floyic B :n. sw'nio v,o'v0 -r^ LETO IV. - št. 4 V KOČEVJU 17. JANUARJA 1959 Cena 10 din POSLANEC HACE V SODRAŽICI V nedeljo, 11. januarja, je bil v kinodvorani v Sodražici masovni sestanek članstva SZDL in ostalih organizacij. Čeravno je bil sestanek že v zgodnjih jutranjih urah, so se ... ga udeležili številni člani iz področja Zimski čas. Narava se je odela v dolžnostmi članov, ki jo imajo do želijo dobrih iger, petja, zato jm ne yse obgine Iz oddaljenih predelov, snežno odejo. Zemlja se mora do organizacije. To ni majhna odgovor' smemo razočarati v njihovem pri- to -e Drage in Loškoge potoka, pa je spomladi spočiti, da bo spet lahko nost in tega bi se morali vsi odbor- čakovanju. , bila udeležba omogočena z avtobus- rodila Tudi vasice so se umaknile niki SZDL dobro zavedati. Če bomo Kako pa je z delom pznie. meto. Predsednik krajevne orga- Tam, kjer imajo dobro urejene ni2acj. SZDL za Sodražico, tovariš Izkoristimo zimski čas ZA VSESTRANSKO POŽIVITEV DELA POLITIČNIH IN DRUŠTVENIH ORGANIZACIJ NA VASI v svoj svet, življenje ljudi se je zanemarili politično delo med član- iam. Kjer nizacije szuu za »ourazico, tovariš zaprlo v ožji krog. Vendar pa življe- stvom. bodo tudi odlični rezultati knjižnice in priza ev eg jizni cuderma,ni je najprisrčneje pozdravil Sš Sr£S3'£: SSS Na prvo mesto naj uvrstimo poli- organizacije in SZDL in drugi. Ta paT^r^PartiŽarkimin d(Jr> trebna pojasnila o lokalnih zadevah tično dejavnost. Sedaj je več časa pomoč pa naj bi ne bila samo v„"® v vseh letnih časih Sn^n„ odeia je dal predsednik občine tov. Samsa, za pogostejše sestanke organizacij kaj lepih spodbudnih besedah am- , , ' b . , J.* Po končani razlagi se je razvila ži" Socialistične zveze. V lanskem le- pak v konkretnih dejanjih. Nasa udi 1 . ® P?9oje za zimski šport yahna diskusija o raznih vprašanjih tu se je zgodilo veliko novega, ne mladina je dobra in dostopna za no- v katerih so sodelovali tudi zastop- samo v širšem ampak tudi v ožjem vi čas, samo usmerjati jo je treba v j pa bo »Partizan . V zimskem Loškega potoka in Drage, merilu, če hočete, tudi v domači pravilno, za to imamo dovolj do- športu: smučanju, sankanju skaka- vasi. Na sestankih bomo te stvari kazov. , v u , ... T h bl ^ še enkrat ocenili in na podlagi te- Kako pa naša kulturnoumetmška mladih judi. V naših krajih imamo ga naredili načrt dela za letošnje društva in Svobode v podeželjskih povsod lepe pogoje za gojitev z.m- leto krajih? Zimski cas je čas sezone skega športa. V nekaterih naših občinah so spre- kultu rnoprosvetnega dela na vaseh. Pozabiti ne smemo tudi na ga-jeli Dolgo prčakovani sneg je le zapadel in zimskega veselja je na pretek. Naši najmlajši pa se še najraje sankajo. (Foto: ing. Lojze Čampa) Dobro zastavljeno delo ribniškega komiteja LMS Kakšne naj bodo naloge im delo roraanizadto'sZDLwUko’w- Najj'bi ne bilo kulturnoprosvetnega slice. V teh zimskih dneh se bodo ^"ne V tem letu? Nič zato, če lavsko mladino uvedla pregled va-vih članov ob priliki zadnjih voli- društva, ki ne bi postavila v zim- zbrali na občnih zborih in dali na bomo VZeli za primer program dela jencev v usluznostmh obrtnih de- ve člane seznanijo z nalogami, ki jih ima ta organizacija, kakor tudi z ali več drugi zbor, pa koncertov. Naši ljudje Pismo ljudskega poslanca Matije Maležičc Prav tako naj bi komisija za de- industrijskih obratov itd. - - Pri občinskem komiteju LMS Rib- nica imajo tudi štab mladinskih de- Z Oborov^^Socialistične“zveze. Se- skem času vsaj dvoje 'dramatikih rešeto delo, opravljeno v lanskem Ljudske 'mladine ob- lavnicah in jim pomagala reševati lovnih fk^ ^apr.®vl'k^ ya^1^' dai ie naloga odborov SZDL, dano- del, tam kjer imajo pevski zbor, letu. Kar niso storili lani, bodo sku- jine Ribnica, saj so naloge mladine njihove težave, nadalje bt skrbe a, v 9°® .. mladinskih de- ve Člane seznaniio z nalogami, ki jih tamburaški ali drugi zbor, pa dva šali nadoknaditi letos. Gasilci imajo q;avnem povsod iste. Torej po- da se vključi v m,.adinsko organiz i J uradnk) ceste v naših družbenih organizacijah po- kak^ delo so si zastavili cijo čirnveč mladih delavcev. lovnih brigadah za gradnjo ceste sebno vlogo, predvsem pa to, da so rjbnjyoi mladinci in mladinke! Važne naloge bo imela tudi konji- »Bratstva m enotnosti« v * dobri čuvarji imovine. ki je last Cl* občinskega komiteja LMS se sija za kmečko mladino. Ta naj ima Poskrbel bo tudi, da todošUmla- nas vseh. Se in še bi lahko našte- mor8io, obvezno vključiti v študij na skrbi, dal se ustanovijo mlad n- drnci pripravljeni na mladinsko de vali naloge in delo ene ali druge or- p r'ama ZKJ v tisti osnovni orga- ski akti.il še po vseh pireostaiLih lovno akcijo ■»vrs?• s- ■ ,*rr^1'«»- ssr$e&fstratss?J&ssr&rsz&jzsjsms v zadnji številki »Novic« objav- jela le strogi center; skt čas najbolj prikladen v naših va- ^ občSa tomte a [M ljudi v zadruge. Komisija naj bi or- za urejanje okolice gradu v Ribnici. Ijate moje misli v razpravi o na- b) da bodo nacionaliziram stano- ^čas J^ ustvarjalnost na vseh ™ wom^ia za ideološko deo ganizirala iz'et kmečke mladine na Nalog imajo kar precej. Kako ste cionahzaciji stanovanjskih hiš, ki se vanjski bloki JLA; področjih politične in prosvetne de- ^^'kerm komiteia in sicer na eno- zm-d urejenih gospodarstev si zastavili delo pa v vaši mladin- je vršila na zadnji seji Občinskega c) da bodo nacionaliziram vrtov, ^drocj^ £eHmo vam veliko uspe- socialističnega sektoria. ski organizaciji? Kakor v Ribnici. Komisija za družbeno življenje pa tako ima mladina tudi v vašem kra- jjudskega odbora Ribnica. Vrinila se v smeri obratov LIP Ribnica, je neljuba pomota! Nisem namreč Ne le jaz, ampak tudi nihče drugi govoril te-le stvari, ki mi jih članek ni na tej seji govoril o teh stvareh! javnosti. Želimo vam hov pri