Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 9. julija 1939. Štev. 28. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Kralestvo Kristušovo. Od 25. do 30. julija se vrši v Ljubljani Kongres Kristuša Krala. Namen kongresa je poživeti zah- valno lübezen do Jezuša Kristu- ša, ki nas je s svojov smrtjov na križi rešo večnoga pogüble- nja, nam spravo bože sinovstvo i večno zveličanje v njegovom Kralestvi. Na zemli je Kristušovo Kra- lestvo živlenje v milošči posve- čüjočoj, to je v lübezni do Boga, štero živlenje davajo i povekša- vajo svestva sveta katoličanske Materecerkvi, štero je nastavo Kristuš i šteroj je on glava. A to Kristušovo Kralestvo lübezni v naših 'düšaj vmira. Milijoni krščenih zapravla to kralestvo i se raj vpreže v kralestvo prekletstva, v kralestvo greha. Milijoni zavržejo Boga i njegovo kralestvo. Milijoni živejo po želaj tela, po želaj sveta i vničijo v sebi lübezen. Nesnaga greha je vleče, lepota lübezni je odbija. Raj se valajo v blati, kak bi hodili med dišečimi ro- žami. Raj majo svojega sovraž- nika, hüdoga düha z grehom, kak svojega Stvoritela, Zveličitela i Posvetitela v lübezni. Kak strašna slepota! Slepci so i tej vodijo. Glühi so i tej poslüšajo. Nemi so i tej govori- jo. Pa Kristuš pravi, ka če slepci vodijo, v jamo zavodijo. Glühi bože reči ne morejo zapopasti i je dale glasiti. Nemi ne morejo božega kralestva širiti. Da se tem nesrečnim mili- jonom slepih odprejo oči i spo- znajo Boga; da se tem nesrečnim milijonom glühih vrne poslüh i sprejmejo v svoje srce božo reč; da se tem nesrečnim milijonom nemih razveže jezik i začno ši- riti bože kralestvo, se zbere v Ljubljani zastopstvo celoga sveta, da s svojov lübeznostjov do Je- zuša Kristuša požive mrtve düše i je pripela h Kristuši. Ka Kongres Kristuša Krala te svoj namen dosegne, je po- trebno dosta moliti. Je potrebno gostokrat se prečistiti i to sveto prečiščavanje ravno za kongres sprejeti i darüvati.. Je potrebno žrtve Prinesti: siromake podpreti i je poslati na kongres, za kritje stroškov kongresa prispevati po mogočnosti, v obleki iskati pros- tejše blago, pri pili i kajenji se zatajiti i pred vsem Božemi Srci na veselje proti svojim navad- nim grehom se boriti i düšo po dobroj spovedi očistiti. Naj se Kralestvo Kristuša Krala razširi v vse düše, bodi naša goreča prošnja i to proš- njo naj podpre naša nazočnost na kongresi, če nam to prilike dovolijo. Polovična Voznina je že doblena od ministerstva. Če nam pa siromaštvo, be- teg, silno delo ne dovolijo, da bi se kongresa vdeležili, teh pet dni se na den bar ednok poklo- nimo Kristuši Krali v Oltarskom Svestvi prebivajočimi i njemi iz srca želimo: Jezuš, naj se razširi tvoje Kralestvo na vsa človeča srca! Viničarski red. Preminoči tjeden je zasedao banski svet i sprejeo novi vini- čarski red. V finančnom zakoni za 1. 1939—1940 je pooblaščen ban dravske banovine, da izda po zaslišanji banskoga sveta od- redbo, štera določi izobrazbo, delo i plačo viničarov (vancarov), z ednov rečjov, da določi vini- čarski red. Svoj čas je izdao mariborski oblastni odbor od- redbo za viničare, ta se je zdaj spopolnila po novoj. Banski svet- niki, ki imajo svojih okolišaj viničare, so predlagali razne spremembe. Za sobočki srez je g. Hart- ner predlago spremembo 22 §., šteri govori od toga, što naj prevzeme delo v goricaj po vi- ničarovoj smrti. Zahtevao je tüdi, naj se zbriše plačilo za nadvür- no delo, štero je v novoj uredbi določeno. Banski svetnik lendavskoga sreza g. Klekl so s sledečimi rečmi zavzeli stališče k novoj uredbi: „Uredbo od viničarskoga reda najtoplej pozdravlam. Velika socialna krivica se bo ž njov konči v zdatnoj meri popravila. Na pritožbe, da ništerni viničarje kradnejo ali živejo ovak nepri- merno živlenje, mi je čast Pri- pomniti, da nega na sveti stanü, šteroga vse kotrige bi bile brez falinge. I za volo faling nešterih ne smemo celoga stana obso- diti. Če so falinge tüdi pri ne- šterih viničaraj, naj se krivci po občom civilnom zakoni kaznü- jejo, ali celi siromaški viničarski stan pa naj dobi pomoč. Alko- holizem, šteri vničava naš narod, bo s tov uredbov omejen. Ve poznam prežalostno dejstvo po svedočbi dühovnih pastirov iz vinorodnih krajov, da je zavolo siromaštva veliko število vini- čarskih drüžin davalo že za zaj- trk šoloobveznoj svojoj deci vino ali žganico s skoricov krüha, če je bio v hiši, ar drüge hrane ne bilo. Vzgojitelje te mladine znajo povedati, kakše grozne posledice ma to vživanje alkohola pri raz- voji düševnih i telovnih moči deteta. Alkoholizem, šteri vmarja poštenost i zdravje našega na- roda, bo po toj odredbi pri siro- maškoj viničarskoj deci omejen, düševno i telovno zdravje siroma- kov se pa bo po njem krepilo. Pa tüdi v narodnodržav- nom pogledi je skrajni čas, da se siromakom viničarom pomore. Viničari živejo na meji naše države i tüji vplivi posküsijo v njih ne toti omejat vernosti do države, a vendar povzročati neko nerazpoloženje proti njej; ve se pa država ne briga za nas. V So- boti so viničarje iz ljutomersko- ga sreza, gda na borzi dela ne so bili sprejeti za sezonsko delo v inozemstvi, ne iz protidržavno- ga osvedočenja kričali, nego samo kak Opomin za oblast, naj njim v obvüpnom siromaštvi pomaga. Iz teh razlogov se mora uredba od viničarskoga reda naj- toplej pozdraviti. G. ban v svojem ekspozeji ne omeno naše viničare v Slov. Krajini, šterih totih ne dosta, a so v velikom siromaštvi, a ured- ba misli tüdi na nje, zato se v njihovom imeni prav lepo zah- valim oblasti, da šče njihov po- ložaj zbolšati. Oprošen od vinogradnikov lendavskoga sreza — pravi se njim „goričanciˮ, — ki so v pre- težnoj večini mali posestniki, mi je čast vam, g. ban, izročiti nji- hove prošnje i zahteve. Ti Posestniki posedüjejo od 1 do 5 oralov laste zemle i od ¼ do 2 orala goric. Zemla njim komaj toliko rodi, da svojo drü- žino preživejo, za obleko že ne- majo kritja. Gorica pri njih ne luksus, nego vretina dohodkov. Iz odaje vina bi si mogli po- skrbeti obleko, plačali dačo i pokriti drüge izdatke. A vina pa ne morejo odati zavolo visike trošarine. Cena našega vina je od l.50 do 3 Din. po litri, to je najvekša cena. Naj pride k toj ceni še 2 Din. trošarine, küpca ne za vino. To se tiče vseh na- ših goric v lendavskem srezi, v Bogojini, Strehovcih, Dobrovniki i v Lendavi. Naj se trošarina odmeri po kakovosti vina i zato zniža za naše vino, da je bo mogo siromak v peneze spraviti. Prosim g. bana, da upošteva to prošnjo naših vinogradnikov, ki jih Zastopam. Iz igre „Kraljestvo Božjeˮ. V Ljubljani na Kongresi Kristuša Kralja bo trijezero oseb igralo krasno igro od kralestva božega, štero je spi- sao gimn. profesor Niko Kuret. Tü naj napišemo Anti- kristušovo zapelavanje iz te igre: Antikristuš: Sem še tü. Trdno stojim. I še bom stao. Naprej zebrani ! Za vas mam mamon, penez, kapital. Posedite zlato i vladajte. Vi ste moja prva straža, vi ste moja prva četa, vi ste živec i stržen kralestva mo- jega. Zlato je vaše. Prevzelo vas bo z düšov i telom. Vsaki dih, vsaki hip, vsako bitje srca njemi bote dali. Mater, očo, ženo, drü- žino, brate, prijatela te njemi žrtvüvali. Me poslüšajte zebrani! Po- sedli bodete te svet. Vsaka reč de vam slüžila. Zlato ne pozna zakona. Küpüjte, odavajte, lažite, norite ! Zlato ne pozna zakonov. Zlato ma samo eden zakon: naj naraste! Slüžba zlati, je slüžba meni: Z penezi stvarjajte države i je razbijajte! Z penezi oslo- bajajte narode i je vničavlite! Z penezi slepite vnožine! Z pe- nezi zepnite milijone! Kapital je začetek i konec! Verniki: Pomagaj nam, Gospod. Jaj! Jaj! Jaj vam boga- tim ! Dobili ste svojo tolaž- bo, ste zdaj nasičeni, te že stradali, te žalüvali i se jo- kali, ki se zdaj smejete. Groza! Groza! Z penezi i zlatom pa se edno li ne da küpiti: večno živlenje. Razgled po katoličanskom sveti. Francija. Vrhovni svet de- partementa Alzacije je poslao sv. Oči Piji XII. spomenico, v šteroj se njemi zahvalüje za njegovo delo za mir i žele, da bi to delo sv. Oče rodilo obilne sadove. Prepis te spomenice je poslani predsedništvi ministrskoga sveta v Parizi. Španija. V Bat celom so znova postavili v šole križe, štere je komunistična oblast dala od- straniti. Pri svečanoj sv. mešiv cerkvi sv. Jožefa so bili križi blagoslovleni, nato pa odnešeni v šole. Sovjetska Rusija. 