Zarja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18* , polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.	n
Štev. 39.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
V Ljubljani, v petek dne 21. julija 1911.
Leto I.
Prestolni govor.
Kadar se otvarja parlament, se mu na slovesen način naznani program vlade. Ker ga navadno prečita cesar ali pa njegov zastopnik s prestola, se imenuje »prestolni govor“. Vendar pa je zanj v vsakem oziru odgovorna vlada, ki ga je sestavila. Po prestolnem govoru je treba soditi namene vlade in zato je v parlamentih navada, da odgovarjajo na prestolni govor s takozvano „adreso“, v kateri označujejo svoje stališče.
V	sedanjem avstrijskem parlamentu ne bo take adrese in vsled tega tudi ne adresne razprave, ki bi pojasnila razmerje strank. Vladi se mudi, da bi spravila v kratkem zasedanju do počitnic kolikor mogoče svojih potreb pod streho. Vrhutega pa je položaj, preden pride do spravnih konferenc med Cehi in Nemci, tako nejasen, da bi obširna politična debata lahko razbila večino še preden se sestavi. Tako ima prestolni govor le ta pomen, da spoznavajo stranke, kaj je vladi najbolj pri srcu.
Tudi to je nekaj. Ce se ve, kaj da hoče vlada, bi pravzaprav moralo biti lahko določiti svoje lastno stališče, če že ne napram drugim strankam, pa vsaj napram vladi. Ali v tem srečnem položaju je v Avstriji samo socialna demokracija; meščanske stranke so izza prestolnega govora tam, kjer so bile pred njim, ter ne vedo, ali pojdejo v vladni tabor ali v opozicijo.
Za socialno demokracijo je gotovo, da mora ostati tudi napram Gautschevi vladi v odločni opoziciji. Mogoče da bo taktika in način nastopanja lahko v nekaterih rečeh nekoliko drugačen kakor napram Bienerthu, ki je bil naravnost sovražen socialni demokraciji; ali tudi Gautscheva vlada stoji na podlagi kapitalistične države in smatra za svojo nalogo, varovati tisti „red“, proti kateremu se mora socialna demokracija bojevati z vsemi močmi. Tudi Gau-tschevo ministrstvo je razredno ministrstvo in ne more pričakovati podpore od stranke, ki se ima po svojem programu bojevati za odstranitev razredov in za uveljavljenje popolne enakopravnosti. Socialna demokracija ne more podpirati nobene buržoazne vlade.
Ali ne glede na to načelno stališče, ki loči socialno demokracijo od vseh meščanskih strank, ji kaže prestolni govor pot s popolno jasnostjo. Program Gautscheve vlade se v svojem jedru nič ne razlikuje od programov neštetih drugih vlad, ki smo jih že imeli v Avstriji. Tudi ta program poteguje debelo črto med državnimi in ljudskimi potrebami in s tem natihem priznava, da današnja država ni organizacija ljudstva, da so njeni interesi drugačni kakor interesi ljudstva. Vsled tega nahajamo na prvem mestu v prestolnem govoru skrb za voja-
štvo; razvoj militarizma se naglaša kot prva in najnujnejša potreba. Brambna reforma je v prestolnem govoru postavljena še pred tiste predmete, ki se bodo morale časovno rešiti pred njo. In s tem je jasno povedano, da pripisuje tudi sedanji kabinet vojaškim zahtevam najvefjo važnost.
Demokratične stranke bi po tem že morale razumeti, kaj jim je storiti. Zakaj nobena resnično ljudska stranka ne bi smela dovoliti, da se okrepča militarizem in da se zanj nakladajo ljudstvu nova bremena. Militarizem' je stroj, ki ga ljudstvo nima v rokah. Ž njim ravnajo sile, ki so ljudstvu tudi lahko sovražne in vsaka žrtev za militarizem ojača aparat, ki se danes ali jutri lahko obrne proti ljudstvu. Nobena stranka, ki hoče resnično zastopati ljudstvo in njegove interese, ne more dajati militarizmu še več moči nego je ima sedaj. Cim izreče vlada, da smatra militaristične zahteve za svojo prvo in glavno točko, bi moral biti vsaki ljudski "stranki prostor sam po sebi določen v opoziciji.
Zlasti bi to moralo veljati v sedanjih razmerah v Avstriji, kjer so delavni sloji že tako obremenjeni, da je njih gospodarsko življenje postalo obupno. Kajti kakor narašča draginja, tako se krčijo prilike za izdaten zaslužek. Vlada pa ne zahteva od parlamenta le, da bi ji dovolil ogromne svote za pokritje izdatkov, za katere so glasovale zadnje delegacije, temveč tirja s s voj o brambno reformo še nove ogromne žrtve.
Vendar pa to ne zadostuje meščanskim in agrarnim strankam. One ne presojajo vladnih zahtev s stališča ljudskih potreb; za nje so merodajni samo njih strankarski interesi. Vsaka meščanska stranka, kateri se omogoči vstop v vlado in uživanje vladnih dobrot, je pripravljena dovoliti ministrstvu vse, kar zahteva militarizem.
Meščanske stranke čakajo. Na papirju ima vsaka svoj program, ali z njim ne ve kaj začeti, dokler se ne pokaže, če bo zaDjo prostora pri vladnem koritu ali ne. Vsaka je pripravljena sprejeti Gautschev program, če bo pri pogrnjeni mizi tudi zanjo pripravljen stolček. Po svojem programu se ravna samo socialna demokracija in zato je do današnjega dne ona edina opozicionalna stranka v parlamentu. Prišle bodo sčasoma še tudi druge v opozicijo, ali tja jih ne bodo privedla njih načela, temveč le pomanjkanje prostora pri polnih loncih visoke vlade.
Kranjske šege v Dalmaciji.
Split, 18. julija.
Obisk dr. Šušteršiča ni ostal brezuspešen. Nauki, ki jih je prinesel našim pravašem, so
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Časih je vprašal Andrej mater s smejočimi očmi:
 Ali De bova čitala, mamica, a?
Mati je šaljivo, ampak vztrajno odklanjala ta predlog; motil jo je njegov nasmeh in nekoliko užaljena je dejala:
— Da bi se smejal, kaj ?
A zmerom pogostejše ga je mati izpraševala, kaj pomenja ta ali ona neznana črka. Vstran je gledala in njen glas je zvenel ravnodušno. A Andrej je uganil, da se skrivaj sama uči, spoznal je njen sram in ji ni več predlagal, da bi skupaj čitala ž njim. Kmalu mu je dejala:
— Oči so mi opešale, Andrjuša . . . Očal bo treba . . .
— Dobro! — je odgovoril Andrej. — V nedeljo pojdeva v mesto, peljem vas k znanemu zdravniku, pa kupiva očala . . .
XIX.
Trikrat je že prosila za dovoljenje, da obišče Pavla, a vsakokrat jo je orožniški general, siv starec, prijazno zavrnil.
  Danes teden, mamica, prej ne! Danes teden bomo videli . . . sedaj pa ni mo-gočo •	•
General je bil okrogel, dobro rejen mo-žiček in je spominjal na zrelo češpljo, nekoliko
uležano in s plesnjem pokrito. Neprenehoma je drezal z ostrim rumenim zobotrebcem po svojih drobnih belih zobeh in njegove male, zelenkaste oči so se prijazno smehljale, a glas mu je zvenel ljubeznivo in prijateljski.
— Vljuden je! — je zamišljeno dejala Andreju. — Neprenehoma se smehlja ... Po mojem to ne bo dobro. Kdor vodi tak zavod, ne sme neprenehoma kazati zob . . .
— Imate prav! — je dejal Andrej. — Nič si ne očitaio, sladki so in neprestano se smehljajo. Pa jim reko: — tu imamo pametnega in poštenega človeka, ki nam je nevaren
—	obesite ga! Nasmejejo se, obesijo človeka, pa se smehljajo dalje.
— Ta, ki je vodil hišno preiskavo pri nas, je bil čednejši, preprostejši, — je primerjala mati. — Na prvi pogled je bilo očitno, da je pes . . .
— To sploh niso ljudje, ampak nekaka kladiva za zabijanje ljudi. Orodje, s katerim obdelujejo našega brata, da postanemo godui za državo . . . Pokorne roke so, ki vse store, kar jim je ukazano, ne da bi premišljali, ne da bi izpraševali, zakaj je tega treba.
— In trebušen je . . .
-— I, seveda! Cim tolstejši je trebuh, tem gnusnejša je duša . . .
Končno so ji vendar dovolili, in enkrat na nedeljo je skromno sedela v kotičku jetniške pisarne. Bazen nje je bilo v tesni in blatni izbi z nizkim stropom še nekaj ljudi, čakajočih na svidenje. Gotovo niso bili vprvič tukaj in so drug drugega poznali; med njimi se je
padli na plodovito zemljo in rode bogat sad. Koalicijske laži-demokrate denuncirajo, da se kar kadi. Očitajo jim veleizdajstvo, podtikajo jim srbske dinarje; iz Skrinje so izvlekli zaprašeno reško resolucijo, za katero se živ krst več ne zmeni in pravijo, da je bila naročena
—	od zunaj.