delu. pripisuje: TARIFNI PRAVILNIKI Sindikati in združenja zaključujejo zadnje tarifne sporazume o načelih pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov ter o splošnem usklajevanju osnov za razdelitev č.stega dohodka. Sestavljanje pravilnikov ni lahka zadeva, vendar računamo, da bodo podjetja to delo lahko opravila do konca februarja. Zato je še dovolj časa, da bodo lahko vse dobro pretehtali in opravili delo brez naglice, ki je lahko samo škodljiva. V nekaterih podjetjih ne vedo, kako bi začeli s sestavljanjem novega tarifnega pravilnika. Napačno bi bilo, če bi takoj začeli razpravo o višini tarifnih postavk. Zaradi tega je potrebno, da so na jasnem o s stemu nagrajevanja, ki pa naj bo tak, da bo stimuliral vsakega člana kolektiva kakor tudi ves kolektiv k večji produktivnosti, ali drugače povedano, povečanje zaslužkov je treba v naprej vezati z večjim učinkom dela in s tem večjim dohodkom. Tako bo vsakomur zagotovljen toliko večji kos kruhci, kolikor bo več napravit. Poudariti je treba, naj bi bilo povsod, kjer se da učinek meriti, delo normirano ali določeno v akordu po enoti proizvoda in podobno. Plačilo za delo po učinku pa naj bo vezano tudi na kakovost in porabo materiala. Premijske osnove pa se bodo morale ravnati po tem, kolikšen prispevek je dal premiranec k povečanju čistega dohodka. Seveda, podjetja lahko uvedejo tudi penale ob negativnih rezultatih. Naš sistem nagrajevanja je zelo razvit, zato predstavljajo tarifne postavke le~ še nekakšno spodnjo mejo zaslužka oziroma izhodiščno merilo za višino udeležbe posameznega delavca pri skupnem znesku, katerega podjetje izloči ja osebne dohodke. Zategadelj ni zdaj nobenih predpisov več, ki bi določali splošno raven tarifnih postavk. Zapomniti se je treba: čim bolj bo kolektiv povečal produktivnost in ekonom čnost, tem bolj bodo dejanski zaslužki lahko presegali v tarifnem pravilniku določeno raven. To daje možnost za pove-Čanje zaslužkov, ki niso omejeni. Zaradi tega priporočajo tarifni sporazumi, da naj delovni kolektivi v bistvu ne povečujejo sedanje ravni tarifnih postavk, razen v podjetjih oz strokah', kjer je bila doslej raven tar fnih postavk prenizka in tam, kjer se močnejše zvišajo tudi povprečni minimalni osebni dohodki. Govoril sem le splošno o nacionali zaciji in svetoval Občinskemu ljudskemu odboru, naj določi čim ožji rajon, v katerem bodo zemljišča na- Seminar za predsednike ZS in obiskov -el uspe~ osnovi programa politično-iideolo- ^Mitdmski^aktivli * naj spremi j a jo si je zastavila za nalogo, da bo v ju dela na pretek. Mladinskim or-knrn ltao delavnost v svojih kra- č-sovnlh obdobjih organizirala mla- ganizacijam želimo plodno leto pn STaS boHS&Sk da več- dinske plese. Pomagala naj bi tudi izvrševanju njihovih nalog, krat povabili na razgovore odbor- P1** organizaciji izletov V Ljubljani se je pretekli teden nike ObLO. cionalizirana. .Nisem pa pri tem sve- konča| prvi enotedenski seminar za . -retar at mladinskega aktiva bo toval nič določnega, ker smatram, predsednike zadružnih svetov. Ude- kasneje ko bodo imeli mladinci ne- da bo to najbolje rešil Občinski ljud- ieženci so poslušali več predavanj ka.1 študija programa ZK za seboj, ski odbor sam. strokovnjakov s področja zadružni- predlagal najboljše iz njihove srede Zaradi tega Te prosim, tovariš jtva jn kmetijstva ter politična pre- /a sprejem v Zvezo komunistov. Ge urednik, da to mojo izjavo objaviš davanja. Predaval jim je tudi pred- bodo pogoji za to, bo mladinska or- mirnem v »Novicah« kot popravek. sednik Ljudske skupščine LR Slove- ganizaoija organizirala večerno po- Po uspešno opravljeni poti po vojne in Ameriko Lepo Te pozdravlja Matija Malešič. nije Miha Marinko. Tovariš Marinko Utično šolo. obisku v prijateljskih deželah Itido- sožitju tudi z Ameriko. Opomba uredništva. Tovarišu Ma_ je tudj odgovarjal na številna vpra- Komisija za delavsko mladino ima neziji in Burmi je predsednik Tito Kakor vemo, ima t rancija novo ležiču se zahvaljujemo za pojasnilo, sanja udeležencev seminarja, ki so nalogo, da skupno s politično-idea- te dni prispel v Indijo. Tovariš Tito vlado, katere predsednik je Michel K temu dodajamo še naše pojasnilo: prišli iz vseh okrajev Slovenije (z loško komisijo poišče možnosti, da in njegovo spremstvo so z ladje »Ga- Debre. Te dni je imela nova vlada članek »Občinski odborniki Ribnice izjemo koprskega okraja), da bi na se ustanovi aktiv LMS v Opekami leb« stopili na indijska tla v pri- pod predsedstvom generala De Gaul- ssffsssrw Ti si«« r9EH 35? S3N155S? 355 S' ČSStitiR SSMSTSE 5 SMSVraK 2*T~ svoje misli in je tako prišlo do po- nje jim bo v veliko pomoč v kon* klub mladih proizvajalcev tu i mote. kretnem delu v zadružnih svetih. Kovinskem podjetju »Partizan«. Po zborih volivcev občine Kočevje sprejem. Sprejeli so ga posebni od- to, da bodo imeli - večjo vlogo jxjslanec predsednika indijske reJ mednarodnih zadevah. Vlada je skle-publike general Sing, posebni pred- njja ublažiti kazenski režim za pe-stavnik centralne vlade, pomočnik torico vodij alžirskega upora, ki so zunanjega ministra, guverner dr- zaprti v pariškem zaporu Santč. žave Madras in drugi gostje. Ob sklepajo, da jih bodo premestili na rwiinanie luže na sprejemu se ie zbralo veliko število nek otok v Atlantskem oceanu. Vla-V kočevski občini so bili v pre- Ljudje bodo pomagali s prostovolj- tisoč dinarjev za pos p j predsednik Tito je prispel v da je tudi sklenila izpustiti na svo- teklih dneh zbori volivcev. Na njih nim delom. vasi. viMOF J—KRALJI indijsko glavno mesto New Delhi v bodo 7000 Alžircev iz taborišč v so obravnavali vrsto vprašanj ob- STARA CERKEV V‘M“ . m ori rfl,nraviiali sredo. Tu so se začeli uradni raz- Alžiru. Vse smrtne kazni, izrečene onem pa so dali tudi več predlogov IN KONCA VAS ^Zf^llvcev