2. ju- nija je bilo v Rusiji objavleno slüžbeno obvestilo o lüdskom štetji. Število prebivalstva znaša po tom štetji 170 miljonov, ka znači povišanje v rojstvaj Sov- jetske Rusije. Komunisti vužigajo kni- ge. V Sibirskom mesti Omsk je policija napravila preiskavo po hižaj zavolo verskih knig. Detek- tivi so najšli 452 verskih knig, štere so odnesli na glavni trg i tam zažgali. Naloga katoličanskoga tiska je, da lüdi z različnim zanimivim Čtivom privabi injim nato vsikdar bole pojasnüje So- cialni navuk Cerkve. Odkrivle naj natenkoma i obširno nakane nasprotnikov. Naj podavle proti njim orožje, ki se je indri naj- bole izkazalo. Predlaga naj, kak bi bilo mogoče preprečiti slepi- vo agitacijo komunistov, ki so z njov premamili že vnogo lüdi dobre vere. To je namen cerkve. Tomi nameni verno slüžijo No- vine, zato je čtite i širite! Vatikansko mesto. Sv. Oča je proglaso sv. Frančiška Asi- škoga i sv. Katarino Siensko za zaščitnika Italije. Polska. V Osovi pri Var- šavi so odkrili spomenik junaš- komi dühovniki Ignaciji Skorupki. Skorupka je bio vojaški dühov- nik v dijaškoj legiji i je spadno v krvavih bojih proti bolševikom 1920. 1. Odkritji spomenika so prisostvovale oblasti i vnogo naroda. Ločitev katoličanske cer- kve od države v bivšoj Av- striji. V uradnom listi na Du- naji je izišo zakon, po šterom se vsem dühovnikom na bivšoj austrijskoj zemli stavijo plače. Namesto toga je nastavleni novi davek, šteroga določa vrhovno Vodstvo vsake veroizpovedi, a pobira ga državna oblast. 550 letnica kosovske bitke. Pred 550 leti je törska voj- ska na Kosovom poli Premagala Srbsko vojsko i vničila cara La- žam državo. Na spomin te bitke se je vršila velika slavnost na Kosovom poli, štere se je vde- ležilo do stojezero naroda. Slo- vence je zastopao minister g. dr. Krek. Govoro je zbranomi stojezernomi narodi g. minister vojske i mornarice, pozdrave je pa poslao Njeg. Vis. knez Pavel i min. predsednik, šteriva sta bila zadržaniva. Kosovo pole je bilo tista vretina, iz štere je je- mala lübezen do naroda tolažbo i moč za stvoritev močne države Jugoslavije. Širitelski sestanek. Širiteli sestanek se vrši 23. julija na Tišini. Na sestanki govori g. Camplin izseljenski dühovnik v Franciji. Podrobni spored dobite širitelje posebi, tečas pa molite goreče za uspeh sestanka vi i vaši naročniki. Ne pozabite, da je širjenje s Kristušovim dühom napunjeni listov apoštolsko delo i slüži apoštolsko plačo. V nedelo, 9. julija 1.1. pop. ob 3. vüri vsi na veliko tombolo v Soboto, 15 biciklinov, 40 moških i ženskih vür, 1500 dobitkov v vrednosti 30.000 Din. 2 NOVINE 9. julija 1939. Nedela po Risalaj šesta. V tistom časi, gda je pa velika vnožina bila z Jezušom i nej mela kaj jesti, je pozvao svoje vučence i veli njim: milo mi je nad vnožinov; ar tri dni že trpijo z menov i nemajo, ka bi jeli. Če je odpüstim lačne k njihovim hižam, onemorejo na poti, ar so niki zmed njih z da- leka prišli. I odgovorili so nje- mi nejgovi vučenci: Kak bi je što mogeo nasititi s krühom v püstini? Opitao je nje: Keliko kolačov krüha mate? Ti so pra- vili: sedem. I zapovedao je vno- žini doli sesti na zemlo; i vzeo je sedem kolačov i hvalo davši vlomo je i dao svojim vučen- com, da bi je pred nje djali; i djali so je pred vnožino. Meli so tüdi malo ribic. Blagoslovo je i velo tüdi te pred nje djati. I jeli so i se nasitili. Nato so nabrali z ostanjenoga drtinja se- dem košar. Njih pa, ki so jeli, je bilo okoli štiri jezero; i odpü- sto je nje. (Marko 8, 1—9.) * Na štrto postno nedelo ste čüli v evangeliji od pomnoženoga krüha. Te je bilo 5000 lüdi pa 5 kolačov i 2 ribici. Dnes pa drü- ga prilika od pomnoženja krüha: 4000 lüdi pa 7 kolačov i nekaj ribic. Bog vsako leto preskrbi s krühom celi svet, vso svojo de- co na zemli. To je ne menše čüdo, nego ešče vekše, kak pa gda je naednok nasito 5000 ali 4000 lüdi. Čüdno se je to vidilo lüdem te samo zato, ar se je zgodilo naednok, pred njihovimi očmi. Da pa Bog davle žiti rast i tak nasičüje vse lüdi, to se nam pa ne vidi tak čüdno, ar smo na to preveč navajeni. Skoro pozabi- mo, da to tüdi dela Bog. Vej Znamo, kak so nešterni lüdje čüdni. Če le letina dobra, pra- vijo: teliko i takše smo pripo- vali. Gda je pa slabo, te se spo- mnijo na Boga rekoč: takše nam je Bog dao. A mi vsi Znamo, da bi vse naše delo ne rodilo niti ednoga zrna, če Bog ne bi dao rasti. Brezi Boga ne opravimo, ne pri- delamo nikaj. Bog pa vsaki den ne dela očividno čüd. Zemli je dao svoje postave, lüdem pa roke. Bog i človek, oba morata sodelovati, potem zemla rodi. Krüh iz zemle nam pridobiva kmet. Če kmeta, polodelca ne bi bilo, vsi bi pomrli od lakote. Zato kmečkomi stani ide vsa čast! Kmečki stan je najbole po- treben stan. Če zemla ne da, ne- ma nišče kaj v vüsta nesti. Če vse fabrike henjajo, polsko delo nemre nikdar henjati. Kmečki stan je tüdi lepi stan. Lepi ravno zato, ar ma opraviti z naravov. Narava pa je lepa. Kmečko delo je mnogo- vrstno. Zdaj na poli, drügič na travniki, tretjič v logi ali v go- ricaj. Fabrički delavec pa dela zmerom edno i isto. Kmečki stan je tüdi najbole veren stan. Veren pa ravno tüdi zato, ar ma zmerom opraviti z naravov. Pa ar je narava od Boga, ma opraviti z Bogom sa- mim. Fabrički delavec i uradnik se nemata dosta brigati, kakše bo vreme: sunce, dešč, mraz, Sneg ali toča. Kmet je od vsega toga odvisen. Zato je tüdi zme- roj v zvezi z Bogom. Na njega se obrača, da bi njemi naravo na poli pa pri živini tak koman- dirao, da bi bilo za njega dobro. Kmečki stan je tüdi zato srečen pa za versko živlenje do- stopen, ar v nedelo i svetešnje dni lehko počivle pa rad ide v cerkev. Brezbožna kniga za deco je izišla v Moskvi pod naslovom: „Dühovnik — hüdodelnikˮ. Kni- ga grdo napada dühovnike vseh ver. Izišla je v 200.000 izvodaj. