LISTEK. ALBIN CEBULAR: Novakovo wRisanjea. Že doleo smo pričakovalv Slovenci kniis?-n. o risaniu. katera bi bila res uporabna. da brez n\e ne hi rrnoe-el živeti učiteli- da bi r>otom nle Dodal risarsko snov nailažip ter obeneTn tud! uvidel. da ie ooložil v učenca tisto lepo. visoiko — risanie! Sai traiteli itak vedno stremi za tem. da dvi^ne svoi1 razred. nčenec oa. da ustvari nekai. s č.imeT zadovolii sebe: da. še več, niec-ova dušica hoče preolaviti telescp ter PTOdiožitn' delo tistemu kateremu zauoa. da se bo veselil z niirn. to ie: bratu. sestni. rvčetu in liublieni mamici Samo nodkremmio mu veselie do risania — vživel se bo še boli v nie^a. bo mn vsakdanie živlieTiip fn radovanie. Novakovo »Risanie« ip nrva luč. ki ie zasiiala v našp temiine. katera sp ip razžarila v vsp.i svoii razkosnosti. Do sedai smo imeli ]p kakp lističe. nismo pa limieli celote ouščice. katera nas poiniese skozi vseh ospm šolskih let ter Tiann kaže oot. Ker ip nastopita knwa v barvotisku. ie šp ROSiebei razveseliivo. sai barva ip živlienie. Ooozarlli bi Je na nekateTe stvari. ne zato, da bi kritiikovali ter se s tem kratkočasili. ampak T>oelerf moramo imeti ii.smeripn naorei. klesati nove stopinie. stare nredelavati. ivh ntrievati. orilaeoditi del k delu. da zsradSmo mop-očno \n neomaino 7Pradbo. ki bo koristila edino nam. Stooaimo korak ob Ikoraku ramo ob ramii 'm daleč bomo orišli. Vsako stvar nretehtaimo desetkrat in ir> nreizknisiTno kakor nam ie rekel že avtor sam: in tako i> orav. Kniieo OTelistati. itii s knii'^0 žiiveti vsai nar let. ie dvoie. Vsak more oraviino oceniti za svoi razred. in še to ob koncu šolskeea leta. kn ip oreaivel vse. Eden bo uvidel" to. druei' zooet dlru^o. Povdariti pa moramo v splošWem. da bi radi vidieli nekak levi in Hipsni držai. kateri nai bi bil namenien učiteliu. bil nai bi kliuč. notom1 katere^a bi odklenil tndi že. novinec tainosti otrokove duše ob 5asu risania. Potem tudi np bn e^ledal tako kritfčno kake^a okorneiše^a učenca. ampak bo imel žp tn not. ki mn bo vse razmotala ter ^a napotila do naoma. kako bo nailažiV dovedel tes^a revčka tudi dn nreceišnie dtovršitve. • Vzemimo slučai — eliosa in zajec. Na velikih ovoinih Mstih. kier pa to ni mo""se pa vsa.i 5e7 v- stran risanke. nai se vadiio učenci v lokih. noterrn so iim1 naiiažif* RoševniP' pliose. k.i leže če bi iih T>oložili v pravokotnik — mied levim SPodtiiim ter desnim zip-orn-Vm. robom. dalie vodoravno ležeče. notem ookoncu stoieče. Po tei vrsti dela nčenec oar nailažie. Naiprvo narršp učiteli w tablo. učenci v zraku. potem. nad listom ter končno. Vn ie nremerilo nkn in roka nrostor pa na list ter kroži na Ifstu ter io obenpm oooravlia ter p-ladi. toda lahno. da ,roka plava. Res. da ie plipsa ool cm debela. najnreo obstoieča iz ?a las tenkih barvastili (barvniki!) črt (Barvniki so zato. da učenec boli 7 veseliem dela)a to na«j ne stnp tr-Oititi. kipr učenec sedai iasno vidi svoie nrvp po^reške v drueo na verno. kakn veliko snretnnst ie ž> zadobila učenčeva roka. čim- vpr.ie dielamo. tem vpria soretnosi kpr roka «p ne piblie samo v zapest;u Tudi več druieih ot>or ie. toda oustimo. I? p-lobokeišib in iz plitvelših elips 'sestavliamo živlipnia. da ni 73 učenca P"ola fliosa preve^ ttiučna. doVočasna ter <\w io tudi nnorabiimo. Naibližii in naizadovoliiveiši ie list — elipsa. 