v Vimoliu'PPopra- govori med Titom in Nehrujem. To nad Alžirci, pa bodo spremenjene v za ureditev raznih stvari. Posredo- Tu so volivci razpravljali, da je nazbom volivcev v i j ._ P • . četrti sestanek med obema dr- doživljensko ječo. vali bomo najvažnejše zaključke tretoa v Stari cerkvi namestil, tri y 'žavnikoma. Zaradi notranjih težav, ki izvira- zborov volivcev iz nekaterih krajev, luči M ja^/a^etljavo podalj- ^rebm ^tenal tojteplozv .bi namestnik predsednika s0. jo iz neUrejenih problemov, je po- MLAKA IN MAHOVNIK šaiU vodovod do Konca vasi, v. soli nrostovolinim delom Poko- vjetske vlade, Mikojan, se že nekaj ložaj v Maroku že dva meseca koč' Razpravljali so in predlagali, da se zgraditi eno stan^anje za učitelja vr _ P 'ditw V tem letu dni mudi v Združenih državah Arne- ljiv. Maroko še vedno ni dosegel 8 se je sestal .jj-J; polne su.ee^osU n. s,.„„ osem- va na vasi. »Komunala« naj bi bolj redno skrbela za ceste. Na Mlaki pa bi bild treba poleg drugega popraviti vaško pot, ki vodi skozi vas. SESTANEK V RIBNICI KOPRIVNIK naj ca, Nemška Loka in Spodnji log. škim zunanjim ministrom Dulesom lju. V tej deželi so še tuje oborožene v «*-**. n™,o vec „«h i ir »j** ijsst sr.1, rsr. s- žtiTT bl “° pSraTila ”»V Ust. tuli težave s vodo/Zato .o predli- predsednikom ZDA Elsenhowerjem. ameriških. Tl uporabljajo pet letal-gami, aa di se pop J d hi zaradil skupni rezer- Vsekakor moramo pozdraviti take skih oporišč. Vrh vsega pa so začeli žeh!toVaX’ bi fth večkrat obikali voar in Vložile cevi. Vsa dela bi obiske, ki bodo, če nič drugega, pn- z oboroženim uporom še Berberi in £S£i rlsianc Prelagali so da ZUi ljudje sami. V Spodnjem nesli vsaj delno padec temperature gorjanci na Atlasu in Rifu zaradi Naredi Avtobusni promet čez ’ Ko- togu bi ljudje s prostovoljnim de- v hladni vojni med obema velesila- nezadovoljstva z vladno politiko, zla-Socialistična zveza delovnih lju- pnifvnik. V šoli bo treba urediti stra- lom popravili cesto, če bi di Ribnica je 14. januarja sklicala nišča. Krajevni odbor je dobil 100 nar za razstrelivo, širši sestanek, ki je bil v domu Par- imeli de- ma. Mikojan je na obisku večkrat sti pa vladajoči stranki Istiklal. Tu" izjavil, da Sovjetska zveza ne želi tizana v Ribnici. Udeležili so se občinski odborniki obeh zborov, predstavniki političnih in družbenih organizacij, podjetij, ustanov in drugi. Ljudski poslanec Matija Maležič je zbranim obrazložil pet najvaž-dnejših načel zveznega družbenega plana za leto 1959, nato pa je govoril in obrazložil pomen in namen zakona o nacionalizaciji najemnih hiš in gradbenih zemljišč, ki bodo prišle pod nacionalizacijo. Po končanem sestanku sta imela oba zbora ObLO skupno sejo na kateri so izvolili občinsko komisijo za nacionalizacijo stavb in stavbenih zemljišč, določili in sprejeli odlok o gradbenem okolišu v Ribnici, ki pride pod nacionalizacijo. O izvajanjih tovariša Maležiča na sestanku, razpravi in seji ObLO bomo obširneje poročali v prihodnji številki. VREME Obeta se nam pretežno jasno vreme in hud mraz. Šele okrog 25. januarja bo mraz popustil in sledile bodo ponovno snežne padavine. MP *4® ' v’ flF ,ft: '?;• v ■* i V* * m. H *t * V nedelj d 11. januarja, je bila v domu »Svobode« na Rudniku ena prvih slovesnosti v okviru proslav 40-let-nce Komunistične partija Juqoslavije. Kočevski rudarji so se na tej proslavi spominjali rudarske stavke pred 38 leti, ki se je na ta dan uspešno končala. Proslave se je udeležila mnogo rudarjev in ostalih prebivalcev, prisostvovali pa so tudi. predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, Uroš Rupreht, sekretar Občinskega komiteja ZKS Boris Mikaš, predsednik ObLO Janez Rigler in drugi. Spomhski govor o zgodovini partijskega dela na Kočevskem in o uspeli stavki, sta imela sekretar Mrliškega komiteja ZKS, Miro Heg-ler in Janko Zupan. Z recitacijami revolucionarn h pesmi in nastopom rudniške godbe na pihala je bila lepa in pomembna proslava zaključ il- (Na sliki: udeleženci proslave) di mestno prebivalstvo je vedno bolj nezadovoljno spričo čedalje večje brezposelnosti. Maroko preživlja resne težave. Nova vlada zadeva na neurejena vprašanja agrarne reforme, na gospodarske in finančne probleme, na oborožene tuje sile na svojih tleh in zdaj še na upor. General Delgado, opozicijski kandidat na lanskoletnih predsedniških volitvah na Portugalskem se je moral zat?$i v brazilsko veleposlaništvo v Lizooni. Pred dnevi so generala Delgada odpustili iz armade z obtožbo, da ie med volilno kampanjo storil več dejanj proti portugalskim vojaškim zakonom. General ni verjel zagotovilu vladinega predstavnika. da ga niso hoteli zanreti in se je raiši podal v varstvo Brazilcev. V Belgijskem Kongu v Afriki so bili pred dnevi neredi. Oblasti so s posebnim dekretom prepovedale stranko Abako. ki je organizirala nerede. Aretirali so tudi dva župa-na-domačina, češ, da sta odklonila sodelovanje z belgijskimi kolonialnimi oblastmi itd. Vsa Afrika se prebuja in geslo, »Afrika Afričanom« vedno bolj glasno odmeva. DVE PLATI O KOSTELSKEM PROBLEMU DVE PLATI O KOSTELSKEM PROBLEMU — DVE PLATI O KOSTELSKEM PROBLEMU Hočemo tovarno, tudi mi smo prebivalci občine! Ob koncu preteklega leta je bila v šoli Vas-Fara sektorska konferenca odbornikov SZDL in članov ZK iz Kostelske doline, na kateri je bilo prisotnih zelo lepo število ljudi. Konferenci je prisostvoval tudi tov. Sobar iz Kočevja, ki je govoril o mednarodnih odnosih v svetu in našem notranjem razvoju v Jugoslaviji. Vse prisotne je najbolj zanimal gospodarski razvoj občine Kočevje, v prvi vrsti pa same Kostelske do* line. Razvoj in napredek Kočevja vsi Kostelci pozdravljajo, razumejo tudi težave, ki jih ima občina v gradnji in obnovi. Razumljiv j» problem gradnje Kemične tovarne, mlina. bolnice in ureditev Rinže, kakor