Da vidijo čitatelji, v kakšni meri so si naši pravaši prisvojili manire kranjskih klerikalcev glede sumničenja in blatenja političnih protivnikov, naj sledi en sam primer iz »Hr-vatske Riječi“, glavnega organa dr. Krstelja in popa Prodana:
»Dakle mi kažemo i tvrdimo javno i otvoreno, da je politika utvaraško-demokratska iz vana naručena. Tvrdimo, da je riečka rezo-lucija bila naručeno djelo i da je u tu svrhu madjarski velikaš dolazio u Spljet, a iz Dalmacije da se je nakou toga pošlo krišom u Peštu Košutu. Tvrdimo nadalje, da je politika »novoga kursa“ takodjer iz vana naručeno djelo, i da su Hrvati novoga kursa samo za izliku još Hrvati, a da su bili pripravni postati političkim Srbima. I z a z v a n i , mi bi sve ovo mogli dokazati, a sada povučimo zaključke. Htjelo se posve nješto drugo nego Hrvatska. Proti izdajničkoj, unesenoj misli suprostavili smo misao pučku, domaču, hrvatsku. Tražimo u narodu otpor proti izdaji. Što nama smeta, da nas grde izda-jice naroda hrvatskoga, koji su do početka g. 1909 htjeli da se igraju revolucije. Sto je nami stalo da niječu božanstveni dah slo-bode (?) ljudi koji su do 1909. očekivali svoj spas iz istoka".
V	tem tonu so pisani vsi izbruhi prava-škega časopisja, polni podlih denuncijacij in sumničenj.
Ampak tudi v nasprotnem taboru ne drže križem rok in prav krepko streljajo nazaj. Pri tem se nudijo opazujočemu občinstvu čedni prizori iz volilnega delovanja naših pravašev, ki je tudi za vas zelo zanimivo, ker postavlja v lepo luč tudi njihove bratske zaveznike in učitelje, vaše klerikalce.
»Sloboda", glasilo dr. Smodlake et cons. prinaša v zadnji številki dve pismi, napisani od fratra A. Periča iz Promine, naslovljena — eno na Stanka Gjirliča, župnika v Miljevcima in drugo na Bada Bašiča, trgovca in predsednika obč. blagajne v Drnišu, dva dni pred ožjimi volitvami.
Pismi se glasita:
Dragi P. Stanko!
Gjira — Petar Pilič — raolio me je, da bi i on prišao, kad bi mu obečali zajam. Nastojte da ga odkupite od načelnika, a on če sjegurno k nami. Meni je govorio, kad bi mu to obečali, da bi on letio in radio za dr. Krstelja.
Utopljenik se 1 slamke livata, stoga u potrebi te i Ti ovaj slučaj.
Nastojte oduševiti narod, jer ako izgubimo, jero nama!!!
Pozdrav od nas obadvaju
F. A. Perič
P r o m i n a 24./VII. 1911.
Drugo pismo se glasi:
Velecijenjeni gospodine!
Ovaj čovjek Petar Pilič pok. Marka iz sela Brištana pristaša je Skelina načelnika. On bi ga dao tragu, samo kad bi mu obečali zajam od kojih 400 kruna. Mene je molio da Vara saopčim njegovu želju, a onda bi obličao i skakao oko pristaša načelnikovih ; pače obečaje mi, da če jih on privuči desetak.
Ovo stavljam na Vašu uvidjavnost, radite kako znadete.
Štujne Vas, jesam
F. A. Perič
pom. u Promini 24./VII. 1911.
»Utopljenec se oprijemlje bilke; izkoristite to!“ — tako se glasi volilna morala pravaške klike, kupovanje duš — to je »prepričevanje" te gadne sodrge, ki je hodila v politično šolo k vašim klerikalcem. Da so se ti koruptni elementi na Dunaju koj znašli v bratskem objemu — kdo bi se Čudil?
O nadaljnih razkritjih vam še poročam.
•	A.	F.
Tomašič proti socialistom.
Zagreb, 19. julija.
Slava, ki si jo je baron Bauch pridobil s svojim »veleizdajniškom" procesom proti Srbom, ne daje Tomašiču miru. Tudi on hoče postati »rešitelj monarhije". Ker se pa ne da ponavljati veleizdajniški škandal, je nameril na nevarnejšega nasprotnika, na socialno demokracijo. Pa tudi v tem ni originalen; obešati ji je začel „antimilitari8tične procese" na vrat, kar je morda kje čital, da so imeli take procese na Češkem, pa bi se nemara tukaj dala pokazati njegova slovanska vzajemnost.
Ko so v bupimpeštanskem državnem zboru predložili brambno reformo, je bilo naravno, da so tudi hrvaški socialni demokratje hoteli označiti svoje stališče, ki ne more biti napram tem (načrtom drugačno, kakor opozicionalno. Za hrvaško socialno demokracijo (kakor tudi za ogrsko) je pa boj proti novim militarističnim zahtevam še posebno važen zaradi tega, ker je vlada s to predlogo poteptala svojo staro obljubo, da predloži načrt o splošni volilni pravici. Ker je volilna reforma za ljudstvo pač
leno in medlo razpletal tih in dolgovezen razgovor kakor predivo.
— Ali ste slišali ? — je dejala zajetna ženska z velikim obrazom in s potno torbico v naročju. — Danes pri zornici je pevovodja zopet natrgal dečku uho . . .
Postaren človek v obleki odsluženega vojaka se je» odkašljal in pripomnil:
— Ti pevci so zelo razposajeni!
Po pisarni je urno tekal seminlja majhen, plešast človek, na kratkih nogah, z dolgimi rokami in izbočeno čelustjo. Neprenehoma je ponavljal z nemirnim, trepetajočim glasom:
— Življenje se je močno podražilo, vsled tega so (judje od dne do dne zlobnejši . . . Govedina druge kakovosti — štirinajst kopejk funt, kruh stane že spet poltretjo . . .
Prišli so jetniki, sivi in enakolični, v okornih, usnjenih čevljih. Vstopivši v mračno izbo so pomežikovali. Enemu so rožljale verige na nogah.
Vse je bilo nekam mirno in neprijetno preprosto. Kakor da bi se bili zdavna navadili in vživeli v svoj položaj: eni so — mirno sedeli, drugi so — leno poslušali, tretji pa so
—	točno in utrujeno posečali jetnike. Materino srce je trepetalo od nestrpnosti in nerazumno je strmela na svojo okolico, začudena nad težko enoličnostjo življenja.
Poleg Vlasovke je sedela majhna starka, nagubanega obličja in mladih svežih oči. Obračala je svoj tenki vrat, poslušala razgovor in je s čudno vnemo opazovala navzoče.
— Koga imate tu? — jo je tiho vprašala Vlasovka.
— Sina, študenta! — je odgovorila starka glasno in bistro. — In vi ?
— Sina, delavca!
— Kako se piše?
— Vlasov.
— Imena še nisem slišala. Ali že dolgo sedi ?
— Sedmi teden . . .
— A moj — deseti mesec! — je dejala starka, in v njenem glasu je Vlasovka čutila čuden ponos.
— Da, da! — je bistro dejal plešec. — Mojega potrpljenja je konec ... Vsi so razdraženi, vsi kriče ... in vse se draži . . . A ljudje so zmerom cenejši . . . Pomirljivi glasovi so docela utihnili.
— Tako je! — je dejal vojak. — Brez-obraznost! Oglasiti -se mora enkrat odločen, trd glas! Tega je treba, trdega glasu . . .
Razgovor se je oživil. Vsak je priskočil 8 svojim življenskjm naziranjem, ampak vsi so govorili polglasno; v vseh je mati čutila nekaj tujega. Doma so govorili razumljivejše, preprostejše in glasnejše.
Bejen paznik s štirioglato, rdečo brado je poklical njeno ime, pregledal jo je od nog do glave in dejal:
— Pojdi z menoj . . .
Stopala je ža njim i najraje bi bila dregnila paznika v hrbet, da bi urnejše stopil.
V	mali izbi je stal Pavel, se nasmehnil in iztegnil roko . . .
_______________________ (Dalje.)
važnejša od brambne, je bila dolžnost socialne demokracije protestirati proti novemu zavlače-vanju, obenem pa tudi povedati svoje mnenje
o	militarizmu in njegovih zahtevah.
Socialna demokracija je po Hrvaškem začela sklica vati shode. Zdaj jih Tomašičevi okrajni (glavarji po vrsti prepovedujejo. V začetku še niso spoznali njih »nevarnosti" in tako sta bila dne 25. junija dva protestna shoda v Zagrebu. Na enem v „Novi pivani“ je govoril sodr. Juraj Demetrovič o predmetu „Militarizem in volilna pravica1*. Dan pred tem shodom so bili v Trstu ravno spustili prvi avstrijski dreadnought »Viribus Unitis v morje. Naravno da seje sodr. Demetrovič dotaknil tega dogodka. Potem je govoril o daljših ma-rinističnih zahtevah, o brambni reformi in o neizogibni obljubi glede na volilno pravico. Govoril je ostro. Ali če čitamo poročila o vaših shodih v Avstriji, ki se bavijo s tem predmetom, vidimo, da se govori pri Vas prav
tako ostro.	*	.
Toda na|IL vaškem živimo v izjemnem stanju. Državno pravdništvo toži sodr. Demetroviča zaradi tega govora, ki je bil dobesedno objavljen v »Slobodni Riječi“; če se pomisli, da državni pravdnik v tiskanem poročilu ni našel dlake v jajcu, pa da je potreboval skoraj mesec dni, preden se je zmislil, da bi bilo mogoče Demotroviča tožiti zaradi tistega govora, tedaj je jasno, da je prišel ukaz iz banove palače in da prihaja to preganjanje iz Tomašičeve lastne inciative.