00 sredi črta = elavna aila. in stranske. toda koliko vrst s.e nam odpre. Tn lahko razložimo na orvi da imaio listi stranske. žiip v listih izbodiščih (enako visoka) na drueem neenaka. na tret.iem ob rjecliu skunno izhod^šče. Samio par črt in kaka leoa uporaba! Še več, še živa! lahko naredimo — pa kako ce smpie učenec. Vo napovemo. da bomo risali zaica. To ie mi kar vsak dan! (Mi smo seveda tudi zato Pfreie risali list. ker ie on učencu boli mrtev: če bi naiprvo zaica. potemi list. bi sp kai kislo držal uoenec. 5e bi m.u tiaoovedali torei do zaicu list). Prva. leva oolovica lista ip zato. da io razpolovimrv in razpolovmica slnži. da bo Havna i-n v pošfcev nrihaiaioče maniiše na sredi ter da bo onora pri narisu pokoncf '<Jtoieč.iTi plins itd. Sedai dplamo 7.0pet elipse v lee-i. v katerr biti moraio. seeaioče ena v du?o. zonet p-iadimo. da pnide v roko siPurnost. Za vsako elipso. katera vspbuip kak drno" del. lahko z dru^ačno barvo Ko ip e^otovo rrreidemo na dru'f*o ooliovico. toer delamo vse z enobarvnim pastelom — ker sedai bo šele za'ec. Ker ni raznolovnp črte — kaka težava. Koncem konca — skoraJ vsi so narediii p"1avnrv elipso = trup postrani. Tu sii moramo zooet staviti besedico: zakai?! Rešimo to ueanko. kai je termi krivo kako se izop-nemo. To ie tisto p^lavno. kar manrka. Kai <m nomae^a še tako len stroi 5e sp nokvari — ^a pa popraviti np znamo. Me-d staro šaro ea moramo vreči in vpdno poeledamo nani 7 nekako neievolio. Skusaimo si raztolmačiti. ko p-ledamo učetica. Zasleduimo ea med delom. Opore-pravokotnice ni: ne smemo io sedai narisati. ker zaiec ie nima. navaditi moramo na tudi oko. da začne nravilno presoiati! Uretiec se vadi delati ookoncn ^toiečo elioso v zraku. Dotpm na list. Prične tia levii. ke>r mu ie naiorikladineie. znano žp iV leoopisia. in vleop; navzdol. urno zavHe. kpr mu ie tr> zelo kara^kteristično, t>o tem oa DOteene moeočno. brezskrbno od <;pbe. ker se mn zdi. >Ha ie ¦ž>. orema^al nrvo. naitežie: kar Rozabi se. rla mora šp enkrat zaviti. Kam ie on ikrenil! Zakai oa ni tako izbočil levo roIovico- kakor desno? 1. Roka se oomika že sama od sebe rada navzdol in ?leda za čim kraišo oot sai kar zdrlkne: 2. polee- drži levo roko. ki mu že nehote za^radi razdalio. ie nekak meinik. 'in tudi Do^ied že sam se nekako nevede odbiie. Ni torei prazneea oolia: 3. žp. trun sam ip tudi neka zavora. Ikateri ne nusti roke. da bi šla bre7 truida na levo. Vse to ie ob desni polovici ravno obratno. Kaka nrostost! Zato io Ra tudi učenec nodzavestno izrabi. seveda se odiera vse omenieno v trenutku. Tudi z^orai mora snoiiti oba dela. zatn naičešče. ko sp domisli. kam ip zašel hitro skuša 7.adovoliiti tisto notraTiin skombinirano nenravilnost note^ne kar skorai vodoravno nroti levemu- začetku. Vesel ie. .ko ip nrišel do cilia: nieeovo želio ie izDolnil. sedai na ip p-lavno — ne vidi neoravilnosti. Vidi že. toda samo z očmi. toda ne zazna ie ker živi v niem zavest. da ie orišei do cilia. Vprašaimo v* hitro. čp ie pravilna. Veliko iib bo rmedenih. ker «r> ?otovi. da ip Draviino in misliio rla^iiri bočemo mi nrevarati. Tisti na, kateri so noeleda'i k sosedu. vidiio precei pri njem namako namreč 7ato kpr v nreeovi niso vživeti: hitro vidiio nepravilnosti. se nehotp zamisliio vanip. nozornost ie nekie drufod. ko nodedaio svoio. niso več talko utoolieni van.io. !k-ot sn bili med in nrecei no ustvaritvi. zatn tnirli nrideio sedai sami kai bitro na naDako. se nam nasmeiieio. češ. res ie. Da na nreip nvidi, nai oa le noloži na sredo navRično svinčnik in presodi nolovici... Hitro tudi lahko rp.