tudi stanovanj za delovne ljudi, kar je treba dokončati v samem Kočevju. To je ljudem vsem razumljivo in to tudi pozdravljajo. Nerazumljivo pa je ljudem v Kostelski dolini, da se ničesar ne predvideva za te kraje, ki gospodarsko propadajo. Res je, da so nekatere vasi v Kostelu dobile električno luč, ki jo do sedaj niso imele, v nekaj vaseh se je obnovilo tudi električno omrežje zaradi slabega toka. Tudi vodovod se gradi v Fari, Potoku in na Vrhu. Toda vse to ne bo rešilo Kostela propadanja in izumiranja so izjavili zborovalci: »Kostelske vasi so iz dneva v dan vse bolj puste, vse manj ljudi vidimo po vaseh, vse manj otrok hodi v osnovno šolo. Poglejmo samo eno pečenjem kostanjev po vseh deže- gradili. Danes bi imeli tukaj lahko lalh. Danes ni več tega: krošnjar- večji pogon za predelavo lesa v fi-stvo, ki je bilo tradicija Kostelcev, nalne produkte. In naši Kostelci bi je propadlo. Samo še nekaj kosta-njarjev vidimo po mestih, ki si čez zimo zaslužijo kakšen dinar. Če bi ne bilo v Fari mlekarne, Kostelci sploh ne bi dobili dinarja v roke. imeli zaslužek in delo doma in ne bi morali odhajati in iskati delo po Ljubljani, Reki in Kočevju. Tudi surovin za ta pogon je v Kostelu dovolj. Če pogledamo samo okrog Zato je danes tolikšno Izseljevanje Kostela, povsod vidimo delavnice, v mesta, a doma propada hiša, gospodarstvo in zemlja. V Potoku je bila tik pred vojno zgrajena mala žaga in speljana nova cesta iz Jakšičev do Stružnice. Montirani so bili že tudi stroji, ki pa zaradi vojne niso bili nikdar v pogonu. Ne moremo si danes raztolmačiti, zakaj se je vse to po vojni moralo podreti, stroje odpeljati, tako da danes štrle samo še betonski temelji. V Kostelu se je rušilo ono, kar so v drugih krajih zidali in pogone za finalno lesno predelavo. Brod Moravice, Skrad, Cerovo, Ravna Gora, Čabar, Tršče, Stari trg. In koliko so ti kraji bolj oddaljeni od železnice kot je Kostel! Pred nekaj leti in še lani je bilo obljubljeno, da bo »Ključavničarstvo« iz Kočevja v Fari organiziralo manjši obrat, ki bi izdeloval predmete, za katere je treba malo materiala, dajo pa dosti dela. Toda do danes ni še nič, čeprav so obljubili, da bodo z deli načeli, čim Fara dobi dober električni tok. Ljudje se sprašujejo, zakaj je vladal pri nekaterih tak odnos do Kostelcev. Saj so prav Kostelci bili prvi v partizanih in Kostel zibelka partizanstva, ki je dala od sebe vse. Ni prav, da se danes na to pozablja! S »kostelskim problemom«, ki je pravzaprav življenjski problem vse Kolpske doline od Osilnice do Banja Loke, bi se moral ukvarjati že bivši okraj Kočevje skupno z Delnicami, ker se to tiče enako prebivalcev te in one strani Kolpe. Po pravici torej tudi Kostel zahteva rešitev svojega problema, saj so tudi Kostelci občagi kočevske občine. Sedaj ne more biti več nobenega izgovora: Kostel ima elektriko, transformator, vodo in sposobne roke, samo dela jim je treba dati! In kaj so še rekli Kostelci; radi bi v svoji sredi videli svojega poslanca in se o vsem tem pogovorili tudi z njimi!« Tone Bauer Obračuni gasilskega dela Ne industrija, kmetijstvo vam je porok napredka! Da bi takoj slišali še drugo plat, smo zaprosili Občinski ljudski jo o tovarnah in industriji, ko sami odbor Kočevje, da pojasni možnosti rešitve »kostelskega problema« in vedo, da je to nemogoče. Kostelci dobili odgovor! Polemika z ljudmi iz kostelske doline zaradi gospodarskih vprašanj Kostela traja že dalj časa. Želimo dati jasen odgovor vsem prebivalcem Kostelske doline glede teh vprašanj. Težnje, kot jih vsebuje navedeni dopis in kot jih izražajo posamezniki o industrializaciji Kostela, graditvi tovarn, itd. so neuresničljive. te ljudi dobro poznajo, in naj se zaradi tega z njimi kar odkrito pogovorijo, da jih ne bodo varali z neuresničljivimi načrti. Rešitev kostelskih problemov je v dobri organizaciji KZ, ki je danes združenje vseh naprednih kmetovalcev in kot taka gospodarski faktor za socializacijo naših vasi. Tega pa v KZ Fara še zelo primanjkuje. Zemlja v Kostelski dolini je plodna. Potrebuje pa sodobne nege v obdelavi, da bodo kmetijski proizvajalci iz nje dobili več. Izredno dobre klimatske razmere Kostela dajejo vse pogoje, da se kmetijstvo lahko razvije v napredno gospodarstvo, ki bo nudilo ljudem lepše življenje. 0 tem bi morali v Kostelski dolini več razpravljati. V tem ni zajeto zdravstvo in so- vil. kongres ZK je nakazal, v cialne podpore, za kar je dala obči- kakšno smer naj se razvija naša na vsako leto 1,600.000 din. vas. V Kostelu bi morali o tem več Iz tega je razvidna vsa skrb ob- obravnavati kot to delajo, ker se bo čine za te kraje in k temu niso po- le na ta način doseglo več uspehov, trebni nobeni komentarji! če se bodo sami Kostelci bolj po- Za zgraditev tovarne v Kostelski svetili tem vprašanjem. Izvesti je dolini ne moremo govoriti, ker je treba melioracijo zemljišč, očistiti to neizvedljivo. Še kraji, ki imajo zaraščene pašnike, da se bo dvignila prometne zveze, surovine, strokov- živinoreja, poskrbeti za sadjarstvo, ni kader itd., ne morejo graditi to. uvesti sodobne metode dela v ob- In v letu 1958 za: Vodovod v Fari din 3,241.567 Vodovod na Vrhu 1,528.903 Elektrif. Kostel 490.809 Elektrif. Brstnika 1,374.406 Rekonstrukcija električne napeljave v Fari 2,200.000 Popravilo cest 150.000 Šola Kostel 680.000 Šola Vas 699.000 Gimnazija Vas 2,688.000 Dijaški internat Fara 1,300.000 Šolo Kuželj 985.000 Gradnjo šole Kuželj 2,600.000 Adaptacijo dijaškega internata Fara 800.000 Skupaj 18,745.685 Pogled na Faro največjih kostelskih vasi, Vas, ki ima 38 hiš, a lansko leto je obiskoval osnovno šolo samo en sam otrok. Kje je vzrok tega propadanja? V Kostelu ni zaslužka, zato mladina zapušča svoj rodni kraj in beži v mesto za kruhom in boljšim življenjem. Večkrat se sliši in svetuje