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Srečno zakonsko življenje. Ako zaročenca pred poroko popuščata svojim strastem, če ne vesta, kaj se pravi samega sebe premagovati, potem je ve- lika nevarnost, da ostaneta tudi v zakonu taka, kakršna sta bila poprej; morala bosta žeti, kar sta sejala. Ako sta sejala greh, kako naj žanjeta božji blagoslov? Kjer ni bilo pobožnosti pred zakonom, tam vidimo po poroki v novem domu mnogokrat žalost, otožnost in medsebojno prezira- nje. Mlada zakonca se pričneta prepirali, zbadati in kmalu se naveličata drug drugega. Pred poroko morata biti zaročenca pobožno razpoložena. Imeti morata pred očmi, da ju v zakonu čaka mnogo neugod- nosti, a še bolj morata misliti na težke dolžnosti, ki jih v za- konu vzameta nase. Vedeti mo- rata, da ni dovolj, če vsak sam sebi zagotovi večno zveličanje, ampak mora glede tega storiti isto tudi za svojega druga. Skr- beti morata, da postane njuno domače ognjišče, četudi v naj- večjem pomanjkanju in sredi te solzne doline, za nju in za otroke, nekak odsev onega raja, v ka- terega je Bog postavil prva dva človeka. Kratko rečeno, zakon je srečen, če v njem in v družini vlada Bog, če so starši in otroci podložni Bogu, a ne „različnim željam in slastemˮ. (Tit 3, 3.) Božji namen glede zakona. Zakon je vzvišeno svest- veno sožitje, v katerem sta zakonca „z zlato vezjo sves- tva ne zvezana, temveč okra- šena, ne ovirana, ampak ojače- na“. (Časti con.) V tej zvezi mora vladati vera v drug dru- gega in brezpogojna medsebojna vdanost: v tej vdanosti „morajo možje ljubiti svoje žene kakor svoje lastno teloˮ. (Efež 5, 28.) Ako ljubi mož svojo ženo, ljubi samega sebe, a žena mora biti vdana možu tako, kakor je Cer- kev Kristusu. Ta medsebojna vdanost je tako velika in močna, da pretrga celo vezi, ki so vezale otroka z očetom in materjo: „Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno teloˮ. (Gen 2,24; Mat 19, 5.) Samo taka vdanost, ki je iskrena v globini srca in ki ima pred očmi božje zapovedi, vidi v zakonu del večnih načrtov, po katerih Bog vodi in vzdržuje človeški rod. Ako se zakonca zavedata, da je zakonsko življenje sodelo- vanje z Bogom pri njegovi skrbi, s katero vzdržuje in upravlja svet, potem je njuna medsebojna ljubezen nespremenljiva, ker iz- vira iz globokega vrelca večnih verskih resnic, ne pa iz omame čütil, ki se menjajo kakor luna. V taki ljubezni si nista za- konca zvesta samo na zunaj, am- pak kar je Še važnejše, tudi v srcu, dobro vedoč, da ni greh samo tedaj, če kdo na zunaj krši zakonsko zvestobo in tako pre- šuštvuje, ampak da prešuštvuje že tisti, ki v svojem srcu poželi drugo osebo: „Vsak, kdor gleda ženo, da jo poželi, je že z njo prešuštvoval v svojem srcuˮ. (Mat 5, 28.) Ni torej prešuštvo samo tisti prestopek, ki se da sodnij- sko dokazati, temveč tudi pre- stopek, ki ga kdo zakrivi v svo- jem srcu in ki ga bo Bog od- kril na sodni dan. Rekli smo, da je zakonsko življenje sodelovanje z božjimi načrti, a ti božji načrti so, da bi bila zemlja napolnjana z ljud- mi, ki se bodo iz te solzne do- line nekoč preselili v večno do- movino; a to doseže zakon s tem, da daje Cerkvi in državi po- tomstvo. (Dalje.) Spored širitelskoga sestanka na Tišini. V soboto, 22. julija: Ob polšestih večernice pred Najsve- tejšim z nagovorom na širitele. Potem spovedavanje do polde- vetih. Ob poldevetih odhod na večerjo. V nedelo 23. julija: Ob še- stih prva sveta meša s sküpnim sv. prečiščavanjpm. Ob ¾ na sedem rana farna meša z pred- gov. Po njej odhod k zajtrki. Ob 10. pozna farna meša z pred- gov. Med prvov i drügov farnov mešov več svetih meš. Po vel- koj svetoj meši spravišče na prostom pri cerkvi, pri šterom majo glavni govor izseljenski dühovnik g. Camplin. Poleg njih govorijo še drügi. — Po spravišči odhod k obedi. Po obedi večer- nice z blagoslovom i odhod k domi. Letos obhajajo naš goreči dugoletni Širiteo preč. g. Krantz Jožef, tišinski plebanoš i dekan po 25 letnici svojega mešništva, 50 letnico svojega rojstva, zato se zberemo letos na Tišini na širi- telski sestanek. Sküpno sv. prečiš- čavanje, prosimo, da za njih da- rüjete, svete maše se pa bodo slüžile: za žive i pokojne širitele, za žive i pokojne naročnike i za žive i pokojne tišinske farnike. 50. letnica učiteljstva, Pétdesetletnico učiteljske mature obhajajo v nedeljo 9. t. m. v Mariboru sledeči učitelji: Cizelj M. (Maribor), Kranjc J. (Šmartno ob Paki), Kurbus T. (Rogaška Slatina), Iglar Fr. (Slo- venjgradec), Ogrizek J. (Gradec), Ratej Fr. (Vildon), Sernec J. (Lip- nica), Ferčak J. (Šmartno ob Pa- ki), Zacherl Fr. (Ljutomer.) Ob 9. uri zbirališče v starem učitel- jišča ob 11. uri sv. maša v stol- nici za pok. Profesorje in tova- riše, obisk grobov + gg. profe- sorov in tovarišev in dr. Nemški dobrovoljci v Gdanski. V slobodnom mesti Gdan- ski (Danzig) se je zbralo do sto- jezero nemških dobrovolcov i vnogo streliva so pripelale nem- ške ladje. Polska vlada je izja- vila, da če se Gdansk priklüči Nemčiji, bo branila svoje morje z orožjom. Isto izjavo je dala tüdi angleška vlada. Veličasten mladinski tabor v Maribori. Slovenska katoliška mladi na, organizirana v ZFO in ZDK, je v nedeljo, 2. julija doživela svoj zmagoslaven den v Mari- boru. Že v soboto dopoldne so z vseh strani Slovenije prišli v zeleni Maribor slovenski dečki i dekleta z mladci i mladenkami tako, da je Maribor ves zaživel ob navdušenem zbiranju sloven- ske mladine. V soboto popoldne ob 3. uri so se zbrali na stadionu, kjer se je ob pol 4. začela glavna skušnja za nastop za drugi dan. Vso soboto so bila tudi stanovska zborovanja, za kmete, za delavce, za dekleta, za učitelje in za obrtnike vsako posebej. Zvečer je bila slavnostna telovadna akademija v narodnem gledališču. Bili so navzoči šte- vilni odličnih. Akademija je po- kazala, kako visoko je že razvito delo v organizaciji naših dečkov in deklet. Nekaj veličastnega in ne- pozabnega je bil nočni pohod slovenskih dečkov na Slomšekov grob. Več tisoč dečkov v krojih in tudi v navadnih oblekah je korakalo s prižganimi baklami po okrašenih ulicah proti Slom- šekovemu grobu. Spremljale so jih tri godbe. Pobožnost na gro- bu je opravil sam mariborski knezoškof dr. Ivan Tomažič. Pre- lepa ljudska pesem „Je angel Gospodovˮ je mogočno donela ob spremljanju godbe in se raz- lila s pokopališča po v maribor- skih ulicah, kjer so stali ljudje, ki so se udeležili večerne po- božnosti. V imeni Slovenske mla- dine je govoril Mirko Geratič, ki je povdaril, da se Slovenska mladina zaveda, kaj ji je bil Slomšek, apostol Cerkve in Slo- venstva, in da hoče z mladostnim navdušenjem spolniti Slomšeko- vo oporoko: „Vrli Slovenci, pra- va vera bodi vam luč in mater- ni jezik ključ do prave in zve- ličanske omike.ˮ Nato je škof dr. Tomažič imel vzpodbudni govor slovenski mladini in za- ključil slovesnost z molitvijo za Slomšekovo beatifikacijo in s pastirskim blagoslovom. Še dol- go v noč so prihajali ljudje z gorečimi baklami v razsvetljeno kapelico in molili pri grobu svet- niškega škofa Antona Martina Slomšeka. Nedelja je bila že v ranem jutru v slavnostnem razpoloženju Dečki in dekleta so se zelo zgo- daj pojavili na ulicah in šli v cerkve k prvim sv. mešam in mnogi tudi pristopili k sv. ob- hajilu. Od 8. ure dalje so se že zbirali in formirali v skupine za pohod po ulicah proti stadionu. Nekeliko pred deveto uro se je začel sprevod pomikati z zbira- lišč. Prva je šla konjenica, za njimi 49 praporov, nato godba in častna vrsta dečkov v krojih, vzorna mednarodna vrsta Sloven- ske fantovske organizacije. Po- tem so prišli dečki v krojih, za njimi dekleta, mladci, mladenke, spet dekleta v krojih, za njimi fantje, narodne noše in mnogo mladine in ljudstva se je uvrstilo v povorko, tako da je šlo v po- vorki blizu 10.000 mladine. V krojih je šlo fantov dvakrat po 600 in ravno toliko deklet, z mladci in mladenkami vred bil- zu 4000. Ves sprevod je gledalo 30 tisoč ljudi, ki so bili vsi navdü- šeni ob pogledu na strujene ko- rakajoče vrste organizirane Slo- venske mladine, ki so jo od vseh stráni