dijak:

O: skupaj z učiteljem identificira raziskovalni izziv;

O: načrtuje in izvede projektno ali raziskovalno delo in upošteva trajnostno gradnjo;



(2.2.2.1)

O: oblikuje ugotovitve in sklepe svoje projektne ali raziskovalne naloge.



(5.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» predstavi svojo projektno ali raziskovalno delo, pri čemer upošteva trajnostno gradnjo;

» upošteva robne pogoje projektnega ali raziskovalnega dela;

» razloži vlogo znanstvenega raziskovanja pri reševanju aktualnih izzivov.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijaki se prilagodijo izbrani nalogi oziroma aktualnemu projektnemu ali raziskovalnemu delu.



54





3


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Rebolj, D., Pučko, Z., Čuš Babič, N., Bizjak, M., & Mongus, D. (2017). Point cloud quality requirements for Scan-vs-BIM based automated construction progress monitoring. Automation in construction, 84, 323–334. doi:10.1016/j.autcon.2017.09.021

Pučko, Z. (2018). Avtomatsko spremljanje procesa gradnje s kontinuiranim večlokacijskim 3D zajemanjem dejanskega stanja znotraj in zunaj gradbenega objekta: doktorska disertacija [[Z. Pučko]].

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70550 (https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70550)

Lep, M., & Težak, S. (2008). Geometrijsko modeliranje z opisno geometrijo (str. 89 loč. pag.). Fakulteta za gradbeništvo.

Ulbin, M. (2024). 3D modeliranje: napredne tehnike in aplikacije v računalniško podprtem modeliranju.

Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/si48627

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/si48627)



55





3


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



PRILOGE 3



56