Ali Tomašič naj bo prepričan, da tudi s svojimi procesi ne bo ukrotil socialne demokracije. To je pretrd oreh in tudi Tomašič nima tako čvrstih zob, da bi si jih ne zlomil, že hoče ugrizniti vanj.
NOVICE.
* Zaradi argentinskega mesa so bile na Dunaju konference nižjeavstrijskih obrtnih društev in vseh dunajskih obrtnih in meščanskih društev. Vsa zborovanje so sklenila poslati zbornici energične proteste proti najnovejšemu atentatu agrarstva na revne sloje ter odposlati k ministrskemu predsedniku baronu Gautschu posebno številno deputacijo, ki jo bo spremljalo ljudstvo, da protestira proti temu koraku vlade. Deputacija bo stopila v stik tudi s trgovinskim in poljedelskim ministrom in mu razložila zahteve ljudstva. V torek, 25. t. ra., . imajo na Dunaju tudi gospodinje svoje zborovanje, da označijo svoje stališče proti temu agrarnemu postopanju naše vlade.
* Zoper pustolovsko politiko nemške vlade v Maroku je protestiral stuttgartski proletarijat na impozantnem shodu, ki se ga je udeležilo nad 6000 oseb. Dr. Liebknechtje opisal roparsko politiko meščanskih vlad in ostro bičal brezvestnost nemške cesarske vlade, ki se ne plaši niti svetovne vojne, samo da nameče po dividendah lakotajočemu kapitalu novih profitov v žrelo. Ko je govornik omenjal, da je samoobramba našega delavstva dolžnost, da se zoperstavi predrzni igri posedujočih razredov in da poda svojim bratom onkraj mejnikov prijateljsko roko v zagotovilo mednarodnega miru, se viharno odobravanje več minut ni poleglo. Shod je sprejel resolucijo, v kateri označuje vmešavanje Nemčije v maročanske zadeve za lahkomiselno in nevarno pustolovščino, ki utegne razvneti svetovni požar. Postopanje nemške vlade je tembolj obsodbe vredno, ker je ravnala popolnoma na lastno pest, ne da bi vprašala državni zbor. Shod je proglasil popolno soglasje s francoskim delavstvom, da ni za maročanske pustolovščine dovoliti niti solda, niti vojaka.
* Družinska tragedija. V Varaždinu je devetnajstleten sin tamošnjega mesarja Kovača, ki je dalj časa bolehal na tifusu, v svojem deliriju vstal s postelje ter ustrelil svojega očeta.
* Zanimiv račun. Neki profesor na harvardski univerzi je sestavil zanimivo računsko pravilo, katerega doslej še ni nihče uganil. Takole Je:
1	krat	8	in	i	je	9
12	n	8	It	2	tl	98
123	n	8	7)	3	M	987
1.234	n	8	it	4	1»	9.876
12.345	n	8	it	5	It	98.765
123.456	n	8	8	6	»	987.654
1,234.567	it	8	11	7	t|	9,876.543
12 345.678	it	8	It	8	It	98,765.432
123,456.789	»	8	n	9	t»	987,654.321
1	krat	9	in	2	je	11
12	it	9	n	S*	n	111
123	n	9	it	4	n	1.111
1.234	it	9	D	5	n	11.111
12.345	n	9	it	6	n	111.111
123.456	it	9	n	7	n	1,111.111
1,234.567	it	9	it	8	n	11,111.111
12,345.678	n	9	it	9	it	111,111.111
123,456.789	krat	9	io	10	je	1.111,111,111
*	Brat proletarec — brat delodajalec. V soboto, dne 15. t. m. je v Srbiji stopil v veljavo zakon o deseturnem delavnem času. Naravno, da so se vsi delodajalci upirali uveljavljenju tega zakona. Srbske „Radničke novine“ pa beležijo malo dogodbico. Pri nekem delodajalcu je tudi delal kot delavec njegov rodni brat. V soboto, prvi dan devetur-
nega delavnika, je prišel brat-delavec v delavnico ob času, ki ga je določila delavska zbornica. — Zakaj nisi prišel prej ? — ga vpraša )rat-delodajalec. — Prišel sem ob uri, katero predpisuje zakon 1 odgovori proletarec. — Kaj misliš? — Nič. Mislim, da imam 10 ur de-ati... — Pri meni ne more biti oni, ki neče delati 12 ur. — Oprostite! .. . odgovori delavec. — V svoji sveti jezi je brat-delodajalec radi tega takoj odpustil brata - proletarca iz službe.
* Zlato na bavarskih — pokopališčih.
Vsled izdajstva je prišlo bavarsko ministrstvo na sled Dačrtu, ki ga je zasnoval star zločinec v gottingenskih zaporih. Pregovarjal je svoje sojetnike, da se podado po prestanih kaznih na Bavarsko — po zlato. Na Bavarskem sicer ni zlatih rudnikov, in ne zlatega proda; pač pa po vseh velikih mestih javno razstavljajo mrliče po mrtvašnicah. Po noči so mrtvašnice zaklenjene in pokopališki čuvaji jih stražijo. Oe plačaš pol litra — tako je razlagal — skleneš prav lahko prijateljstvo s takim čuvajem, ki te ponoči spusti v mrtvašnico. Tam zbiješ bogatim mrličem zlate plombe iz zob in zlate krone jim izdereš iz čeljusti. Ce pa imajo mrliči popolno zlato zobovje, potem se ne da mnogo napraviti, zakaj žene, ki umivajo mrliče, imajo zmerom seboj stara zobovja iz kavčuka in ž njimi nadomeščajo zlata zobovja mrličev.
* Največji vodovod sveta. V južnoita-lijanski pokrajini Apuliji se sedaj gradi vodovod, ki bo največji na svetu od rimskih časov dalje. Vodovod bo 212 kilometrov dolg in bo preskrboval skoro vso južno Italijo z vodo. Tri provincije, ki imajo dva miljona prebivalstva, bodo lahko vsak dan dobivale 100 litrov vode na posameznika. Poleg tega upajo, da bo še vedno na leto 275 miljonov litrov vode na razpolago za druge namene, predvsem za razna podjetja, ki rabijo električno silo.
* Podmorski tunel med Anglijo in Francijo. Že nekaj let sem se po časopisju in drugod živahno razpravlja o gradnji podmorskega tunela v lamanškem kanalu, ki bi vezal Anglijo s Francijo. Francoski in angleški velekapitalisti uznavajo sedaj potrebnost tega tunela iz gospodatskih ozirov. Temu načrtu so bili militaristični krogi obeh držav od začetka nasprotni, sedaj pa tudi oni pripoznavajo velik pomen tega tunela.
* Vročina v Severni Ameriki še vedno traja. Predsednik Zedinjenih držav Taft je moral pred vročino zbežati iz bele hiše in se je nastanil na neki bojni ladji. Oe vročina ne odneha, bo tudi kongres na tej ladji.
* Nemška mejna patrulja v Južni Afriki — poklana. Patruljo, obstoječo iz okrožnega komisarja Frankenberga, dveh belih poročnikov, 14 črnih policajev in 20 nosačev, ki je bila poslana na mejo da jo zastraži in zavaruje, je domače prebivalstvo iz Okavango in Ugamie na angleških tleh napadlo in poklalo. Le okrožuemu komisarju Frankenbergu se je posrečilo, da je na svojem mezgu utekel. Tako poroča iz Livingstone Reuterjev urad; nemška vlada o dogodku ni dobila doslej še nobenega poročila iz Južno-zapadne Afrike.
Ljubljana in Kranjsko.
— „Slovenec“ bi rad vodo speljal nu svoj mlin. Ker smo včeraj konstatirali, da bo Ravnihar zapuščen, če se bo zauašal na mladočehe in Klofačevce, izvaja klerikalni list iz tega: ^Ljubljančani, ki niso marali dr. Gre-ooriča, naj zdaj iz tega posnemajo, kakšno korist imajo zdaj od svojega Ravniharja. Mož ne bo nikjer nič štel in bi bili zato Ljubljančani veliko bolj pametno storili, če bi ga bili doma pustili. Daues, ko Ljubljana toliko potrebuje, ko njeno trgovstvo in obrtništvo zdihuje po kreditu, ko rabi pomoči, pa ima za poslanca moža, ki ne bo imel nikjer nobene besede in nikogar za sabo." — „Slovenec“ seveda ne misli, da naj bi bili Ljubljančani volili socialno demokratično; torej bi jim rad dopovedal, da bi bili morali voliti klerikalno. Ali ta sklep je zelo umetno skovan in mi z vso prijaznostjo odklanjamo, da jemlje zanj našo notico za podlago. Pri volitvah bi pač morala odločevati načela in moralno gotovo ni, če se Ljubljančanom pravi, da naj bi prodali svoje prepričanje, zato ker ima Šušteršičev klub mnogo članov. Mi smo seveda prepričani, da bi bilo za ljubljanske volilce, ki večinoma pri-
Eadajo delavskemu razredu, najpametnejše, če
i	bili volili socialno demokratično. Ali za to bi morali imeti socialistično zavest in socialistično prepričanje. Da »Slovenec- na take reči nič ne da, se nam seveda ne zdi čudno.