Kostelcem, zdaj to zdaj ono, kaj naj bi počeli in s čim naj bi se pečali. Priporoča se jim saditev vrb in plefarstvo in košarstvo. Drugi zopet svetujejo gojitev zelenjave in po-vtrtnin, ki jih v mestu nujno potrebujejo. Tudi o tem so zborovalci govorili in razpravljali, toda s tem v zvezi tudi povedali svoje mnenje in izkušnje. V bit samega problema Kostela do danes ni še nihče zagrizel. V Kostelu ni zemlje, tukaj so majhni posestniki in le nekaj jih je, ki imajo 2 ha obdelovalne zemlje, a še to razdrobljeno in razmetano po vseh straneh. Zato Kostelci živeti od same zemlje kdar niso. Vedno so bili odvisni od postranskega zaslužka, ker jim zemlja ni dala toliko, da bi mogli preživeti in obleči sebe in številne družine. Zato so včasih hodili čez zimo z doma — z lastovicami so odhajali, z lastovicami so se vračali — v svet in se pečali s krošnjarstvom in Pustimo tudi to, kaj je bilo nekoč, pač pa delajmo za to, kar je danes in bo v naši prihodnosti. So problemi v Kostelski dolini. Kako jih bomo rešili v danih pogojih? Kdo je prvi dolžan rešiti to varn, ker ni na razpolago toliko denarnih sredstev. Kje je potem mogoče to zgraditi v Kostelu, kjer ni nobenega od teh pogojev. S tem si morajo biti ljudje v Kostelu na jasnem. Ljudje iz Kostela res odhajajo in bodo še naprej odhajali. Če hočemo, da se problemi v Kostelu rešijo, je delavi zemlje in proučiti tudi gojenje kultur, ki bodo Kostelcem prinašale večje dohodke kot dosedanje kulture na zemlji, ki je na razpolago. Vse to so problemi Kostelske doline, ki jih je treba rešiti. Kdo jih bo rešil? Ljudje, ki so v Kostelski dolini, ker dolina ne bo izumrla, kot to razumljivo. Ljudje si želijo‘bolj- napovedujejo sedaj nekateri gospo-šega življenja, ki jim ga Kostelska darstveniki iz Kostelske dolini. Po- vprašanje kostelske doline? S tem dolina ne more dati. Pogoji življe- trebno pa je, da se Kostelska doli- • • • • • _ • _ __ _ ' _ _ /1 n MO MAmi« 1*1 ir W1AOOO I loIz/V H H_ nastaja veliko vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti, da si bodo ljudje na jasnem, kam vodi njihova bodočnost. - - Poglejmo prvo, kaj dobi družba sobnostjo gradijo našo družbo. mja se spreminjajo in je nujno, da ljudje iz takih pasivnih krajev kot je Kostel odhajajo v druge kraje, kjer s svojim delom in svojo spcr in kaj daje Kostelska dolina, pa bomo videli, kako se skrbi za to dolino. Občina je dobila za svoje dohodke v obliki vseh davkov iz kolpske doline naslednja finančna sredstva: V letu 1957 6,330.970 din V letu 1958 6,839.772 din Dala pa je v letu 1957 za: din Elektrif. v Slavskem lazu 1,500.000 Elektrif. v Kostelu ne morejo Gradnjo mostu v Potoku in tudi ni- Gradnjo mostu v Slav. lazu na razvije v močno kmetijsko gospodarstvo in kadar bodo ljudje k temu pristopili, bo v tem pomagala tudi občina in vsi ostali organi v Kočevju. Na ta način se bodo rešili Zemlja in domačije so res skro- kostelski problemi in v tem je tudi mne. Tudi ta zemlja pa potrebuje bodočnost ljudi v tej dolini.^ delovnih ljudi, ki bodo razumeli da- Občina Kočevje našnji čas in začeli reševati probleme v tistih pogojih, ki so in teh je v Kostelski dolini dovolj! V tem pa je osnovna slabost ljudi v Kostelski dolini, da tega ne spoznajo. Dokler stelci delovni ali ne, toda ta pomene bodo ljudje sami pristopili k re- nek tudi nekaj pove: Sevanju kostelskih problemov, do Kostelčan, ki sedaj živi drugod, si tedaj jih ne bo mogel rešiti nihče, je nekega sončnega majskega do-1,500.000 Nekaj konkretnih primerov: poldneva mudil v neki vasi Kolpske 200.000 Že' bivši Okrajni ljudski odbor doline in povprašal znanca, krepke" 150.000 Kočevje je začel izvajati melioraci" ga moža, ki je sedel na panju pred SLABO ŽIVIMO Morda je nekoliko pretirano in nima nobene zveze s tem ali so Ko- Gradnjo mostu v Srebotniku 150.000 jo zemljišč od Fare do Slavskega hišo: Šolo Kostel Šolo Vas Gimnazijo Vas Dijaški internat Šolo Kuželj Skupaj laza. Ljudje zato niso pokazali no- »No, kako kaj gre pri vas?« benega pravega razumevanja. Mor- Mož ga je pogledal, spoznal, da 2.600.000 da zaradi prišenetavanja posam?2' ima opravka s funkcionarjem obči- 1.300.000 nikov, ki imajo do današnje družbe ne, mu odgovoril in pri tem mahal dvomljive odnose, ker se gredo še z rokami. vedno »mi« pa »vi« in vsako na- »Slabo živimo, slabo živimo, sla-predno akcijo zapostavljajo, govori- bo živ ...!« 680.000 690.000 985.000 9,755.000 To zimo smo začeli zgodaj z občnimi zbori, 30. 11. 1958 je bil prvi v Osilnici in 11. 1. 1959 zadnji na Rudniku pri Kočevju. Vseh je bilo 21 in pri vseh so sodelovali zastopniki Občinske gasilske zveze Kočevje. Če primerjamo potek teh zborov z zbori pred 10 leti, ugotovimo, da so se prilike v prostovoljnih gasilskih društvih že znatno izboljšale, v kolikor se to tiče organizacije in najnujnejšega gasilskega orodja. Vprašanje orodja, zlasti tlačnih cevi, pa ne bo in ne more prenehati, ker je treba stare cevi od časa do časa zamenjavati z novimi, zalogo ostalega orodja pa izpopolniti. Pri vseh društvih se je izražala želja po nabavi osebne opreme. Da, upravičena je njihova želja! Težki so pogoji za nabavo vsakdanjega oblačila, zato ne moremo zahtevati od našega članstva, da bi pri gasilskem udejstvovanju trgalo svojo lastno obleko, nič manj važna ni gasilska uniforma in gasilci se ne morejo dovolj častno udejstvovati pri gasilskih prilikah in drugih javnih proslavah, ter s tem javno izkazati svojo prisotnost najkoristnejšemu društvu. Tudi to je nujno potrebno, ker jim s tem damo nekaj priznanja in dvigamo zavest, da laže in bolje opravljajo težke društvene dolžnosti. V KOLPSKI DOLINI V Osilnici se gradi društveni dom, tudi v Lazih, dočim je v Fari potrebna še dograditev doma in postavitev stolpa. Tu so sl zamislili dom v večjem obsegu. Pod streho