gledalci vneto pozdravljali. Sprevod je šel mimo tribune, ki je bila postavljena na trgu svo- bode. Na tribuni so bili zbrani: zastopnik Nj; Vel. kralja Petra II., brigadni general Čeda Stanojlo- vič, ministri dr. Krek v fantov- skem kraju, minister Snoj, mini- ster dr. Ružič, minister Altipar- makovič, minister Pantič, minis- ter za telesno vzgojo Čejovič, ban dr. Napačen, škof dr. Ivan To- mažič in več senatorjev in pos- lancev in drugih odličnikov. Razpoloženje in navdušenje mladine, ki je korakala mimo tribune, je ostalo nespremenjeno, čeprav je med mimohodom za- čelo močnom dežiti, in nihče se do razhodnega povelja ni umak- nil iz vrste, čeravno so bili mnogi, zlasti mladci, v telovadnih sraj- cah prav pošteno mokri. Ko je proti pol 11 uri dež ponehaval, se je na stadionu za- čela sv. maša, katere se je ude- ležilo okrog 6000 ljudi. Sv. mašo je daroval škof dr. Tomažič, ki je imel tudi med mašo nagovor, v katerem je povdaril, naj bi bila naša mladina bratoljubna, sočut- na, milosrčna in ponižna in pol- na ljubezni do Boga in bližnjega, in bi tako mogla največ koristiti kralju in domovini. Po sv. maši je bilo kratko zborovanje. Popoldanski nastop je gle- dalo 20.000 ljudi. Vsem, ki so ga gledali, bo ostal v nepozabnem spominu. Nastopilo je 600 članov in tudi 600 članic v krojih, 320 mladenk in 432 mladcev, več jih ni moglo na telovadni prostor. Posebno nastop mladcev z rde- čimi prapori je naredil nepopisno lep vtis. Med telovadnim nasto- pom je bila razdelitev nagrad zmagovalcem, ki so zmagali pri tekmah, katere so se vršile prej- šnje tri dni. Govorila sta minis- Matija Balažic: Na križopotji živlenja. V. Lüdje so se paščili z delom. Trbelo je oka- pati kukarco pa osipati krumple. Pred pragom je najmre bilo že Petrovo, glavno proščenje do- linske vesi. Že tisti odvečerek pred Petrovim so pri- hajali pomali s palicami v rokaj božnjaki, šterci pa lončarje. Največ zanimanja pa je vzbüjala visika, pisana komedija. Namestila se je na ob- činskoj trati poleg kovačnice. Hej, to je bilo ve- selja pa paše za lačne oči dolinske decé. Pa tüdi starejši so ne mogli stopiti mimo nje, da se ne bi bar za časek stavili. Dekline pred cerkvijov so plele vence iz gostanovoga listja i devale rože v lončeke. Deca so jim bralá listje, one so ga pa prevezavale s pisanimi rožami i s tem oplele glavni vhod pa predganico, — nekakši čeber — ar bo predga pred cerkvijov. Od sredine cerkvenoga čakatura so visili dugi zeleni venci na vse kraje i se na- lehci pozibavali. Dekline so si kratile čas z le- pimi cerkvenimi pesmami, s smehom, šengare- njom i vsakšemi so znale kaj navrči, če je prišeo mimo. Plivanoš pa Janček sta se napotila proti cerkvi. „Hvalen bodi Jezuš Kristuš,ˮ so jiva po- zdravile. „Na vse veke,ˮ je odgovoro plivanoš. »Hodita, hodita pomagat, da bo hitrej šlo. Kmiči se že i zütra de trbelo rano vstanoti," so jiva zvalé vse poprek. „Kak pa, zütra te mi páli celi den norele, namesto da bi té den posvetne, kak se spodobi za takši velki svetek.ˮ „Gospod plivanoš, če te nas vidili zütra v oštariji, nas lehko s predganice obšalite,ˮ1 je pravila edna, štera je vsikdar mela kakšo reč pri roki. „Samo pazite se, da se vam to prehitro ne pripetiˮ, se je smejao plivanoš. „Ti se boš pa, kak pa, nás držao,ˮ je pra- vila ista proti Jančeki i dregnola Liziko, štera je tüdi bila med njimi. „Kak pa, gospod kantor,ˮ je dražila Jančeka. Janček je nemirno prestapao. „Veselite se, samo greha mi ne delajte i nikše spake nikomi ne davlite!ˮ je je opôto plivanoš. Pesmarski zbor je najmre meo vsakše leto na den toga proščenja malo goščénje, s šterim *) Obgrajate. *) Berači, kodiši e. **) Vrtilnjek, ringešpio. ***) Piskriči. 9. julija 1939. N O V I N E 3 ter za telesno vzgojo Čejovič in predsednik ZFO dr. Žitko iz Ljubljane. Letošnji mariborski tabor je pokazal zavednost in mogočno organizacijo kat. slovenske mla- dine, ki hoče graditi svoje delo v prospeh naroda in domovine v veri Boga in v življenju po kat. načelih zavedajoč se, da samo tako delo mora uspeti. Spomin na mariborske dni pa bo dal ved- no novo navdušenje med mladino za nadaljno delo. Iz Slov. Kra- jina se je tabora vdeležilo nad sto mladine. Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired je to nedelo, 9. julija v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. V nedelo vsi v Soboto! Dosta smo že pisali od velike tombole SK Mure, ki bo zdaj v nedelo 9. julija popoldnevi po večernicaj ob 3. vüri na velikom športnom igrišči v fazanariji v Soboti. Zdaj, kda smo že vidili razstavo prelepih i hasnovitih dobitkov, moremo pohvaliti pri- reditele te velike tombole i jo vsakomi najtoplej priporačamo. Nikdar šče ne bilo takše tom- bole v našoj krajini ! Namen tom- bole je, da bi kak največ lüdi dobilo lepe i koristne dobitke! Vsi dobitki, tüdi najmenši, so lepi i koristni. Na tomboli bo izžrebano 15 biciklov popunoma; novih svetovnih mark, 40 ženskih i moških vür, lepi servisi, krasno blago za moške i ženske obleke, kühinjska posoda, majolika, gla- žovina, gospodinjske i gospo- darske potrebščine itd., vse ka je vsakomi potrebno i hasnovito. Sküpno bo 1500 dobitkov v vrednosti Din 30 jezero. Lüdje, küpite karte po mogočnosti že naprej ! Karta košta Din 3. Pri- dite vsi to nedelo v Soboto i zadovolni te se vračali domo! Prosvetnim drüštvam v Slov. Krajini je kral. banska uprava določila sledeče pod- pore v Din.: M. Soboti 3000, Sv. Jürij 5000 za zidavo, za FO 500, Grad 15.000 za zidavo, Martjanci 2000, Rakičan za kniž- nico 500, Tišina 3000, Črensovci 1000, Bogojina z FO sküpno 2000 za zidavo štrte stene na domi, Beltinci 2000, Hotiza 500 za knižnico, Turnišče 10000 za zidavo. Drüštva, štera neso do- bila, naj se obrnejo na zvezo v Maribori, posebno FO i DZ, ar je zveza za svoje Člane dobila vekšo podporo. Na podporo Novin je po- slao Prša Jožef z ženov Agneš- kov, Lendavske gorice, z Fran- cijo 11 Din. Bog povrni. Na Bašov prosvetni dom je Bogojančar Horvat Štefan na- bral v Lisieux 25. junija 72 Fr. Banovinski živinozdrav- nik, g. Plantarič Igo iz Gor. Lendave je odšel na orožne vaje in ne ordinira od 1. ju- lija t. 1.___________________ Najvekša zanimivost „Prek- murskoga tednaˮ. To je ne tista velka kača, niti oroslan, niti vožnja z motorom po steni, niti somar z križom na hrbti, ali kaj drügoga od bogate razstave. Naj- vekša zanimivost je „sveta meša- v luteranskoj cerkvi. Ta se je slüžila 25. junija. Tak smo naj- mre čteli v M. Krajini, ka te den ob 8. bo sv. meša v cerk- vaj obeh vereizpovedi. Tü pa majo cerkve samo katoličanci i evangeličanci. Šteroga katoličan- skoga dühovnika je poslao „med- drüštveni odborˮ mešüvat v lu- teransko cerkev, dozdaj ešče ne prišlo na svetlo. Dobrovnik. Dne 21. junija je melo 118 šolarov i šolaric iz cele župnije v Dobrovniki v farnoj cerkvi ob 8. vüri prvo sv. obhajilo. Vsa deca se je zbrala pred sv. mešov v šoli v Dobrov- niki, gde so dobili sveče, na šterih so s svilenim belim pan- tlikom bili potrjeni šopki z mir- tet i beli vrtnic. Deklinico so mele bele oblekice ,i na glavi vence. Deca je potem šla pod vodstvom vučitelstva v vrsti, na- prej križ i dva oblečeniva mi- nistranta z g. župnikom, v cer- kev. Tak so s slovenskov pes- nicov mladinskoga pevskoga zbora na čeli, spevali lepe cer- kvene pesmi i z zvonenjom prišli v cerkev. Starišje i drügi odraš- čeni so čakali to mlado proce- sijo na cerkvenom