— Mladočehl se smilijo *,Slovencu“, Klerikalni list citira namreč v svoji včerajšnji številki našo notico o Ravniharjevi osamljenosti, noče pa svojim čitateljem povedati, kar smo rekli o mladočeških mahinacijah. »Slovenčevo- usmiljenje s to dragoceno kliko pa ne bo ravno »krščansko-. Najbrže spoznava, da ni bilo posebno častno ža mladočehe, da so sprejeli v skupni češki klub klerikalce, ne pa profesorja Masaryka. S tem pa implicite pri-zuava, da tudi Šusteršičeva intriga s Hrvatsko-slovenskim klubom ni bila čedna. Razun tega pa ni izključeno, da pakljajo tudi mladočehi še
kaj s Šušteršičem. Po ministrskih frakih zdihujejo eni in drugi, pa ne bi bilo nič čudnega, če bi se na tem polju našli v bratskem objemu.
— Deželni odbor je sklenil predlagati deželni vladi, da odstavi župana Bučarja v Kostanjevici. Deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zajec namreč pravita, da se je Bučar med volitvami nespodobno obnašal. Ker nismo bili poleg, res ne vemo, kako je bilo. Ali če bi hoteli odstaviti klerikalce, ki se nespodobno obnašajo, bi jih prav malo ostalo na javnih mestih. To preganjanje neklerikalnih ljudi je najboljše znamenje, da uganjajo klerikalci strahovlado s — strahom v duši.
— Proti tržnemu nadzorniku Ribnikarju predlaga kranjski deželni odbor disciplinarno preiskavo. Meuda tudi zaradi volitev.
— Neurje v ljubljanski okolic!. Na
Ježici je v sredo ob dveh popoldne razsajala strašna nevihta. Strela je udarila in užgala na treh krajih. V Savljah je pogorel poln kozolec Ign. Hvastje, na Ježici gospodarsko poslopje Andreja Jakopiča blizu gasilnega doma. V Jaršah je treščilo v kozolc Marije Vrančič. Vsled hudega piša se je vnel tudi kozolc Janeza Dimnika in Jan. Kocjančiča. Vsega sku-paj je pogorelo dvajset štantov rži in pšenice. Strela je omamila tudi trinajstletno Uršulo Dimnik. V desetih letih je treščilo na istem kraju ža vtretjič in sicer vselej ravno 19. julija.
— Promocija. V pondeljek, dne 24. t. m. bo na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva medicinec Mirko Černič.
— Polom »Glavne posojilnice-. Obsojenca, bivši odvetnik dr. Matija Hudnik in revizor J o š t sta v nedeljo v spremstvu dveh paznikov v civilu dospela v mariborsko kaznilnico. Oba bodeta prestala kasen v samotnih celicah; s tem se skrajša doba kazui pri Hudniku na 25 in pri Joštu na 17 mesecev.
— Konj ga Je udaril. V torek, dne 18. t. m. je konj 46 let starega, pri zidarskem mojstru Francetu Marenčiču na Viču uslužbe-nega hlapca Franceta Bizjana tako udaril v spodnji del telesa, da je zodobil težke notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Včeraj je Bizjan umrl na poškodbah.
— Kolesarjev boj. Posestnika Anton Fajdiga in Franc Špilar v Hrašah pri Postojni sta pred nekaj dnevi ob 10. uri ponoči odhajala iz neke tamošnje gostilne. Na cesti pridirja njima nasproti v najhitrejšem diru neki kolesar in podere na tla Antona Fajdigo, kateri se ni mogel pravočasno umakniti na stran. Kolesar je v svoji razburjeuosti in misleč, da sta ga mislila Fajdiga in Špilar napasti, potegnil ^ svoj revolver iz žepa, udaril najprvo ž njim Špilarja po glavi ter potem nanj sprožil dva strela, ki pa k sreči nista zadela. Kolesar je hotel še nadalje na dozdevnega »roparja in razbojnika- streljati. Kmetoma pa se je posrečilo izviti kolesarju orožje iz rok. Sedaj je postala situacija za kolesarja zelo resna. Sprevidel je, da bi ga kmeta pošteno naklestila in nalomastila, zato je popustil kolo in revolver na licu mesta in jo ubral proti Razdrtemu, kamor je dospel utrujen in upehan ob 1. uri ponoči. Dogodek je naznanil orož-ništvu, češ, da sta ga hotela omenjena posestnika napasti. Na orožniški postaji se je izkazal kolesar za finančnega stražnika tržaške okolice.
— Karambol z motornim kolesom. Ko se je predsnočnjem peljal stavbni tehnik Fran Vrhovnik po Poljanski cesti, mu je prišel nasproti neki neznanec z motornim kolesom v tako naglem diru, da je, ker se mu ta ni mogel umakniti, zadel v Vrhovnika, ki je padel s kolesa ter se pri padcu znatno po obrazu telesno poškodoval.
— Nevihta. Posestnik Ivan Gorjup iz Malih Lipljen pri Turjaku in njegov 14 letui siu, sta dne 15. t m. peljala zvečer z dvema kravama vprežen voz sena domov. Na potu jih dohiti nevihta. Naenkrat udari strela v drevo ob cesti ter ubije Gorjupu obe kravi. Tudi sin, kateri je kravi vodil, je padel nezavesten na tla, ter se pri padcu na obrazu poškodoval. Očetu se ni nič pripetilo. Gorjupa zadene občutna škoda, ker ste bili kravi vredni približuo 500 krou, tsmbolj ker si je eno kravo od soseda sposodil, kateremu jo bode najbrž moral tudi plačati.
— Strela je užgala 16. t. m. vinsko klet trgovca Ivana Cerarja pri Semiču. P°g?" relo je vse razen praznih sodov, ki so jih pravočasno rešili. Kmalu nato pa je udarila strela zopet v velik kozolec posestnika Ivana Želko, ga užgala in mu uničila vse tam spravljene poljske pridelke. Škoda znaša v prvem slučaju 1100 K, v drugem pa 2500 K.
— Konec klobase. Gostilničar g. Anton Bončar nam je poslal na ogled polovico sporu slične klobase, o kateri smo pisali v predzadnji številki. G. Bončar je mnenja, da prodaja takih klobas po kroni ni nikakšno odiranje konzumentov. O tem nas ni prepričal! Pač pa smo se ca lastne oči prepričali, da je naš iz-vestitelj v hudi zmoti, če meni, da so drugi gostilničarji in mesarji le za spoznanje boljši od g. Bončarja. Osebne krivice ne maramo de-
lati nikomur; zato radi konstatiramo, da se g. Bončar glede svojih cen od ostalih ljubljanskih mesarjev nič ne razlikuje in da njegove klobase niso nič bolj pretirano drage, kakor drugod v Ljubljani. Slejkoprej pa po-vdarjamo, da so ljubljanske klobase drage kot žefran in da je gorje prebivalstvu, ki je taki draginji izpostavljeno!
— Ljudski shod v Idriji. V nedeljo, dne 16. julija je bil pod predsedstvom idrijskega župana sodr. Štravsa ljudski shod na katerem je poročal sodr. M r a k o političnem polažaju. Namen predčasnemu razpustu drž. zbora je bil znižanje števila socialno demokratičnih poslancev, da bi vlada, iznebivši se neljube ji socialistične opozicije, lahko nadaljevala svojo protiljudsko politiko, in da bi kapitalistične meščanske stranke pokopale razne delavstvu koristne zakone, pred vsem pa, da bi ali poslabšali ali pa popolnoma uničili socialno zavarovanje. Zelja vlade in vladnih strank je, da bi se zlomila moč socialno demokratične opozicije, se sicer ni izpolnila, ali kljub temu se sovražniki socialnega zavarovanja trudijo na vse mogoče pačine, da bi pokopali in zavlekli rešitev tega važnega vprašanja. yiada gre tem delavskim sovražnikom na roke s tem, da zopet postavlja na prvo mesto tako-zvaue »državne potrebščine-, kakor davčno predlogo, brambno reformo itd., socialno zavarovanje pa odriva. Ali ljudstvo bo stalo na straži, čuvajoč svoje pravice, in bo od predstojnikov države z vso odločnostjo zahtevalo da dado vendar enkrat delavstvu, kar je delavskega. Mi kot delavci smatramo za prvo ‘nalogo sedanjega parlamenta uzakonitev socialnega zavaro-vauja. Za Mrakom je govoril sodr. Štravs, ki je posebno osvetlil dvolično ulogo naših klerikalcev, ki so rešitev socialnega zavarovanja v starem parlamentu s svojo brezmiselno obstrukcijo sami preprečili, sedaj ima drzno čelo, da se s svojimi zakotnimi shodiči izigravajo za prve prijatelje in zagovornike te delavske zahteve. Predložil je resolucijo, ki protestira proti omahovanju vlade v zadevi socialnega zavarovanja in ki zahteva od vlade, da ne glede na spletkarjenje kapitalističnih krogov nemudoma reši to delavsko zahtevo. Resolucija je bila z velikim navdušenjem sprejeta, na kar je sodr. Štraus zaključil impozanten shod.
— Jesenice. Jeseniškim sodrugom, zlasti železničarjem, naznanjamo, da dobe »Zarjo-od današnjega dne naprej v trafiki na kolodvoru.
Stggersko.