gasilskega doma se nahaja poštni urad in vsi prostori _ Krajevnega urada v Fari. Mislili so bolj na druge krajevne potrebe, za lastne potrebe so bili skromni in si uredili samo primerno orodišče, dočim zamisli po društveni pisarni še niso utegnili uresničiti, jo pa potrebujejo. Društva so delavna, dejavnost pa bi bila še boljša, če bi bilo dovolj sredstev na razpolago, zato je skoraj vsako društvo prosilo Občinsko gasilsko zvezo za izdatnejšo denarno Bo kočevski muzej kos nalogi? Muzejsko društvo v Kočevju je te dni razposlalo na Krajevne odbore Zveze borcev naše občine pristopne izjave k Muzejskemu društvu z namenom, da se omogoči pristop k društvu vsem onim, ki to želijo. Letna članarina je minimalna, saj znaša le 25 dinarjev za člana. Tako nizka članarina je določena zato, da bi vzpodbudila vse zavedne državljane in državljanke, da pristopijo k društvu in s svojim delom pripomorejo, da bo muzej urejen tako, kot si to želimo. Poleg tega so poslane pristopne izjave tudi vsem podjetjem tukajšnjega področja, da pristopijo kot pravne osebe v članstvo. Članarina za pravne osebe je določena na 2000 do 5000 dinarjev letno, po gospodarski moči podjetja. Podjetja naj bi poleg Občinskega ljudskega odbora pripomogla s svojimi prispevki izvršitvi nalog, katere si je zadalo Muzejsko društvo na zadnjem občnem zboru. Muzejsko društvo Kočevje si mora v tekočem letu poleg notranje ureditve muzejskih prostorov in muzejskega materiala prefotografirati več sto originalnih slik, prepisati več sto originalnih dokumentov, fotografirati in opisati vse zgodovinske spomenike, predvsem spomenike iz narodnoosvobodilne borbe, nabaviti del opreme in drugo. V tekočem letu bo muzej uredil poleg stalne razstave iz časov NOB tudi večjo razstavo v spomin na 40. obletnico Komunistične partije Jugoslavije. pomoč. Gasilska zveza je obljubo-vala vsestransko pomoč društvo«, denarno pa v mejah proračunskih dotacij. Splošna želja je bila, da Občinski ljudski odbor v Kočevju nudi izdatnejšo denarno pomoč iz svojega letnega proračuna, ki se pripravlja. Pri vseh društvih tarnajo zaradi članstva in se sklicujejo na nedelavnost mladine, posebno v Osilnici in v Fari, kjer zaradi pomanjkanja zaposlitve odhajajo mladi ljudje pe svetu za kruhom. Pri tem je prizadeta tudi požarna varnost. Zato so zborovalci stavili vprašanji: »Ali za nas res ni podjetja lesne ali kovinske stroke, ki bi bilo primemo za naše prilike, saj danes spričo razvitega avtomobilizma ni prometne ovire, ki je svoj čas res bila.« V KOČEVSKI REKI Občni zbori so bili povsod dobro pripravljeni, pri nekaterih društvih pa še posebno dobro, zlasti se je izkazalo PGD v Kočevski Reki, ki je zborovalo v Borovcu. To društvo ima dobro vodstvo in pod svoje okrilje je sprejelo vse kočevsko zaledje. Sedež društva je v Kočevski Reki; v Moravi, Novih Lazih, Mokrem potoku, Borovcu, Kočah in Primožih pa ima zaradi velike terenske obsežnosti svoje desetine. Društvo je dobro opremljeno, za kar gre zasluga Državnemu posestvu »Snežnik« v Kočevski Reki. Direktor Komelj Lojze je društvu zelo naklonjen in zbor mu je izrazil toplo hvaležnost Z velikim navdušenjem ie bil sprejet sklep, da se mu je poslal v Ljubljano, kjer je trenutno, pozdravni brzojav. Pri vsem tem pa je bilo opaziti na zborih vedno iste ljudi, pretežne le članstvo. 'Poročila upravnih odborov o delovanju društev so poslušali zgolj gasilci, namesto, da bi jih poslušali tudi nevčlanjeno občinstvo, kateremu so bila namenjena, ker smatramo za pravilno, da bi se moralo ljudstvo posebno lnte-resirati za delovanje gasilskih društev in se prepričati, v koliko je podana požarna varnost za njihove imetje. Gasilstvo želi podajati obračun o svojem delu ljudstvu ln se v toliko razlikuje od ostalih društev, ki večinoma vodijo skrb le za svoje članstvo. Splošna želja je, da se v bodoče udeležuje občnih zborov tudi nevčlanjeno ljudstvo, da bo pomagale gasilstvu z nasveti, da se bo seznanilo z gasilskim delovanjem in da bo na ta način nudilo gasilstvu moralno pomoč, da bo lažje in z zadovoljstvom izpolnjevalo gasilsko na-loae, ki zahtevajo mnogo požrtvovalnosti, tako da bo manj viden prehod iz prostovoljne pripadnosti v dolžnostno izvrševanje permanentnih gasilskih nalog. V KOČEVJU Dne 10. jan. 1959 je bil občni zbor PGD v Kočevju. Udeležba je bila zadovoljiva, navzoč je bil zastopnik občine, tajnik, tov, Peter Šobar hi predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Karničnik Nace. Z malo izjeme so poslala vsa gospodarska podjetja svoje zastopnike, kar je bilo ugotovljeno z zadovoljstvom. Razveseljivo je dejstvo, da je število požarov močno padlo, večjih požarov pa sploh ni bilo, kar je pripisati dobro opravljeni preventiva* službi, kateri bo treba v bodoče posvetiti še več pozornosti. Gasilstvo občine Kočevje je mne-go truda doprineslo v dobrobit otočanom, kar naj ne bo pozabljeno ne od občine, niti od podjetij in ntti od posameznika. Občinska gasilska zveza v Kočevju se zahvaljuje vsem gasilskim edinkam za uspešno sodelovanje in žeM vsem gasilcem in gasilkam srečno In uspešno Novo leto 1959. Na pomoč! P. F. 40 let zgodovinske poti Stopili smo v praznično jubilejno leto. Ob vsem našem delu in uresničevanju novih nalog na poti socialistične graditve se bomo letos še praV posebej spominjali dogodka, ko je bila pred 40 leti aprila 1919 ustanovljena Socialistična delavska stranka (komunistov), naša Komunistična partija oziroma Zveza komunistov Jugoslavije. V KPJ so se pred 40 leti strnili zavestni in revolucionarni borci, ki so takrat in pozneje imeli nadvse pomembno vlogo. 40 let življenja, nenehne borbe dragocenih žrtev in strme težke poti pa tudi veličasnih neuničljivih zmag za pravice delavskega razreda, za svobodo jugoslovanskih narodov in zmagovit razvoj socializma v svetu. 