List 9.
Tkavska ščetica ali veliki striček.
Mašine so v poslednjih letih v fabrikah že marsiktero reč spodi inile; al dosihmal fabrikam, kjer delajo sukno in drugo volna to blago, še ni obveljalo, da bi mogle izhajati celo brez tistih osatovih glavic, ki jih tkavske ščetice (ščetke) ali veliki striček (Weberkarde, Weber-distel, dipsacus fullorum) imenujemo. Tem več pa ko so se pomnožile fabrike za sukno, tem več se potrebuje ščetk.
Čeravno se v dobrih letinah v zgornji Avstrii na leto pridela okoli 80 milijonov takih glavic,, in jih spodnja šta-jarska dežela, zlasti na lipniškem polji, tudi prideluje sila veliko, vendar morajo nase domače fabrike iz ptujih dežel kupovati ta osat, za kterega gre — po statističnih popisih — skor vsako leto en milijon goldinarjev na Fran-cozko. Žalostna nam majka! Toliko lepega dnarja moramo pošiljati na ptuje, ki bi ga lahko doma prihranili.
Suknarji   sicer   pravijo,   da   naše   domače ščetke   niso
tako dobre kakor ptuje francozke.    Ali je ondi podnebje in
zemlja ščetkam bolj prijazna ali da znajo tam bolje ravnati
temi glavicami,   morajo   nas  še le večletne skušnje pre-
pričati. To je pa gotovo, da kraj, kjer se ščetice z naj-boljim uspehom pridelujejo, ne sme presuh biti, tudi ga ostri vetrovi ne smejo preveč prepihavati, ampak bolj v zavetji mora biti; zemlja pa se ščetkam taka najbolj prilega, ki je ilovnata pešcenina, in bolj ko je globoka, rahla in zgorej dobra črna zemlja, toliko lepše glavice rodi. Na frišen in močen gnoj se pa sadike ne smejo saditi, sicer zrastejo glavice prevelike in so zlo spačene. Tudi na tem je veliko ležeče, da se glavice o pravem času odrežejo in na zračnem kraji posušijo.
Kar pa se tiče pridelka, je tako bogat, da ga ne prekosi noben drug domač pridelek in še koruza ne. V Hun-gerbrun-u v zgornji Avstrii se prideluje na oralu zemlje po 100.000 ščetk; ako se cena za 1000 glavic rajta po srednji ceni po 2 gold. 50 kr., da oral zemlje 250 gold. dohodka, ki ga ne da noben drug sad pri nas.
(Konec prihodnjič.)
List 12.
Tkavska ščetica ali veliki striček.
(Konec eo-tavka v 9. listu).
v   v
Scetice sejejo sem (er tje drugac, V nekterih deželah, kakor na Stajarskem, se smuč seje z ozimino vred; na Koroškem ga sejejo zgodaj spomladi na posebne gredice, in sadike, ki so potem tu zrasle, se presadijo med koruzo; na Fraucozkem sejejo seme mesca sušca na njivo popred dobro obdelano, na Man kem ua gredicah zrastle sadike presajajo mesca velikega srpana ali kimovca (avgusta in septembra).
Vagan semena vaga 42 — 44 funtov in šteje blizo 6 milijonov in 403.000 zrn.
Šcetice se obdelujejo kakor vsak drug sad, ki se okopuje; posebno je to, da se ščeticam perje razpara, da se ne nabera voda (^dež) v njih; tudi se mora ščeticam nekoliko koreninskih cimic odščipniti; to stori, da že v 2. letu, ne pa še le v 3. steblo naredijo in evetejo.
Kakor hitro so glavice odevele, se morajo odrezati tako, da G pavcov dolg recelj obdržijo, in potem na zračen kraj položiti, pa ne na debelo, da se posušijo. Ker pa vse glavice ne odeveto ob enem, trpi to sekanje glavic okoli 8 tednov.
Pridelek se loči na 3 sorte: velike, srednje in majhne glavice; po 1000 glavic se zveze v en snopič.
Cena za 1000 glavic se spreminja od poldruzega gold. do 3 gold in se čez. Cent ima okoli 3000 glavic.