— Y spanju ukraden za 1500 K. Iz
Šmarja pri Jelšah poročajo: Posestnik Anton Kamenček iz Šmarja je šel dne 15. t. ra. iz letnega sejma, na katerem je prodal 3 vole za 1500 kron, domov. Izkupljeni denar je imel v črnousnjati denarnici v notranjem žepu suknje. Vsled utrujenosti se je med potjo vlegel na nekem travniku in si ogrnil čez glavo suknjo, ker je pripekalo solnee. Po dveh urah se je zbudil in takoj pogledal po denarju, ki mu je bil med tem časom z denarnico vred ukraden. Tekel je takoj v Šmarje in obvestil orožnike. Ti pa do daues tatu še niso izsledili.
— Aretacija izseljniškega agenta. Iz
Slovenske Bistrice nam poročajo: Pred kratkim se je aretiralo dninarja Alojzija Sorko, ker je pridobival ljudi za neko premogokopno družbo na Orgrskem. Pregovoril je tudi gostilničarko Viktorijo Puntschuch. Tej ie Sorko svetoval, naj okrade svojega moža. Enako je zapeljal k tatvini tudi 16 letnega sina. Z o*36®* le na.to
odpotoval in zapravil ves denar. Kakor se Čuj \
niso prišli v blaženo ogrsko deželo.
_ Obesil se je v Mariboru vsled bolezni trgovski agent Henrik 11 z k y. Bil je star 57 let.
Koroško.
  Samomor radi bolezni. V nekem
ribniku blizu Pateruiona so dobili utopljenko Ano Wochein iz Paterniona, Pri sebi je imela pismo v katerem pravi, da je izvršila samomor radi neozdravljive bolezni v želodcu.
  Avtomobilska nesreča. Predvčerajšnjim se je vračala od neke gozdne veselice pri Megvarjih v Vrata 9 mož broječa domača godba. Bilo je že po deveti uri ko so korakali po cesti in igrali poskočno koračnico, ko se zaleti od^ zadej med nje avtomobil Moschetza iz Podkloštra. Voz je prevrgel tri godce, izmed katerih je neki Wank smrtno nevarno ranjen. Odpeljali so ga v bolnišnico, druga dva ranjenca pa so izročili domači oskrbi. Nesrečo je povzročil avtomobil, ki je moral godce slišati in ni pravočasno ustavil, vrhu tega pa ni imel niti luči na vozu.
Goriško.
— Brezobraznost podgorskega župana. Podgorski župan Ant. Klančič, ki sedi kakor prismoljen že skoro štirideset let na županskem stolcu, črti socialiste iz dna svoje narodnjaške duše. To je njegova stvar! _ Ampak najodločnejše pa moramo proti zlorabljanju županskega urada protestirati, ki ga uganja ta možakar v narodnjaške namene. — Te dni je
šlo prosit nekaj mladeničev dovoljenje za pri* reditev plesa. Župan je njih prošnjo pod raznimi pretvezami odklonil, nazadnje pa jih je pozval, da naj vstopijo v „Sokola“, potem da jim bo že dajal dovoljenje za ples. V imenu ogromnega števila podgorskih Občinarjev si prepovedujemo v bodoče take brezobraznosti in tako nezaslišano zlorabljanje občinskega urada v svrho strankarske agitacije. Temu se bo moral g. župan — rad ali nerad — že odvaditi; in tudi občinskega denarja ne bomo pustili razmetavati v strankarske namene. Nam vsem je še v dobrem spominu, kako so občinski mogotci pretekli mesec vrgli 200 kron občinskega denarja za sokolsko veselico, denarja, ki ga niso zložili samo Sokoli ali pa občinski oblastniki, temveč vsi Občinarji brez razlike političnega mišljenja.
— Nečuveno postopanje tržaške nezgodno zavarovalnico. (Dopis iz Podgore.) Znano je že čitateljem, da se je dne 12. novembra 1910 ponesrečil v tovarni v Stračicah pri delu Janez Perko. Ta je bil edina podpora svoji materi, ki je stara in nebogljena vdova. On je skrbel s svojim zasHižkom, znašajočim 3 K 60 vin. na dan, za svojo mater in nedorasle brate. Ker je mati imela pravico do rente in pogrebščine v smislu zakona o zavarovanju zoper nezgode, je svojo zahtevo prijavila delavski zavarovalnici v Trstu. Ta jo je odklonila. Mati je nato vložila tožbo proti zavarovalnici pri razsodišču, ponudivši dokaze, da je bil njen pokojni sin ras edini vzdrževalec nje in nedorasle družine. Tožba je bila odbita. Eazlogi sodbe pravijo, da sledi iz tega, ker dobivata hči tožnice po 1 K 32 vin. in sin tožnice po 2 K 80 vin. na dan mezde, — da ni pokojni sin Janez Perko edini vzdrževalec svoje matere-tožnice; zato da je tožba neopravičena. — Pribiti moramo le, da veje iz te sodbe strašno antisocialen duh. Ta sodba se drži mnenja, da more delavec ali delavka v današnjih draginjskih časih od mezde 1 K 32 vin. oziroma 2 K 80 vin. še kaj položiti na strani! Po pravici povedano : nas je sram razlogov; s katerimi je utemeljena sodba Ou 75/1/3 razsodišča tržaške zavarovalnice delavcev v nezgodah na delu.^ Tako se sodi in sodba utemeljuje še 11. majnika 1911 v Avstriji I Proti sodbi se seveda ne da nič ukreniti . .. Kadi bi pa le vedeli, kako bi izhajal tisti sodni dvor, ki je to modro sodbo izrekel, s plačo 1 E 32 vin. ali 2 K 80 vin. na dan . ..
— Od Sv. Lucije. G. župnik 'Fabjan ob nedeljah pri popoldanskem blagoslovu rad udriha po socialnih demokratih, misleč, da je tedaj varen pred socialisti. Fabjana opozarjamo, da naj pospravlja bruna raje izpred domačega praga, namesto da izdira pezdirje iz očes svojih socialističnih bližnjikov. Ali se ne spominja več, kako so njegovi ljudje od letošnjega velikonočnega obhajila šli naravnost v gostilno in v taki meri z žganjem zalili boga, da sta po dve osebi enega morali domov voditi ? Ako nas ne bodete pustili lepo v miru, bomo spravili reči na dan, ki vam bodo dolgo po ušesih zvenele, reči, ki si jih liberalci ne upajo obelodaniti. — Tudi v Ideri pri Sv. Luciji S9 gode čudne reči. V nedeljo, 16. t. ra. je napodil župnik gnspod Razpet kmete v gozd sekat smreke, če kmetu v nedeljo na travniku seno gnije in se mu škoda dela, mora držati križem roke, ker so hlapčevska dela •— velik greh. Ali bi ne bilo pametnejše, da bi porabili smreke — namesto za slavoloke — za most pri Idriji, ki je za vse ljudi velika nevarnost in ki ga pristojnim oblastim prav toplo priporočamo. Ali pa bi, g. Eazpet, denar, ki ga razsipate za take otročarije, podarili revežem, ki jih je v vaši fari obilo.
Trst.
— Rybara in Gregorina pere »Edi-nost“, pereta se tudi sama, ali vse to veliko pranje ne bo zamorca napravila belega. In da more le poizkusiti opravičenje, se mora »Edinost" lagati. V svoji današnji (četrtkovi) številki piše: »Kar pa se tiče dr. Ravniharja, ki so ga baje primorski narodni poslanci pustili na cedilu, je nam gotovo najbolj žal (?!), da se ni mogel priključiti nobenemu obstoječih klubov. Zgolj na njegovo osebo (!) se naši poslanci niso mogli ozirati, zlasti zaradi tega ne ker niso izvoljeni na naprednem, marveč izključno na narodnem programu". Kar tukaj tetka tiai, je nesramnost prve v r-s t e. Kdo pa je kandiral Gregorina na Krasu? Kaj ni bil kandidat goriške narodno napredne stranke? Odkod pa jemlje »Edinost" to brezobraznost, da hoče utajiti nekaj, kar je znano vsemu odraslemu svetu na Slovenskem ? Zakaj pa je kandidiral proti Stepančiču, če ne zaradi naprednega programa? Na „naroduem“ stališču je stal tudi Stepančič; če ne bi bili „dični“ Giegorini in Rybafi tega mnenja, tedaj vendar ne bi bili mogli zlezti , e klerikalci skupaj za eno peč. Gregorič je bil kandidat narodno-n a p r e d n 6 stranke in njemu je moral biti narodno napredni Ravnihar bližje kakor klerikalni Šušteršič. Ce pa je ta veljak že kot kandidat mislil, da 2anj ni naprednost obvezna, tedaj je bila že njegova kandidatura sleparska. Tedaj ni imel pra-
vice sprejemati kandidature od narodno napredne stranke, ampak že kot kandidat bi bil moral povedati, da je jezuit in da je pripravljen ob prvi priliki zatajiti in izdati tisto stranko od katere je sprejel kandidaturo.