breščeki i se od veselja na glas razjokali. Celi prizor je bio genliv, v srce se- gajoč. Po sv. meši, gde je bilo navzoče vso Vučitelstvo i puna cerkev drügih, so mela deca pri gorečih svečah prvo sveto ob- hajilo. Po sv. obhajili so bili vsi otroci pogoščeni na dvorišči župniškoga vrta. Starišje so vse veselo gledali i se navzočim prireditelom zahvalüvali. To je dokaz, da cerkev, šola i dom majo složno i sküpno delo pri vzgoji šolske mladine. Bogato naročnino v zne- ski 100 Din. nam je poslao g. Sever Janko, profesor z Ježice. Bog povrni! V dobro mesto v Fran- ciji sprimejo pošteno deklo. Naj se javi na naslov: Lackovič Kri- stina, chez Mr. Benoit áAuxillac pres Murat (Cantal) France. Vidonci. Na Vukovom bre- gi je bilo proščenje 18. junija. Zavolo slaboga vremena je tr- govcov bilo malo. Lüdi nebi bilo tak malo, da so prišli ešče z drügi far, či ravnoč je bilo slabo vremen. G. kaplan so oznanili, naj lüdje malo več kaj darüjejo, da ma ta kapela ešče dug. Za- istino so tü dobri lüdje, neje ni- eden ostao, da nebi v žep segno ino darüvao. Lepa šuma je vküp prišla. Prosimo g. predsednika odbora za gordržanje te kapele i vse odbornike, naj položijo ra- čun cerkvenoj oblasti, ka nede nišče gučao, ka je penez zapra- vi. — Vidonski kmet. Sobota. Vtopo se je pre- minoči tjeden v Bakovci v Müri g. Cipot, test g. Koltaija, šteroga je voda odnesla do Središča i ga tam dala na površje. Taki so ga spravili na süho i potom spra- vili v Soboto, gde so ga 1.t, m. spravili k Večnomi počitki. — Smrtna kosa. V nedelo 2. t m. so spravili k Večnomi počitki g. Čenar Franca, krojaškoga majs- tra. Pokojnoga je poleg vnogoga naroda sprevodila tüdi gasilska četa iz Sobote. — Obema pre- minočima Želemo naj mata večni pokoj, drüžinam pa izražamo naše sožalje. — Kramarsko i živinsko senje v Soboti, 3. t. m. je bilo preveč slabo obiskano. Živine i drügoga blaga je bilo preci, sa- mo küpcov premalo. Vidonci. Po kratkom be- tegi so vu Gospodi zaspali 20. junija naš dober naročnik Mar. lista i Novin Lorbek Valentin v 73 let starosti. Pokojni so bili dober krščanski miren mož. Za- püščajo ženo i 3 dece. Pokop je bio žalosten za ostale domače ki so zgübili dobro glavo hiše. Slo- bod je vzeti tüdi od zeta, ki je v Franciji i od zeta Šerüga Geze naročnika naši Novin v Nemčiji. Molimo za pokojnoga. Naj po- čivajo v miri. Sina Mišeka pro- simo, naj nasledüje očine poti vu tej mladi letaj ino naj tolaži svojo žalostno Mater. Njega i vse domače naj potolaži Srce Jezušovo. Ogen je popunoma vničo Lendavsko elektrarno. V pon- delek, 3. t. m. okoli 4. vüre so na glas zvonov i gasilske trom- bete vsi bežali proti južnomi konci Lendave, gde so se začnoli zdigati navzgor velki kolobari dima. Plameni so naednok objeli celo elektrarno, tak. da se ne dalo nikaj rešiti iz nje. Da se je ogen ne razširo na sosednjo gospodarsko poslopje, se je zah- valiti v prvoj vrsti gasilcom i drü- gim reševalcom. Nastalo škodo cenijo na 200.000 Din. i je pri- bližno krita z zavárovalninov. Ogen je nastano do zdaj šče iz neznanoga vzroka. Nova meša na Cankovi. V nedelo 9. julija bo na Can- kovi nova meša. Gospodovomi oltari bo prvič pristopo preč. g. Anton Zelko, cankovski doma- čin. Gospod novomešnik je sa- lezijanec. Vse študije je po ve- čini dovršo v Italiji, kama ga je kak trinajstletnoga spravo z vno- gimi drügimi preč. g. Radoha. Sprejem novomešnika bo v so- boto proti večeri. Na den nove meše bo posebno pomenliv pri- zor, gda bo 30 pridnih cankov- skih dečkov v zbornoj deklama- ciji slovesno izročilo pred cerk- vijov novomešniški križ. Slav- nostni predgar je O. g. Obržan iz Maribora. Srečnomi novomeš- niki i domačini iskreno čestita- mo i se zahvalüjemo vsem, ki so ga pripelali k oltari, da on večletna staršov. Kobilje. Naša ves, ki je po velikosti ne ravno mala, je pravzaprav daleč potisnjena v kot i je odrezana po bregi i po velkom lesi od prometnoga sveta. Vendar pa, četüdi smo od sveta takrekoč odrezani, ži- vemo vsakdanešnje živlenje. Da pa drügi na nas ne bi pozabili, zato se od časa do Časa tüdi mi oglasimo v „Novinajˮ i ra- zodenemo veselje, šteroga čüti- mo, drügim. Za nas je pač naj- vekša sreča i veselje to, da ma- mo med sebom dühovnika. Tak nam je mogoče nedele i svetke bole posvetiti, kak pa inda, gda smo hodili ešče v dalešnji Dob- rovnik. Letos smo na Telovo pri nas ob prvim meli procesijo z Najsvetejšim po vesi. Srečni smo bili, gda smo čüli našega dü- hovnika moliti med procesijov evangelije i drüge molitve v slo- venskom jeziki. — Letos je pri nas bilo tüdi obprvim obdržano prvo sv. obhajilo. Oči so se nam od veselja skuzile, gda smo vi- dili naše prvobhajance kak an- gelce klečati i moliti v cerkvi. — Na Antonovo smo v šoli gle- dali lepo igro „Pri kapeliciˮ, ki jo je priredio naš fantovski od- sek s sodelüvanjem Prosvetnoga drüštvo. Igralci so lepo igrali v veliko zadovoljstvo vseh gledal- cov. — Veličastnoga mladinsko- ga tabora v Maribori so se vde- ležili tüdi člani i mladci našega Fantovskega odseka v jako le- pom števili. Domo so prinesli nepozabne lepe spomine na ta- bor. — Če što ide k nam iz Dobrovnika, pa zavine po krajšoj poti v ves, te v pamet vzeme, da je pot, ki pela doli po bregi v ves, popravlena i poravnana. Da se je mogla ta cesta popra- viti, se mamo zahvaliti Kraljevskoj banskoj upravi v Ljubljani, ki nam je dala podporo v te namen. A to podporo nam je pa Spravo naš narodni poslanec g. dr. Klar Franc. Zato se njemi na tom mesti najlepše zahvalüjemo. Prometni minister mrtev. Dr. Spaha, prometnoga mi- nistra je v Beogradi, v hoteli Srpski kralj, v kopalnici kap za- dela i je taki mrtev postao. Na državne stroške so ga zakopali v navzočnosti vlade v Sarajevi, Česa ne vemo? Dvakrat dva je štiri; ená in ena sta dve, — to ve vsak, ki zna na prste šteti. Za pomladjo pride poletje, za poletjem jesen in potem zima, — to tudi vsakdo ve. Za dežjem pride sonce, za mrazom toplota, — tudi to vemo. Za eno stvar pa nikdo ne ve. To je dan smrti. Življenje nam nudi tisoč presenetljivih zgledov. Nenadoma umirajo mladi, zdravi ljudje, ki si obetajo dolgo živ- ljenje. Nasprotno pa dolgo živijo ljudje, ki jim je življenje v bre- me in si želijo smrt. Ker tudi vi ne veste, kako dolgo boste živeli, vsaj v neki meri rešite sebe in domače hu- dih skrbi z ozirom na bodoč- nost Zavarujte se pri „Karitasˮ, ki je že tisočem in tisočem nu- dila v največji stiski pomoč. Zastopnike ima skoraj v vsaki župniji. V Slovenski Krajini pa sta glavna zastopnika: gg. Jožica Skalar v M. Soboti in Zver Joško, tajnik posojilnice v Črensovcih. Obrnite se na zastopnike, oni bodo vse uredili. Kupujem po najvišji ceni: Ržene rožičke (stari krüh, krüšni oča) lepo nabrane sohe, čiste, nadalje vse vrsta semena. — ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom, Sobota. Lendavska c. St. 2. — Telefon St 2. Pri sodobni čudodelki. Posebni vlaki vozijo v Li- sieux od maja do oktobra. S ta- kim sem se tudi jaz peljal v ne- deljo 25. junija. Vlak je bil dolg in potni- kov polno. Ustavli smo se le parkrat. Ob 9 h zjutraj nas je že gledala veličastna bazilika. Ali jaz sem se dogovoril z Vodstvom romanj, da bom ma- ševal v Karmelu. Le kako ga bom našel? Kar za romarji, ki se premikajo kot reka. Ves čas rosi. Kdo se pri tem ne bi spomnil Trezikine pri- mere v dežju rož iz nebes? — Toda: to bo oviralo moje izse- ljence! Vendar jih vedno več