šimo. zakai s-o naeniene elipse malo proti desni. Temu Dtecei odpomoremo. rta iih že nreie ORozorirnn Tin nanake. katerp: bi se noiavile. namreč narišemo na tablo. Enakp zanrefce imamo. ikadar razlaffamo in piše.rno nrko o nri leoonisiu. Srednii učenci nai doIožp kraisi barvnik. kateri nai bi nadomestil navpičnico. zelo malo SRretnim i>p T>a bolie. da mn damo deiati še, nekai predvai 7. navničnico. katero nadonTestimo ikasneie z barvnikom. ki ia pustimo orvič. da leži' v navpioni smeri. okoii nieea oriše elioso. notem vzem» vedno kraiši barvnik. dela Ra vednr> enako veliko elipso!. ddkler io ne narišp svobodno Vedno bomo oa več dosep-li rp n-ote.p-ne tudi skozi zaica razoolovno navničnico tiarnreč zelo malo snreten nčenec kakor Da. M mu nari.še učitpli vsp sam. nnenec sarno no učitelievib črtah prevleče: včasib na ie tudi to ootrebno. ker zelo nerodlen učenec SDloh nikamor ne nride. nodarrno mu nekak tir. -ria sp vadi rdka. Treba i> pa seveda isfcati novih. boliših. Ikralsih In iasneiših ter laže dbvzetneiših unorab. Povedali smo sedai 1p 7. malirrri potezami, v Iažie. woučavanie. Paziti na moramo še na nekai. preko katere^a tudi tip smemo iti kar etiostavno. 1. Učenca moramo nauoiti dedati. Vsak dan vidi zaica. če ea nai nariše. ea. oa ne zna. VMel ie. toda on ni računal: nrimerial razmeria med enim in rtrupim delom telesa. n. nr. ntro Droti Havi. rfava oroti truou, reo itd. Tiikai kakor vidimo. ip, treba temeliite razla^e do živem domačem. naeačenem ali dobro na- risanem zaicu (stenske +abeie). Sedai jra bomo šelp naučili eledaiti. kar ie orednoeoi risaniu. kakor odoirati usta. rp bočemo iesti. 2. Ko naredimo oripravo in novedo otroci nekai o zaicu: bivališče oonis itd. v.b r\e sjnemo Dustiti risa-ti v tisti razi^ranosti. da so učpnčevp misli nri domačem1 zaicu. ori diviem nričenuer zabrodiio misl-i na taka stranska nota. da še od daleč niso v zvezi z zaicem. Kako bo nri takem učencu izeledala risba. tudi ni treba •komentaria. Tudi to moramo unoštevati nri nacakah. ^e ne izviraio od tu Uoenca moramo vedino ODominiati na Ienoto elinse. Ker va o tei mrtv.i elipsi nočp iičenec nič več slišati. ker «ip mit zdi nredolfočasna. moramn zopet riedati- np kak nač.in bomo nanio usmerili misli da iib bo obrnii učenec — z veseljem nani. Če bomo- rekli. da bo zaiček poeledal. kako smo mu naredili <trnr> in ostalo. d-a np bo žalosten. moramn izpeliavati leno in nrevdannio. kalkor smo s? žp učili — učenec. <;p. bo ošivd. nanel vse sile 7 veseliem. ker noče dabi nrnbi očital. sat ip zaiček samo nieeov. Učenec 'na ie 7e na^nien V temu. ri^ breneni do lenoti. Torei usmerili bomo z eno besedo brezdvomno vse raztresene miisli v ustvariaioče sp d«lo m poplačan bo naš trud. (Dalje prih.)