— Današnja »Edinost" je polna hinavščine in zavijauja, da bi opravičila izdajstvo tržaških poslancev, katero je zlasti Rybar že davno pripravljal. Vse njeno pripovedovanje o »enotnem taktičnem nastopanju Jugoslovanov* je jezuitično zlagano, zakaj »Hrvatsko slovenski klub" se je ustanovil naravnost s tem n a m e-nom, da prepreči enotno zvezo, kar se tiče ljubljanskega poslanca Ravniharja. In Rybar je to dobro vedel, Gregorin pa je to tudi moral vedeti. Nam ni za to, da bi kopje lomili za dr. Ravniharja. Ali izključitev njegove osebe je merodanja za značaj Hrvatsko slovenskega kluba. Z njegovo izključitvijo odpade za vselej izgovor, da je šlo za klub, ki naj bi obsegal vse jugoslovanske poslauce, z njegovo izključitvijo odpade vsako opravičenje za izdajstvo, ki sta ga storila Rybar in Gregorin. O Maudiču ne govorimo. On kakor sploh vsi istrski poslanci z Laginjo in Spinčičem, so že od nekdaj klerikalci, in Mandič je nemara najklerikalnejši med njimi. Tem trem junakom se ne bi bilo čuditi, če bi bili kar direktno vstopili v ožji Šušteršičev klub. Ali Rybar in Gregorin nista imela pravice vstopiti v nobeno »skupno" zvezo, iz katere so nameno‘ma premišljeno in intrigantjsko vrgli njunega tovariša. Tako ne sodijo samo socialni demokratje, ki so na stvari nazadnje najmanj interesirani; tako sodi med tržaškimi Slovenci vse, kar ni klerikalnega in kar je tako osupnilo, ko je zvedelo o izdajstvu svojih prvakov, da izpočetka niti verjeti ni hotelo. Sedaj pač morajo verjeti in »Edinost" jih ne bo prepričala, da je bilo izdajstvo pošteno.
— Dr. Rybaf vprašuje društvo »Edinost", kako sodi o njegovem vstopu v Šušteršičev klub, dr Gregorin se mu pa pridružuje. Žalostno, da tak veljak kakor Rybar, ki se je med volitvami v »Edinosti" bahal kot največji politični genij našega stoletja, ne ve sam o pravem času, kje je njegov prostor. Zdi se nam, da je poizvedovanje pri društvu »Edinost" gola komedija. Ce pa morata ta vseved-neža sploh šele vpraševati, se nam pa zdi čudno, zakaj ne vpraša Gregorin tiste stranke, ki ga je kandidirala. Saj ni bil kandidat tržaške »Edinosti", ampak — če ni še pozabil — kandidat goriške narodno - napredne stranke. Sicer pa naj zdaj »Edinost" poreče karkoli, izdajstva, ki sta ga zagrešila Rybar in Gregorin, ne bo zbrisal noben sklep.
— Polet iz Gradeža t Trst. Tržaški aviatik Ivan Vidmftr, ki bo napravil v nedeljo polet iz Gradeža v Trst, si je izbral za cilj v Trstu pomol št. 5 v Franc Jožefovem pristanišču. Preden se spu3ti aviatik na {tla, namerava napraviti nad Trstom par večjih zračnih krogov.
— Podjetnost 15 letnega dekleta. Neka pogumna in odločna deklica Klara W. v Trstu, ki šteje čele 15 let, ima pa na vesti mnogo Robinsonov iu takozvanih »Indijanaric", se je odločila, da gre v svet in poskusi življenje Robinsona. Odrezala si je lase, oblekla bratovo obleko in se odpeljala skrivaj od doma. Starši so naznanili hčerkin beg oblastim, ki upajo, da bodo drzno Amaconko kmalu izsledile. — Obvestili so brzojavno več parnikov, ki so odšli v zadnjem času iz Trsta in pričakujejo vsak dan poročila iz kakega inozemskega pristanišča. Ugotovili so namreč, da se je odpeljala z nekim parnikom.
Delavsko gibanje.
= Stavka v Bonačevi kartonažni tvornici in knjigoveznici traja dalje. Gosp. Bonač je hud sovražnik organizacije, dasi prav dobro pozna pomen organizacije za delavce, in ve, da se noben podjetnik ne briga za delavca, če je bolan, če je na potu, če je brez dela. Organizacija pa ga varuje in podpira. Neču-veno je' torej, da se gosp. Bonač postavlja na tako nazadnjaško stališče ter se skuša v javnosti s tem opravičevati. Kolikor časa je boj, Pomočniki, pozor!
= Socialistična organizacija učiteljev na Bolgarskem. Pretekli teden je imela socialistična organizacija učiteljev na Bolgarskem svoj VI. kongres v Sofiji. Organizacija je bila ustanovljena leta 1905. Prvo leto je štela 326 članov, letos jih šteje 954. Organizacija je tekom leta razptČala 13.038 brošur in 2647 strankinih koledarjev. V štrajkovni fond je prispevala 1023 80 dinarjev (dinar je 90 vinarjev.)
= Generalni Štrajk t Saragossi. Strokovna zveza tesarjev je 13. t. m., kakor se poroča it Saragosse, zahtevala od podjetnikov znižanje delavnega časa na 9 ur. Trdovratna zavrnitev podjetnikov in delavcem sovražno stališče vlade je v delavstvu vzbudilo splošno Ogorčenje. Osrednji strokovni odbor je proklamiral vsled vladnih groženj, da pokliče nad delavstvo oboroženo sile v obrambo koristi podjetnikov, splošni štrajk, ki ga je organizirano delavstvo sprejo z navdušenjem. Tamošnji kraljev namestnik je poslal nad štrajkujoče vso
pehoto in tudi dve eskadroni kavalerije. Ustanovil se je tudi posebni sodni dvor, ki bo sodil med štrajkom aretirane delavce. Organizacija tiskarjev je sklenila tudi pričeti s stavko in se izjavila solidarnim s tesarji. Kljub provokacijam je delavstvo povsem mirno, Število štrajkujočih se ceni na 10.000. Podjetniki so večinoma zapustili mesto.
= Stavbinska stavka v Parizu je končana. Včeraj so delavci zopet prevzeli delo.
—	Miljonski deficit bratovske sklad-nlce. Iz Tešina poročajo „Narodnym Listom", da so odkrili pri bratovski skladnici avstrijske rudokopne družbe primanjkljaj 6,411.388 K. Da je mogoča sanacija skladnice, mora 9344 članov doplačati po 686 K. Rudarji pa se branijo plačati to vsoto in groze s štrajkom.
Štrajk.
Antwerpen, 20. julija. Včeraj je prišlo med stavkajočimi mornarji in nastav-Ijenci Red-Star-Lizije, ki so spremljali stavkokaze na ladje, do hrupnik spopadov. Posredovala je policija, ki je na stavkujoče streljala. Bilo je več aretiranih.
Državni zbor.
Dunaj, 19. julija.
Na današnji seji so se, kakor je že brzojavno poročano, razdelili po žrebu oddelki za verifikacijo mandatov. Ravno tako so se jim tudi volilni spisi dodelili po žrebu.
Volilni protesti
so vloženi proti volitvi sledečih poslancev:
Na G al i š k e ra: Grof Lasocki, Stapin-ski, Bis, baron Goetz, dr. Ruebenbauer, dr. Steslowiez, dr. Kolischer, Kendzior, vitez Hal-ler, Rusin, Angermann, vitez pl. Starowiejski, dr. vitez KozIowski, Rauch, dr. Wrobel, Za-ranski Daszynski, dr. Marek, Abrahamowicz, Jachowicz, knez Lubomirski, Smilowski, dr. Rychlik, dr. Glombinski, dr. Gali, dr. Kleski, vitez pl. Osuhowski, Vitijk, dr. Liebermann, dr. Leo.
V Bukovini:' Hruška.
Na češkem:	Ausorge, Bachraann,
Ohaloupka, Janovec, Vojna, Slaviček, Knirsch, Kletzenbauer.
Na Moravskem: Smrček, Redlich, Alojz Piger, Jesser, Kraus, Ulrich, Navratil, Frant, Nemec, Mechura, Felzman.
V Š 1 e z i j i : Dr. pl. Oberleithner, dr. Freisler, dr. Michajda.
Na Gorenjem Avstrijskem:
Erb.
Na Štajerskem: Hagenhofer.
Na Tirolskem: Vitez pl. Guggen-
berg.
V Istri: Spadaro
V Dalmaciji: Dr. Ivčevi<5, Sesardic, Čingrija.
Protesti z volilnimi spisi vred se izroče legitimacijskemu odseku.
Državno pravne izjave
proti veljavnosti državnega zbora so podali.
Dr. Fiedler in tovariši za češko.
dr. Kosta Levickij in tovariši za Ukrajince;
dr. Ivčevic in tovariši za dalmatinske Hrvate;
dr. Baljak in Vukotič za dalmatinske Srbe;
Dr. Markov in Kurilovič za „Ruse“. Medtem ko je dr. Fiedler čital svojo izjavo, so nemški nacionalci delali hrup. Posebno močan trušč pa je bil, ko je Markov podajal svojo izjavo. Kakor znano, se Markov imenuje »narodnega Rusa", dočim trdijo Rusini, da ni ruskega naroda in ruskega jezika v Avstriji.
V provizorično predsedništvo, ki se
voli v petek, so od strank predlagani: Predsednik dr. Sylvester (nemški nacionalec); podpredsedniki dr. G e r m a n (Poljak), P e r-nerstorfer (socialni demokrat), Z d a r -s k y (čeh), dr. C o n c i (Italijan), prof. R o-m a n č u k (Rusin), Pogačnik (Slovenec), J o c k 1 (kršč. soc.) — Definitivno se voli predsedništvo žele v drugem zasedanju.
Vladne predloge.
Zbornici predloži vlada že jutri (v petek) zakon o podaljšanju bančnega privilegija in predlogo o.italijanski fakulteti. O bančnem zakonu sodijo, da bo še v tem zasedanju brez težav rešen. O italijanski fakulteti se bo razpravljalo šele v jeseni.