pri- haja: z vlakom, z autubusi: eno skupino je vrli patron sam pri- peljal prek 30 km daleč; dva Bogojančara sta se s kolesi pri- peljala prek 70 km daleč. Mašujem tik ob veličastnem Trezikinem relikvijariju, kamor je sam papežev odposlanec po- ložil zlato rožo. Izseljenci tiho prisostvujejo in tem bolj zbrano molijo. Cerkev je polna romar- jev, da po končani maši komaj pridemo iz cerkve. Iščemo gostilno za obed. Po obedu pa naravnost v bazi- liko, ki je na položnem hribu. Bilo je okoli tretje ure. Kar nas dohiti ena Bogojančarka, še na tešče! Seveda sem takoj zaprosil rektorja cerkve za dovoljenje, da jo spovem in obhajam. Prijazni gospod je že vedel za naše ro- manje in z veseljem dovolil. Po- tem še zaprosim dovoljenje za večernice. Kar v kripti smo jih smeli imeti, v kripti, ki je že do- vršena in jo ves čas obiskujejo številni romarji. Pri glavnem oltarju smo se zbrali, pri oltarju, ki je poln pri- zorov o cvetju: angeli ga nosijo v košaricah, fino izbrano dehti na oltarju samem. Prepevamo Marijine litanije. Mogočno zadoni po širnem pro- storu slovenska pesem. Romarji se ustavljajo, poslušajo, bliže prihajajo. Poslušajo vsi tudi, ko govorim: o roži skrivnostni iz litanij, o naši pesmi »vse rože jfo polju bom skupaj nabral", o mali poti, o sodobni svetosti. Za blagoslov z Monstranco sestra iz reda male Trezike pri- žge vse lüči, da je tem bolj ve- ličastno. Potem še pojemo in moli- mo. Ostali romarji nas še po- slušajo. Po večernicah jim razla- gam krasne modeme podobe v kapeli. Nato stopimo v gornjo cerkev, kjer ravno pojejo latinske večernice. Še pogledamo veličastni kri- žev pot v naravni velikosti, zunaj bazilike, podoben lurškemu. Pa se je že treba pripravljati na odhod. Odhajamo in spominke ku- pujemo. Trgovke se prijazno smehljajo, v gostilni so nena- vadno prijazni, nad vsemi je ka- kor razlit posebni smehljaj in prijaznost. Ali ni tudi to ena iz- med skrivnostnih cvetk moderne čudodelke iz Lisieux? Camplin. Kdo šče küpiti žito, pše- nico i oves v križaj, naj se čimprej oglasi na žup- nišči v Lendavi. je cerkveni odbor pripoznao njegov celoletni trüd pri spevanji cerkvenih pesmi. „Ali smo vam že gda davali kakšo spako?ˮ so silile dekline v plivanoša. „To rávno nemrem praviti, ali zna se vam zléhka pripetiti.ˮ Plivanoš je stopo v cerkev, odpro brevir, se prekrižao i že so njegova vüsta šepetala mo- litve. Proso je blagoslov na svojo faro, proso za to sprevedne, a v jedri dobro mladino i da- vao je hvalo za božo Dobroto. Konike,* šteri so se od cerkve vlekli notri v ves med hiže, so pometali, da se je zdigavao gosti prah i legao na bližanje sadovnjake. Po grabaj so kosili koprive pa herbüdje. Deca so rano napasla krave i gnala s pašé, vesélo po- kala z bičami i včasih je šteri zajuvkao zmes. Ve je pa zütra Petrovo, den, za šteroga so celo leto skrivomá devali vküp korone pa dinare, da si küpijo to, ka jim požele srce. Janček se je stavo poleg Lizike. „Nekam hitro ti ide to od rok,ˮ jo je na- gnao. »Če bi mi ti pomagao, bi šlo hitrej pa lep- še," ga je poglednola. Sam ne znao, gda se je vseo njoj nasproti na rob cementnoga plota. Davao njoj je rože, štere je ona vpletala v venec. Vsikdar, gda se je njegova roka doteknola njene, ga je nekaj čüdno prijetnoga spreletelo. „Ka, če bi mi dala edno rožo,ˮ je pridr- žao Janček rdečo rožo v roki. „Té so pa ne za tebé. Če ščéš, rastéjo v mojem ogračeki tüdi takše,ˮ njemi je napô stiha pravila Lizika. »Ka pa če so ne tak lepe". „Pa so znabiti zato bole dišéče,ˮ je ne popüstila ona. »Znabiti pa je gda pridem gledat," je pravo Janček. Lizika je odnesla dogotovleni venec v cer- kev, ga namestila na svoje mesto, nato pa za časek pokleknola pred oltar i njeno srce je tiho, brezi reči molilo... Drügi den, na Petrovo, je kazalo, da bo lepi sunčni den. Že zaran so se deca zmotala iz posteo, kotov i tublinov. „Ka vas je pa obüdilo tak zarán?ˮ so se čüdivale matere, gda je drüge dneve za ves svet ne bi spravile z mesta. Deca so ne vtegnola odgovoriti na to. Neslo je je k vratam na cesti takše, kakši so bili: vse košavi, napö oblečeni pa nemujti i se veselili po plotaj i z občüdüva- njom gledali proti cerkvi. Zvonovje te male cerkve so sprijali proščenje z jasnim pa čistim zvonenjom, da kem bole po- vékšajo svetešnje občütje toga dneva. Petrovsko proščenje v Dolini je daleč okoli poznano. Nikdi, pravijo, ne pride telko lectarov pa lüdi, kak sé. Štirje lectari, ki so točili me- dico, so se razporédili pred cerkevjov. Eden pod lipov, drügiva dva pa v škegnji bližnjih sosidov, štrti se pa komaj stisno med lončare i pečenjare. (Dále.) *) Vratnice. 4 NOVINE 9. julija 1939 Perša Jožef i Agneza iz Lendavskih goric. Hvalen bodi Jezuš i Marija! Velepoštüvani gospod urednik! Z temi rečmi bodite pozdravleni i vam želem dobro zdravje ino veselje i vam želem, ka bi še več let se vča- kali, ka bi nas tolažili z Vašimi listi eti v toj tüjini, šteri so nam jedino veselje, gda je dobimo v roke. Pošilam vam naročnino i 5 Din. za Dom sv, Frančiška, ostalo, ka je Višek pa na pod- poro Novin. Še ednok vas po- zdravim i našo lübo mater, se- stro i šogora z decov vred. Virag Marija, Ferme St. Etl- enne. Hvaljen Jezuš i Marija. Pre- častiti gospod uredniki Prav pri- srčno vas pozdravlam. Bog naj vam poplača vse vaše trüde, štere mate za nas izseljence. Po- zdrave pošilam tüdi mojim bra- tom i celoj rodbini, g. Škoberni i celoj njihovoj drüžini, čren- sovskoj vesi i fari, celoj Slo- venskoj Krajini. Slovenska Krajina, lepa domovina ti, po tebi naše srce hrepeni. V Ameriki v Williams Towns- hipi je zgorela hiža slovenskoga farmera Aleksandra Kardoša. Ogen je najbrž prišeo iz rora. Ar je hiša bila z vekšega lesena, je do teo pogorela. Gasilci iz Hellertowna ne so mogli obra- niti hiže, ar je ne bilo zadosta vode, ogen pa je bio že preveč razširjeni, kda so ta prišli. Iz goreče hiže so rešili samo edno posteo i nekelko drobnarije. Škoda znaša več, kak vsota, za štero je bila hiža zavarovana. Kardošovoj drüžini, ki ma 9 dece, so dobri sosidje priskočili na pomoč. V Allentowni v Ameriki je skočo z visikoga mosta na že- lezniško progo William J. Bac. Kda so njemi lüdje pribežali po- magat, je bio šče živ. Malo za tem je v bolnici mro. Njegova žena je pred kratkim vmrla i to ga je tak žalostilo, da si je sam vzeo živlenje. Pozdrav g. Camplin! od izseljencov. Z najlepšim veseljem vam danes nasproti hitim, vso srečo i zdravje za vaš veseli god želim. Za god vam dam pušelček zlat, kateri raste okoli nebeski vrat. Marija vam ga je zasadila in za vas ga bode gor gojila, enkrat pa na Čisto srce položila. Želim vam, da bi se včakali še vnogo let svojega goda, svojega kot- nega Patrona sv. Ivana. V zdravju in sreči mnoga leta naj Gospod vam podeli. Marija naj vas vodi in pripelje nazaj v domači kraj, kjer vsi naši vas željno čakajo že nazaj. Mnogo še srečnih in veselih dni, Oče nebeški vam naj podeli, kar so najlepše vam želje srca, vse vam naj njegova roka poda. Ko pa bodo zaspale vaše oči, takrat Jezus in Marija in vsa nebeška tovaršija naj vas spremlja v tisti kraj, kjer je sveti raj življenja vekomaj. Še enkrat Bog vas živi. Sprejmite pozdrav od vseh iz francoske Nedelice, posebno od Bare Raj. Horvat Micika , na sestanki v Longsols 11. junija 1939. Pre- častiti gospod ! Hvaljen Jezus in Marija. Srčno pozdravljeni gospod in naš dušni pastir, ki danes zo- pet prihajate med nas izseljence. Ko večerno sonce zaide za gore, leže mrak in temna noč ogrne celo naravo in zato noč brez lüči nima svetlobe, dokler se spet ne prikaže jutranja zarja, v kateri vzhaja svetlo sonce, da se zopet obudi življenje na dan.