Zaradi argentinskega mesa.
Načelništva socialno demokratičnih klubov so sklenila, da vlože takoj po konstituiranju zbornice sledeči predlog, čigar prvo čitanje naj se takoj postavi na dnevni red.
„Z ozirom na to, da vlada zopet zabra-njuje uvoz argentinskega mesa; z ozirom na to, da se naslanja ta prepoved le na protiustavne tajne pogodbe Beckove in Bie* nerth-Weisskirchnerjeve vlade z Ogrsko; z ozirom končno na to, da se mesna potreba v Avstriji brez zadostnega uvoza iz inozemstva ne more pokrivati, predlagamo:
1. Od Beckove in Bienerth-Weisskirchner-jeve vlade z Ogrsko sklenjene tajne pogodbe so protiustavne in neveljavne. Vlada se torej pozivlje, naj dovoli uvoz živine in mesa po določbah pogodbe in zakona o živinskih kugah brez obzira na ugovor ogrske vlade.
2. Vlada se pozivlje, da dovoli uvoz ohlajenega prekomorskega mesa brez omejitve časa in množine.
3. Vlada se pozivlje, naj sklene trgovinsko pogodbo z Bolgarsko, da se dovoli uvoz živine in mesa iz Bolgarske
4. Vlada se pozivlje, naj stopi v pogajanje s srbsko in rumunsko vlado zaradi izpremembe trgovinske pogodbe v tem zmislu, da se dovoli proti primernim pogod-nostim glede colnine na avstrijske industrijske produkte neomejen uvoz živine in mesa iz teh dežel.
Seja klubskih načelnikov.
Današnja seja klubskih načelnikov je razpravljala o delovnem načrtu za poletno zasedanje, ki traja najbrž le do konca prihodnjega tedna. Najprvo je seja sklenila izvolitev posameznih odsekov; večji bodo obstajali iz 51, manjši iz 26 članov. Daljša razprava se je razvila ob vprašanju glede razdelitve odsekovih mest poslancem, ki ne pripadajo nobenemu klubu. Konferenca je sprejela v vednost, da t. zv. divjaki stopijo v zvezo z ukrajinskim klubom, da nastopijo pri razdelitvi odsekovih mest kot enota.
Glede delovnega načrta je v imenu poljskega kola posl. B i 1 i n s k i izjavil, da je bančno predlogo rešiti vsekako še v poletnem zasedanju; na Ogrskem je zakon že sklenjen.
Sodr. S e i t z je izjavil, da vloži socialno demokratična stranka razne nujne predloge, in sicer o zlorabah § 14, o krvavih dogodkih v Drohobyczu, o soc. zavarovanju, o prepovedi argentiskega mesa itd.
Posl. Grofi priporoča, da se zbornica po prvem branju bančne predloge peča s prepovedjo argentinskega mesa.
Ministrski predsednik baron G a u t s c h priznava važnost argentinskega m e s a ob sedanji draginji za vse prebivalstvo. Vlada bo ob razpravi tozadevnega nujnega predloga zavzela svoje stališče v tem vprašanju. Ministrski predsednik je na to priporočal rešitev bančne predloge, ki postavi naše denarništvo na trdno podlago.
Posl. dr. Fiedler je izjavil, da češki klub o bančni predlogi še ni sklepal. V enakem smislu je govoril posl dr. Šušteršič, ki se je izrekel za omejen delovni načrt za poletno zasedanje.
Za njim je govoril dr. S t e i n w e n -d er , ki je rotil socialne demokrate, da naj puste bančno predlogo na prvo mesto.
Italijanski socialno demokratični poslanci.
Dunaj, 20. julija. Italijanski socialno-demokratični poslanci Pittoni, Oliva in B a 11 i s t i ter rutenski socialni demokrat poslanec W y t e k so se priklopili klubu nemških socialno demokratičnih poslancev kot gostje.
Socialno demokratični nujni predlogi.
Dunaj, 21. julija. Danes so vložili socialni demokratje naslednje nujne predloge: 1, Predlog, da se obtožijo vsi člani Bienertho-vega kabineta zaradi kršenja državne ustave z naredbami po § 14. 2. Predlog, da vlada nemudoma predloži posl. zbornici načrt soc. zavarovanja, ki ga delavstvo smatra za najnujnejšo zakonodajno zadevo. 3. Predlog, da vlada nemudoma prekliče podražitev manj dobrih in srednje dobrih smotk, ogrskih, dramskih, športnih, hercegovinskih, damskih, memfiških in sultanskih cigaret in tistih tobakov, ki stanejo manj kot 24 vin. zavitek. 4. Predlog, da je določanje cen državnih monopolnih izdelkov, dalje poštnih, brzojavnih, telefonskih in železniških pristojbin pridržati drž. zboru. 5. Predlog za reformo zakona, kateremu Je priznati laiški in civilni značaj.
ZADNJE VESTI.
Brezobraznosti agrarnih vitezov.
Dunaj, 20. julija. Avstrijska centrala ta varstvo poljedelskih in gozdarskih koristijo sprejala v današnji seji resolucijo, v kateri se izreka proti colnine prostemu, v novi pogodbi s črnogoro dovoljenemu uvozu 6000 živih volov in 20.000 živih ovatf iz poljedelskih in zdravstvenih ozirov. Centrala se je tudi izrekla solidarno z ogrskimi agrarnimi magnati in proti nadaljnemu uvažanju argentinskega mesa.
Velik požar na Koroškem — 100 hiš pogorelo.
Trbiž, 20. julija. Danes po noči ob pol 11. uri je izbruhnil v vasi Ugdvica v Kanalski dolini požar, ki se je s vso naglico razširil po vasi. Kljub napornemu prizadevanju petih požarnih bramb in tam nastanjenega vojaštva je ogenj pustoSil res dan. Od 130 hiš je 100 hiš popolnoma uničenih. Skoda znaša pol m i lij o u a kr oiu
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Waslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer ietudi gostilna, letovišče in prenočišče,	jgj gg gj Svoji k svojim l
Kolera.
Trst, 20. julija. Barakteriologična preiskava odpadkov natakarja, ki je na ladji Se-miranis obolel na gastroentritis, je imela negativen uspeh. Danes je bilo dovoljeno potnikom te ladje se izkrcati.
Eim, 20. julija. Iz Messine (južna Italija) poroča rimsko časopisje, da se je v zadnjem tednu pojavilo v Messini 17 slučajev kolere. Osem oseb je umrlo na koleri.
Marseille, (Francosko), 20. julja. Štiri osebe so umrle na koteri.
Carigrad, 20. julija. Včeraj se jev mestnem delu Kassimpaša konštatiralo pet slučajev kolere.
N e w-Y o r k , 20. julija. Eadi pojavov kolere med priseljenci bo mestni svet sklenil prepovedati priseljevanje do ponehanja kolere.
Položaj na Turškem.
Carigrad, 20. julija. Zanesljive vesti potrjujejo, da se je vstaja razširila tudi v kosovski okraj. Včerajšnje bitke pri Peči se je udeležilo 300 vstaških Arnavtov. Boj je trajal tri ure in pol. Vstaši so imeli 40 mrtvih, Turki so izgubili dva častnika in osem vojakov. — V okolici so se pojavile štiri večje vstaške čete, ki jih vojaki zasledujejo. — Pri Argyroka8tru je prišlo go hudega boja. Pripravljajo se zopet grške čete.
Carigrad, 20. julija. Za naslednika Torgut Ševketa imenujejo zdaj Džavid pašo.
Podgorica, 20. julija. Malisori so naznanili nove zahteve, znižanje davka na ovce in dovoljenje, da smejo nositi orožje. — Nadškof iz Seredžije je tukaj in se pogaja z voditelji Malisorov, ki pa pravijo, da jim turške koncesije ne zadostujejo.
Carigrad, 20. julija. Vse oblasti od Santi Quaranta do Prevase javljajo, da nastopajo močne vstaške čete v okolici in prosijo za vojaško pomoč.
Solun, 20. julija. V Epiru se rapidno množe čete. Ljudstvo je baje naščuvano od Grkov,
Črna gora.
Cetinje, 20. julija. Črnogorska vlada je podala izjavo, ki protestira proti trditvi, da sadržuje ubežne Malisore. Izjava pravi: „črnogorska vlada se od začetka izseljevanja trudi, da bi pripravila Malisore na povratek in je v ta namen celo omogočila sestanek turškega poslanika in skadrskega nadškofa z Malisori v Podgorici. Vlada obžaluje neuspeh teh turških dostojanstvenikov, ker ima samo črna gora škodo od tega. Vlada nadaljuje svoje poizkuse, ne more pa biti odgovorna, če Malisori ne verjamejo turškim obljubam in se nočejo vrniti brez zanesljivih garancij. Od črne gore ne žuga Balkanu nobena nevarnost.
Vstaja t Albaniji.
Cari grad, 20. julija. Vstaja v okrajih Djakovo-Pec zadobiva resen značaj. Vstaši so zasedli vse važne točke. Turška vlada bo nad obema okrajema proglasila obsedno stanje. Tudi v okraju Kosovo se opaža močno vstaško gibanje. Badi dne 15. t. m. se dogodivšega napada na E d h e m pašo je poslala Turčija en bataljon vojaštva v Djakovo, da vzdržuje red in mir. Vstaši so napadli ge nerala iz maščevanja, ker Je bil lansko leto umorjen brat vodje vstašev Šohan-Benaka.
Spionaža.
WQrzburg, 20. julija. Na bavarskem vojaškem vežbališču Hammelburg je straža po noči med 1. in 2. uro zasačila japonskega majorja, ki je dodeljen tukajšnjemu polku, ko je s tatinsko svetilko preiskaval nove bavarske topove.
Trinajstleten morilec.
Hamburg, 20. julija. Trinajsleten dijak Hoffmanu v Altrahlstadtu je z no žem zabodel petnajstletno služkinjo Emilijo 8 i r c h v vrat in jo je usmrtil.
Ponesrečen aviatik.
K a m s t a d t, 20. julija. Aviatik H e i n k e je snoči pri nekem poletu, ko je hotel višini 225 metrov napraviti ovinek, padel silno naglico na zemljo. Stroj ga je vsega pokril. Aparat se je u ž g a 1 in Heinkeja so hudimi opeklinami in drugimi poškodbami prepeljali v bolnico.
Zaradi dvoboja.
B e r o 1 i n , 20. julija. Bezervni lajtnant Oskar baron Bichthofen je imel dne 10. maja t. 1. na takozvani Jungfernheide pri Be-rolinu dvoboj na pištole z nekim G a f f r o -n o m. Vzrok dvoboja je bilo neko žaljivo pismo, ki ga je Gafiron pisal Bichthofenu. Oba sta imela neke denarne kupčije; Gaffron je bil Bichthofenu, ko je bil ta še aktiven, 25.000 mark ua neko 40.000 mark
fran-
vredno dedščino, katero je imel Bichthoffen pričakovati šele čez 5 let. Pogodila sta se tako, da je Bichthoffen Gaffronu prodal dedščino za omenjeno posojilo. Zaradi te kupčije sta se večkrat žalila in nazadnje je prišlo do dvoboja. Pogoji so bili izredno težki. V dvoboju je Bichthofen ustrelil svojega nasprotnika. Zato je prišel pred ivojno sodišče, ki ga je obsodilo na dve leti trdnjave.
Haročansko vprašanje.
Dunaj, 20. julija. Po poročilih coskih, angleških in nemških listov se more sestaviti sledeča situacijska slika: Med Francijo in Nemčijo ee vodijo pogajanja, ki so zadnje tri dni nekaj obtičala. Pariško časopisje sodi o pogajanjih pesimistično in meni, da stavlja Nemčija nemogoče zahteve. Nemčija baje zahteva obrežje Konga z najboljšo luko Libreville, tako da bi bila francoska kolonija popolnoma odrezana od morja. Nasprotno se javlja iz Berlina, da je Nemčija doslej vedno le govorila o regulaciji meje ob čadskem jezeru in v Kamerunu, kjer sega francoska posest globoko v nemško. Po tej regulaciji bi imela Nemčija dobiti jako d r a-ocen pragozd ob čadskem jezeru. O tem bi se po mnenju francoskega časopisja dalo govoriti, nikakor pa ne o tem, da bi se !Nemčiji odstopilo zaledje za Agadi-o m , vsled česar bi vse ozemlje Suš prišlo roke bratov Mannesmann. Sklep francoskega časopigja je ta : če bo Nemčija preveč napenjala struno, bo Francija opustila pogajanje (konverzacijo") z njo, pa bo vso zadevo predložila signatarnim silam. Tudi misli :'rancosko časopisje, da je med Nemčijo in Španijo neka zveza, češ, da je Nemčija povečala svoje zahteve, odkar je bil nemški poslanik pri španskem kralju Alfonzu. — Angleško časopisje stoji na strani Francije. — Nemški isti se večinoma obnašajo, kakor da ne poznajo zahtev nemške vlade, trdijo pa, da je nemško stališče pravično. Vest, da se je blizu Agadira ustanovila nemška kolonija, zanikujejo.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Izjava.
*
Ker se raznašajo govorice o moji aretaciji, z dne 14. t. m. mi škoduje na moji obrti, pojasnujem, kolikor je na tem resnice sledeče: Ko sem videl gdč. Volkar v zadregi, sem jo opozoril, da naj tudi ona od gospe Hribovšek zahteva, da se legitimira. Nato je začela ga. Hribovšek govoriti nemško, na kar sem gdč. Volkar opozoril, naj tudi ona zahteva od ge. Hribovšek, da govori slovensko, kakor je govorila poprej. To je slišal g. orožnik in to je bil edini vzrok moji aretaciji, na kar lahko prisežem.
Fran Podlipnik,
krojaški mojster v Sp. Štški.
* Za vsebino govornosti.
ne prevzema uredništvo nobene od-
Trgovina žita in deželnih pridelkov
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
Kritični položaj v Perziji.
Pariz, 20. julija. Vesti iz Teherana si močno nasprotujejo. V vladnih krogih trdijo, nima Mohamed Ali nobenega upanja na uspeh. Vlada je pripravljena na odločen odpor proti namenom bivšega šaha in se največ zanaša na Bahtjare. Njih kan Samsama es Saltanehje imenovan za vojnega ministra. S i.p a h d a r je na željo regenta in parlamenta izjavil, da pridrži ministrsko pred-sedništvo, za notranjega ministra je imenovan Vosuk	ed Davleh.	V	Teheranu je
razglašeno	vojno stanje.	Vojni	minister zbira
tam močne bahtjarske čete. Z druge strani prikazujejo poločaj v čisto drugačni luči. Pravijo da se bivši šah lahko zanaša na reakcionarne Turkmene	in Jahsevene	in	na	Kazake, ki so
izvežbani na ruski način	ter	da	bo lahko zbral
20.000 mož, preden dospe do Teherana. Vlada pa baje ne bo mogla koncentrirati več kakor 2000 mož. — Vlada očita B u s i j i, da je omogočila izgnanemu šahu povratek v deželo in da ga tajno podpira. Mohamed Alija spremljajo baje celo ruski Častniki.
Pariz, 20. julija. Iz Teherana javljajo, da je M o h a m d d Ali dospel v Asterabad. Spremlja ga emir Bahadur in princ S u a es Saltaneh. Iz Asterabad a hoče korakati proti Teheranu in misli, da bo v osmih dneh tam.
Dunaj, 20. julija. V Evropi živeči zaupniki Mohamed Alija marljivo razširjajo vesti, da bivši šah ni bil nasprotnik ustave, pač pa, da ni bila belgijska ustava primerna za Perzijo. Mohamed Ali je baje le hotel vpeljati gosposko zbornico in doseči, da ne bi bili ministri odgovorni samo parlamentu temveč tudi vladarju. Z Zgodovinskimi dogodki se te vesti pač ne vje-majo.
Teheran, 20. julija. Novi kabinet sestoji: ministrski predsednik — Sipahdar; vojno — Semsan es Sultaneh; notranje — Vosuk ed Dauleh; pošto in brzojav — Mušir ed Dauleh; bogočastje — Hakim el Mulk; zunanje — Motašem es Sultaneh; finance — Mbaven ed Dauleh.
Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko.
Priporočamo novo trgovino manufak-turnim blagom
&
&
Ljubljana
Stari trg št. 1
(prej Bazar)
postaja elektr. železnice
Sodrngi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Ysak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
! VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
|/r| f in okusni zajtrk ima-* • tisti, ki ne pijejo dru-
Mnrt lega nes° drPh
IflUV, • Trnkoczya sladni
Zdravje! JE
,S 1 a d i n *. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno bof-kotno sr*d«tvo proti živilskemu oderuStvu. Dobiva 9e
Sovsod, tudi pri trgovcu, avoj ■/< kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pert zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczjr: Dunaj, Joselstadterstrafie 20, RadeUkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafle 106. — Gradec, Sackstrafle 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczjr poleg rotovža v Ljubljani se tudi odda o zdravila p. t članom okr. bol. blag. v Ljubljani, boL zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
Izjava.
Podpisana Ivana Borštner, delavka v Trbovljak, obžalujem, da sem čisto neopravičeno žalila gospoda Ivana Kolbesen, paznika, ter Antona Kurnik, Marijo Kunstelj in Antonijo Mergole, delavce, vse na rudniški opekarni v Trbovljah. Jaz prosim imenovane, da mi odpustijo in se zahvalim, da so obljubili obtožbo umakniti, obetam, da se ne bom nikdar več dotaknila njihove časti.
Ivana Borštner.
Cirkus Adoli Strassburger.
STeprekllcno! V nedeljo 88. Jul. zadnja predstava.
V petek dne 21. julija zvečer
= I. High lile Evening =
Največje specialitete. Paradni večer cirkusa Strassburger.
Gala-kostumi!	Gala-oprava!	Gala	oprema!
Izbran spored.____________________
V soboto 22. in nedeljo dne 23. julija 1911
-- po dve sijafni predstavi --
Popoldne ob 4. uri.	Zvečer	ob %9. uri.
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico. Z*eCer popolno vstopnino.
Predprodaja vstopnic v c. kr. trafiki Union in v cirkusn pri blagajni.
Vsaki dan od JLO. ure dopoldan javne skušnje
in odprti hlevi.
■- h--~»-|	.	'	i'	i’
C
Delavska hranilnica in posojilnica
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.)
ES
v Ljubljani, Stari trg št. 30, I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 'h°tn. Sprejema vloge na tekoči račun, Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-■ ■ nem času.