— Tudi danes je prišel dan, ki nam je bil težko pričakovan, nam zgubljenim ovčicam, ki smo v tej nepoznani tujini, ki smo mo- rali zapustiti svojo drago domo- vino in svoj rojstni kraj in smo ostali brez pastirja, ki bi nas vodil k lüči svetlobe. — A ven- dar je prišla ura in oni resni trenutki, ki smo jih težko priča- kovali. Zdaj pa prosimo Boga in Devico Marijo pomoči in božjega blagoslova. Pri odhodu iz Longsolsa. Torej Prečastiti gospod duhovnik, vi ste nas obiskali in vi ste tisti pastir in usmiljeni Samarijan, ki je o njem pripovedoval Jezus. Pridi, pridi k sirotici Usmiljeni Samarijan, naj zbude te mili klici, grešnih ne zavrzi ran. — In torej vas so zbüdili naši mili klici, da ste nas prišli poiskat, kakor partir zgubljene ovčice, da nas zopet pripeljete nazaj v čredo številnih ovc. — Naše želje do vas so, da nam očistite naše duše in Jezus, ki bo prišel v naša srca, nas bo spet poživil, da dosežemo milost in odpüšče- nje za naše grehe. Torej še en- krat srčno pozdravljeni v imenu nas vseh, ki smo tukaj. Za vaš trud pa naj vam Bog obilno po- plača tisočkrat. Bog vas živi. Fantovskim odsekom. Mladec s ponosom služi svo- jemu narodu in svoji državi. Majhen je naš slovenski na- rod. Komaj dober miljonček nas je in še ta narodič živi v usod- nem zgodovinskem in zemljepis- nem ozemlju, kar ga je vzgajalo za največja junaštva, ko je hotel ohraniti svojo grudo, svoj jezik, svojo knlturo. Naš narod je bil vedno narod junakov. Z vzhoda je skozi stoletja napadal Turek, pustošil je, mo- rji, uničeval in naš narod je krvavel in branil ne le svojo po- sest in življenje, ampak tudi krščanstvo. Vse je ohranil in očuval proti temu sovragu. Na jugu je živel velik narod, ki je silil na sever; naravna bogástva so ga vabila. Na severu je živel še mogočnejši narod, ki je ho- tel preko Slovenske zemlje in preko slovenskega ljudstva na jüg do Jadranskega morja. Skozi stoletja je vladal nad našim na- rodom, preganjal našo besedo, oviral in zatiral našo kulturo, s svojimi zakoni in mogočnimi de- narnimi sredstvi je hotel poku- piti našo zemljo. Saj je svoji lepoti bila in je še danes koš- ček raja na zemlji. Veliko je trpel naš narod in krvavel. Vse svoje trpljenje, vse svoje gorje je polagal v svojo narodno pe- sem, ki je bila in je še danes prav radi tega najlepši in naj- večji naš narodni Zaklad. K tej pesmi se je zatekal, ob tej pes- mi je rastel, ob tej pesmi zma- goval. Trd, krut, dolgotrajen in neenak je bil v preteklosti boj slovenskega naroda. In vendar: Slovenec je ohranil svojo zemljo, ohranil je svojo besedo, ohranil je svojo pesem; ne le ohranjal je vse to; zgradil si je iz lastnih moči, iz lastne nadarjenosti, iz lastnih žrtev svojo kulturo in to tako visoko, da spada med naj- kulturnejše narode zemlje. Kako bi torej ne bili ponosni na to, da smo Slovenci, da smo člani težko preizkušenega, tako juna- škega, vedno zmagovitega, tako kulturnoga naroda! Slovensko zemljo, sloven- sko besedo, pesem našo in našo kulturo, šege naše in naše obi- čaje, vse to ti daje naš narod. Glej, vse to so silni zakladi, ki blažijo tvoje srce in bodo kra- sni tvoje življenje do konca dni. Koliko stoletij je preteklo, preden si je tvoj narod zgradil te šege in navade, koliko dela je prestal, da si je zgradil svojo kulturo. S koliko ljubeznijo je lepšal svoj jezik skozi stoletja, da je postal tako prožen in blagoglasen, kot je danes! Koliko bojev je tvoj narod prestal, da ti je vse to o- hranil in ti vse to položil v tvojo zibelko kot tvoj najdragocenejši zaklad! Vse to si prejel brez last- nih zaslug, samo zato, ker si se rodil kot član svojega naroda. Pač vzroka dovolj, da ti tudi vz- ljubiš svoj narod in mu slüžiš vsekdar. To je tvoja prirodna dolžnost. A tvoja dolžnost je, da ga ljubiš z dejanji. Naj ti bo zem- ljica naša tako sveta, da ne boš nikdar nikomur prodajal niti ene same grüde ! Spoštuj svojo be- sedo tako, da se je ne boš sra- moval nikjer in je nikoli ne boš Zamenjaval s tujo besedo! Ohra- njaj slovensko narodno pesem kot slovenski zaklad! S svojim delom dvigaj in bogati po svojih močeh slovensko kulturo! To je, Mladci, naša dolžnost, ki nam jo narekuje naš ponos in ljubezen do naroda našega. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Vedno Ista... Vedno ista pesem! Kako? Res, ved- no in vedno prosimo in moledujemo: Prispevao po svo- jih skromnih močeh za kongres Kristusa Kralja! Mnogi, mnogi so se že naveličali te pesmi. Pa je še vedno nova, vsak dan sodobnejša. Kongres, ki se nam bliža s strašan- sko naglico, bo velika prireditev, ena največjih v zadnjih letih. Velika prireditev ! Seveda, to je že lepo rečeno. Toda, to je šele beseda. Treba pa je žrtev; za velika dela je potrebo veliko denarja: za velik most gredo milijoni, za novo šolo plačujemo milijone, za prepotrebno bolniš- nico plačujemo milijone ! In za kongres, ki naj bi bil ve- lika prireditev? Tudi kongres potrebuje denarja. Odkod naj ga vzamemo za vso velikansko propagando po šir- nem svetu, odkod za ves sijaj, ki naj tudi na zunaj po- kaže, da je Ljubljana svojemu najvišjemu Kralju zvesta in vdana? Od nas samih ! Zato vedno te prošnje: darujte za kongres! Če imamo denar za cigarete, za kino in gle- dališče, za svilene nogavice, za klobuke po najnovejši modi, če imamo denar za toliko in toliko brezverskih knjig, brošur in časopisov, imejmo denar tudi za naš u- gled, za našo čast in ponos. Vsak zaveden Slovenec, vsak zaveden katoličan bo zato prispevao četudi le nez- naten znesek kot svojo žrtev kongresu Kristusa Kralja. Nebeški Kralj nam bo vsako žrtev tisočero povrnill Glavna kongresna pisarna. Vsem interesentom sporočamo, da je glavna kongresna pisarna v Ljubljani, Tyrševa c. 31.|I. Odlične cerkvene osebnosti na kongresu. Pri- pravljalni odbor je dobil obvestilo iz Montevidea v Uru- guayu (juž. Amerika), da se bo ljubljanskega- kongresa osebno udeležil tudi tamkajšnji nadškof dr. J. F. Aragone. Z njim vred bo prišlo na kongres tudi precejšnje število vernikov. To kratko sporočilo je zopet nov očiten dokaz, kako veliko zanimanje za julijski kongres Kristusa Kralja vlada po svetu. Ne bodimo torej mi sami malodušni in ne vdajajmo se brezdeljul Slovenci bomo v julijskih dneh zopet imeli priliko, da nas veliki svet drugih narodov spozna pobližje, da bomo tujcem pokazali, kaj in koliko zmore naš majhni a disciplinirani narod. Na delo torej ! Svete reči smo se lotili. Škofje kat. sveta o našem kongresu. Da večina škofov na kongres ne more priti, je jasno. A da se zani Vsaj zanimajo, to je razveseljivo. V tem oziru moramo reči, da je napravljena dobra reklama po svetu za kon- gres, za Ljubljano in za Slovenijo. O kongresih Kristusa Kralja kat. svet do sedaj ni mnogo vedel, večinoma še prav nič. Danes pišejo o našem kongresu kat. listi po vseh delih sveta. In kdo je na Kitajskem, v Afriki, Južni Ameriki in Mehiki kaj vedel o Ljubljani in Sloveniji? Danes so nam od tam napovedani na obisk cerkv. knezi. Oni pa, ki priti ne morejo, pišejo v Ljubljano Vsaj pisma, pozdravljajo kongres, mu želijo najboljšega uspeha in za- gotavljajo, da zanj molijo in da pozivljajo svoje vernike, zanj moliti. Vabilo našega prevzv. škofa ostalim škofom je našlo lep odziv. Gospodu škofu prihajajo zahvalna in pozdravna pisma iz najrazličnejših dežela. Risali so doslej: Kardinal Jožef Mac Rory, Armagh, na Irskem; Jožef In- gles iz Gerone na Španskem; Jožef Miralles y Sbert s Palme Mallorce (Špansko); Ernest M. Piovella, nadškof in preds. škof. konference na Sardiniji; nadškof Anton. Lus- tora, Relem do Para v Braziliji; nadškof Garibi Jožef Ri- vera, Gvadalajna v Mehiki;, Anastazij Hurtado, Tepic, Me- hiki; Gerald Patricij O’ Hara, Savannah - Atlanta, Sev. Amerika; nadškof Ferdinand Perier, Kalkuta, Indija; nad- škof Jožef Descuffi, Smirna; Mihael Paternain, Florida; Stanislao Adamski, Katovica, Poljska; Vladimir Jasinskl, Lodz, Poljska; nadškof Janez Jožef Mitty, San Frančišek, Kalifornija; nadškof Leopold Prečan. Olomuc; nadškof Dianizij Casaroli, Greta, Italija; Simon Barta, Budjejevice, Češka; Viljelm Lemmens, Ruzmont, Holandija; JožefLo- pez, Agnas Calientes, Mehika i nadškof Ismael Perdotno, Bogota, Kolumbija; Janez Balan, Lugoj, Romunija; nad- škof Avguštin Kandathil, Ernakulam, Indija; kardinal Ahi- les Lienart, Line, Francija; nadškof Umbert Malehiodi, Camerino, Italija; Emil Thienard, Constantina in Hippon, Afrika; nadškof Jožef Frančišek Rummel, Nevv Orleans, USA: Adalbert Fleischer, Marianhill, Afrika; kardinal Pe- ter Boetto, Genua; kardinal Avgust Hlond, Poznan; kar- dinal-primas Justinijan Šerédi, Ostrogon; Frančišek Barda, Premisi, Poljska; Atllij Adinolfl, Agnani, Italija; Aleksan- der Mačehi, Como, Italija; Tomaž Ludvik Heylen, Namur, Belgija; nadškof Tomaž Valeri, Brindiši, Italija; Tomaž Suhr, Kopenhagen, Danska; Janez Krstnik Chiappe, Ge- race, Kalabrija; Anton Santin, Trst; Janez Evangelist de Lima Vidal, Aveiro, Portugalska; Teodor Palerom, Sarsina, ltalija; Mihael Bubnič, Rožnava, Slovaška; Karl Jožef Evgen Ruch, Strassburg, Alzacija; Ferdinand Rodolfi, Vi- čenca, Italija; Leon Durand, Oran, Afrika (Alžir); Alojzij Cossio, Recanati - Loretto, Italija; Avguštin Pacha, Te- mešvar, Rumunija; Kamli Viktorin Fachinetti, Tripolisi Inocenc A fred Russo, Bovino, Italija; Stanislav Lukowsk, Lomž, Poljska; nadškof Rigobert Domeneck y Vales, Sa- ragoza, Španija; Aron Marton, Alba Julia, Rumunija; Štefan Breyer, Györ, Madžarska; Viktor Burič, Kotor, Dalmacija. Grofica Zichy za kongres. Tudi na Madžarskom je dokaj zanimanja za naš kongres. Obeta se od tam pre- cejšnja skupina udeležencev. Izredno zanimanje za kon- gres pa kaže grofica Livija Klara Zichy, sestra nadškofa v Kalocsi, Julija grofa Zichyja. Pisala je nadškofu in mu priporočila, naj kongres podpira, kar je nadškof tudi ob- ljübil. Poskrbela pa je tudi, da se po madžarski samos- tani veliko moli za kongres. Ta žena razume stvar, ve, za kaj velikega pri kongresu gre, in ima srce zanj. Da bi ga imeli tako tudi vsi Slovenci. Kaj nam piše kardinal lyonskl? Prezvišeni! Pre- jel sem Vaše pismo in mi je resnično žal, da mi ni bilo mogoče odgovoriti pritrdimo. Brzojavil sem Vam. Toda zdelo se mi je potrebno, da Vam vso stvar popolnoma razložite bodite prepričani, kako resnično vzradoščen sem bil, da se bom mogel osebno pridrüžiti veličastnemu slavju, ki ga Jugoslavija že ponovno prireja v čast Kris- tusa Kralju, imel bi veliko čast, zastopati na Vašem kon- gresu Francijo, do katere goji Vaša domovina čüstva, ki so Splošno znana. Pa na žalost, sam organiziram v Lyo- nu že več mesecev marijanski kongres v čast Naše Ljube Gospe Fourvierske. Jutri zvečer se bo začel in bo trajal do nedelje zvečer. Lahko si mislite, kako nisem mogel računati na to, da bi bil pri tej slovesnosti odsoten. Z druge strani pa me ob tej priliki navzočnost kardinalov, škofov in nadškofov ter cela vrsta tujih gostov zelo za- držuje, posebno v dneh, ki bodo sledili neposredno slo- vesnosti kongresa. Zdi pa se mi tudi neobhodno potrebno sporočiti Vam, s kakšno radostjo bi sodeloval pri Vaših mogočnih slavnostih. Prosim Vas, da ste tolmač mojega globokega obžalovanja Nj. Eminenci kardinalu-legatu, epi- skopatu in kleru Jugoslavije ter kongresnemu odboru. Za- gotavljam Vas, da bom zdrüžen pri Vaših molitvahi in slovesnostih, ki se bodo razvijao v Ljubljani, z bratsko mislijo. Sprejmite zagotovila moje resnične naklonjenosti! — Peter Marija kardinal Gerlier, nadškof lyonski. Pismo, ki je datirano z dne 20. junija, je izredno toplo in prisrčno. Zdi se pa, da se je visoki gospod zmotil v da- tumu našega kongresa, ko je menil, da se vrši istočasno z njegovim marijanskim. Zato še ni izgubljeno upanje, da se bo kongresa vendar udeležil. Kongres - prireditev za vse, ne samo za neka- tere! Ponavlamo in zopet ponavljamo, da bo letošnji kongres prireditev širokih in velikih množic. Ne nasedajte tistim, ki govore, da kongres ne bo mogočen ! Te govo- rice širijo tisti, ki hočejo omajati naše navdüšenja in naša prizadevanja ! Pokažimo prav s svojo mogočno udeležbo, da smo katoličani, ki znamo svoje katoliško javno in neustrašeno izplačati. Kupujte kongresne razglednice, ki predstavljajo sliko Kristusa zmagovalca. Saj je cena razgednici tako neznatna, malenkostna, le 1 din. S to malo žrtvijo pa kon- gresu lahko zelo veliko koristimo. Segajte po njih in ku- pujte jih ! Kristus Kralj bo vsako žrtev stoterno povrnil ! Priglašajte mladino! Mladini je na kongresu do- ločen poseben dan: Zato je mora na Stadionu biti zbrane čimveč. Veliko prijav smo že prejeli, od ponekod narav- nost rekordno število. Prosimo pa vse, ki udeležbe mla- dine še niso prijavil!, da to štore čimprej, S tem pospe- šujemo priprave na kongres in lajšamo delo odboru. Ali ste že... Ali ste že kupili kongresno razgled- nice, ki ji je cena le droben*1 dinar? Ali ste že poslali svoj prispevek za velike stroške letošnjega kongresa? Ali ste se. g. trgovec, g, doktor, g. ravnatelj, g. blagajnik, odzvali v dejanju vabilu na 800 dinarsko akcijo? Ali.si že prav ti, ki od tebe kongres zaradi tvojih zmožnosti veliko pričakuje, agitiral zanj ? Ali v svoji družini ustvar- jate dobro razpoloženje za kongres? Ali po drüžinah mo- lite vsak večer za Uspeh kongresa ? Ali v svoji okolici ustvar- jate dobro mnenje o kongresu ? Ali ste g. župnik že Pri- glasiti kongresni pisarni število udeležencev za kongres KK? Ali ste, g. katehet, že odposlali dopisnico, ki vam jo je poslal Pripravljalni odbor in na kateri ste javili šte- vilo otrok, kt se bodo kongresa udeležili? Ali že vadite pesmi, ki jih bo pela množicá na Stadionu ob priliki ve- like .Igre o božjem kraljestvi ? Stori, delaj, ne odlašaj 1 Prav vsak je poklican, da gradi mogočno stavbo letoš- njega kongresa I Otrokom, ki se bodo kongresa udeležili, je za- gotovljen prigrizek po sv. maši na Stadionu. Vsem žup- nim uradom smo poslali posebno dopisnico modre barve. Na njej naj javijo takoj udeležbo otrok. Pošta. P. G. Gančani. Pesmi se mora- jo še dozoreti. Pripovedka je nerazu- mliva. Le vaditi se, pa bo že šlo. — Marič Alojzija. A Lintheles. Sprejeli za tebe i sestro sküpno 135 Din. I nekaj je tüdi od lani ostalo. Prosimo pojasnila na koj je Višek. LES za čakature in rušte, sühi in žagan Prodaja: MURSA na KRAPJI pri LJUTOMERU. ŽITNE ROŽIČKE (stari krüh) küpi po najvišjoj ceni i vsako množino ALBIN SAGADIN, BELTINCI. Plačajte naročnino, pol leta je že minolo! Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji firnest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.