40 let dela, trpljenja in uspehov KPJ je hkrati 40 letna zgodovina naše države. V najtežjih in najhujših dneh pravkar potekajočih desetletij, je Partija vedno odločujoče posegala v našo ušodo. Navzlic številnim težavam Partija v najtežjih pogojih dela nikoli ni klonila, ne prenehala obstajati. Besen teror jugoslovanske bur. žoazije je ni mogel uničiti, notranje frakcijske borbe niso preprečile revolucionarnosti v vrstah delavskega razreda na terenu in ni je strlo nasilje monarhofašistične diktature. Oktobrska revolucija je našla odmev tudi pri nas v Sloveniji. V zgodovini človeške družbe ne najdemo dogodka, ki bi s tako orjaško silo in bliskovito naglico odmeval po vsej zemeljski obii in puščal globoke sledi in posledice med milijoni in milijoni izkoriščanih razredov. Z oktobrsko revolucijo se je začel proces zamenjave starega kapitalističnega sistema z novim socialističnim družbenim redom, kjer ni izkoriščanja človeka oo človeku. Slovenski narod je tedaj živel na ozemlju Avstroogrske. Na frontah orve svetovne vojne so umirali tisoči in tisoči Slovencev, v zaledju pa je bila lakota. V tovarnah, rudnikih in na železnici je delavstvo garalo po deset, dvanajst in več ur na dan. In da bi tišino v zaledju ter grom topov na fronti ne motili glasovi protesta, je nad vso državo legla mora cenzura in biča prekih sodišč in šovinizma. V to vzdušje je kot blisk udarila marca 1917 vest iz Rusije, da je strmoglavljen car in da je zmagala revolucija. Padel je najbolj reakcionarni režim v Evropi. Veter iz ruskih nižin je av-stroogrski in vsej Evropi ustvaril docela nov položai. da si je minila šele prva etana revolucije in o tem, da bi prevzeli oblast boljševiki, še ni bilo niti sluha. Vladajoča gospoda skih strank o pravicah slovenskega v Avstriji je morala popustiti pri- naroda, je kljub vdanostnim zatrdi-tisku, morala je odoreti tesnila ljud- lom monarhiji zbujala odpor proti skega nezadovoljstva in spregovoriti režimu. Svež vetrič je oznanjal, da o miru. Na Dunaju so za maj 1917 se bliža nevihta, ki stari Avstroogr-zopet sklicali parlament, ki se 2e ski ne bo prizanesla, dolgo ni sestajal. Političnim stran- Bilo bi seveda zmotno smatrati, kam so dovoljevali shode, socialna da. je prišlo do teh sprememb iz-demokracija Slovenije je junija ime- ključno pod zunanjim vplivom, pod la svojo deželno konferenco, a 15- vplivom revolucionarnih prevratov v julija je ponovno začelo izhajati nje- Rusiji. V nedrih družbe je dozore-„„ rt-., M=Uni- vala objektivna revolucionarna ši- ška deklaracija slovenskih meščan- tuaclja, ki jo je ustvarjala kriza ka- 0 zgodovinski poti KPJ v državi in na Kočevskem, sta na proslavi minulo nedeljo govorila Miro Hegler (desno) in Janko Zupan (levo) pitalizma, (konflikt imperialističnih držav, poizkus razrešitve imperialističnih nasprotij s pomočjo vojne. Ta objektivna kriza, ki je zadela temelje družbe je postavila družbene razrede v nepremagljivo nasprotje, iz katerega so se odpirali revolucionarni izhodi. V takih pogojih je pobuda iz Rusije pomenila iskro, ki bi lahko zanetila nakopičeno gorivo, je pomenila kepo snega, ki bi lahko sprožila plaz. V vsej Sloveniji je počivalo delo in delavci so se zb'rali na mirovnih mariilestacijskih shodih. Delavstvo se je na shodih izreklo za takojšen mir brez osvajanj. V sprejetih resolucijah je tudi sledeča izjava: »S strastnim sočustvovanjem pozdravia shod ruski pro’etariat, ki s svojim junaškim bojem ni rešU le samega sebe, temveč vso Evrono jarma in biča carizma in je tako naoravil svobodno pot za nov politični in socialni razvoj.« V zadniih dnevih junija 1917 je v železniških delavnicah Maribora nastalo mezdno gibanje. Delavci so v strnjenih in številnih kolonah zapustili delo in odšli pred poslopje Okrajnega glavarstva. Njihovi zaupniki so oblastem izročili zahteve delavstva. Ker do 6. julija ni bilo zahtevam zadoščeno, so ta dan delavci zopet začeli stavkati, ne da bi zapustili delavnice. Še silnejši vtis pa je imela oktobrska revolucija. Vesti o boljševl- škem obratu so se naglo širile i» vzbujale ogromen polet med ljudstvom. Vesti so bile lakonične in da-lekosežne. Že dva dni po prevratu je glasilo »Naprej« dne 9. novembra 1917 prineslo sledečo brzojavko: »Petrograd, 7. novembra ob pol dvanajstih ponoči. Popo’dne !e impl Petrograjslci sovjet izrednm sejo, na kateri je povedo!, predsednik Trocki, da začasne vlade ni več. Del ministrov /e aretiranih, predparlament razpuščen. Nato je govori Lenin, ftaterega so burn* pozdravili. Lenin je označit tri glavne probleme demokracije: 1. takojšen konec vojne, nova ob’ast bo v to svrho vojskujočim se državam predlagala premirje; 2. oddaja zemlje kmetom in 3. ureditev gospodarske krize.« Revolucija, boljševiki, mir, kruh In svoboda — ta nesla so si utirala pot v sleherno ljudsko srce. Po vsej Avstriji so se sklicevali mjirovnj| shodi. Pričeli so se tudi v Sloveniji V nedeljo, 25. novembra 1917 je bil velik mirovni shod v Trstu, ki ao se ga udeležili italijanski in slovenski delavci. V nedeljo, 2. decembra 1917, so bili mirovni shodi delavstva v Ljubljani, Jesenicah, Tržišču, Borovnici, Idriji, Trbovljah, Hrastniku in /anorju. Na vseh shodih so govorniki ob burnem odobravanju zahtevali od vlade akcijo za takojifcn mir. (Se nadaljuje) j. Radoviča, pošta Velike Lašče razpisuje mesto BLAGAJNIČARKE po možnosti z nekaj znanja o knjigovodstvu zadruge. Prednost imajo samske. Stanovanjc preskrbljeno. In-tenesentke naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 25. januarja 1959. »Yanke na dvoru kralja Arturja«, 25. januarja francoski film »Ulica sanj«. PREDGRAD: 17. in 18. januarja slovenski film »Ne čakaj na maj«, 24. in 25. januarja jug oslov, film »Čeveljčki na asfaltu«. BROD NA KOLPI: 18. januarja mehiški film »Tako se ne umira«, 25. januarja jugoslov. film »H-8«. SVOBODA, Rudnik: 17. in 18. januarja film »Zvesta senca«. VELIKE LAŠČE: 17. in 18. januarja ameriški film »Fanfare ljubezni«, 24. in 25. januarja ameriški film »Nesmrtna ljubezen«. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od bor — Odgovorni urednik Matij« Cetinski — Uredništvo in uprav« v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a telefon 3-89. Naročnina je 400 din polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din, oziroma 2,5 ameriškega dolarja Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. RAZPIS Komisija za imenovanja in odstranitve direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Sodražica razpisuje mesto DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »TRAVNA GORA« SODRAŽICA Nastop službe takoj. Pismeno prošnjo vložite pri Komisiji za imenovanja in odstranitve direktorjev podjetij Občinskega ljudskega odbora Sodražica do 1. februarja 1959. Pogoji za sprejem: odslužen kadrovski rok, dovršena ekonomska fakulteta ali pa večletna praksa v trgovski stroki. RAZPIS Upravni odbor »Tekstilame«, tovarne sukna v Kočevju razpisuje mesto OBRATNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: dovršena ekonomska šola z večletno prakso v industrijskem knjigovodstvu. Nastop službe najkasneje 1. marca. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Kolesa naprodaj Likvidacijska komisija za podjetje »SLIKO-PLESK« Kočevje proda 2 moška kolesa znamke »ROG«. Interesenti naj se zglasijo v pisarni Računovodskega biroja Kočevje od 20. do 21. januarja, t. j. torek in sreda, od 12. do 14. ure, kjer si kolesa lahko tudi ogledajo. Prav tako je naprodaj moško kolo znamke »ROG« pri podjetju »Gostišče PRI VIPAVCU« Mozelj in se informacije dobe pri Računovodskem biroju Kočevje, soba št 59 v stavbi ObLO Kočevje. Računovodski biro — Kočevje Razpis Komisija za imenovanja in odstranitve direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Sodražica' razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA STOLARNA, STRUGARSTVO IN SPLOŠNO MIZARSTVO SODRAŽICA Nastop službe takoj- Pismeno prošnjo vložite pri Komisiji za imenovanja in odstranitve -direktorjev podjetij Občinskega ljudskega odbora Sodražica do 1. februarja 1959. Pogoji za sprejem: Odslužen kadrovski rok, dovršena ekonomska fakulteta ali pa večletna praksa iste stroke. AtFBOBS POSREDUJEJO O kinu »Jadran« je bilo že pre-•ej napisanega. Javna kritika je pripomogla, da so se nekatere stvari popravile, toda rtfikaj časa gre spet vse narobe. Za novoletne praznike je bit pravi nered: vrste za čakanje vstopnic sploh ni bilo, med stare jš. mi so se drenjali otroci, vpili in jokali, uslužbenci kina sploh 'niso posredovali itd. Čas bi bil, da popravijo polomljene stole in otrokom prepovedo vstop k večernim predstavam. 1. P., Ljubljanska 15, Kočevje Vemo, da se uprava in ves kolektiv precej trudita, da bi obisk o* valcem čimbolj ustregla in motamo reči, da so v pogledu števila in kvalitete predvajanih filmov lahko za vzor drugim kinematografom. Za Novo leto, ko jih je hotelo v kino priti več kot je prostora, pa je prišlo tudi do nezaželenih prizorov. Problem so stoli, ki so po dobrih petih letih že do-trajali in kakor vemo, jih bodo kmalu zamgnjali z novimi. Otrok pa res ne bi smeli puščati k večernim prestavam! * Ni dolgo tega, ko me je neka ženska obsodila, da sem oče njenega otroka. Zahteval sem krvno preiskavo, ki me pa ni izključila iz možnosti, da sem oče njenega otroka. Žena pa se je med tem poročila. Kaj mi je storiti? K. I. Rudnik-Kočevje Skoro vsak peti ali šesti človek ima enako krvno skupino in če je v Kočevju in bližnji okolici 6000 ljudi, je potem najmanj tisoč takih, ki imajo enako krvno skupino. Skušajte to rešiti na sodišču. * 2e dalj časa imam namen nekaj napisati za vaš tednik, sploh čutim neko nagnenje k pisanju za časnike. Pridejo dogodki, ki so zelo važni in pomembni, pa nikoli o njih nihče ne napiše. Kaj torej moram biti, da bi bil lahko vaš dopisnik? T. S., Osilnica Vsakdo, kdor ima dober namen pisati resnico in sam čuti, kaj bi bilo primerno za časnik, je lahko naš dopisnik. Pošljite nam svoje sestavke, pa Vam bomo še pismeno odgovorili, kakšne so naše želje za dopisovanje. Vse objavljene članke tudi nagrajujemo. * Ker imam majhno stanovanje, sem dal otroka k materi, ki ima 5 ha zemlje. Od zemlje nimam nobene koristi niti sem solastnik, sem v državni službi, za otroka pa plačujem mesečno 1500 din Jn oblačim ga na svoje stroške. Mi je prav, da so mi ukinili otroške doklade? . Z. P. Kočevje Ker je otrok na vzdrževanju in s tem v skupnem gospodinjstvu z Vašo materjo, nimate pravice do doklad. Če pa otroka dejansko sami vzdržujete in je pri materi samo na stanovanju, pa morate to dokazati s potrdilom, ki Vam ga izstavi občina. * Učenci osnovne šole »Mirka Bra" čiča« in šole v Željnah so nam poslali več sestavkov o Dedku Mrazu, žal jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. ■v rA KOT ŽRTVE STE PAPLIVB0MI7AHA5 MOZELJ ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. Od Slavskega laza do Fare ** V Mozlju so pred kratkim na se- Slavski laz je vasica, ki leži v bli- laza zanimajo tudi za to, kako je z Stanku razpravljali o lokalnih zade- žini Kolpe. Kakor drugje, imajo tudi zdravstvenim kadrom v Fari. Na vah. Tako so med drugim sprejeli tu razne potrebe in težave. Kanali- zadnjem zboru volivcev so predla- sklep, naj krajevni odbor nabavi cir- zacija v vasi je slaba in terja ob- gali, naj bi se namestil v Fari stal- kular in motor, očisti naj se vaški paš-__ .j—.j- novo. Na žalost pa ne morejo najti ni zobozdravnik, vsaj enkrat na me- nik, če bo ukinjen krajevni urad, je bij 1924 leta v Zapotoku pri Šo- skupnega jezika, kdo naj bi bil dol- see pa naj bi prihajala zdravnica. V predlagajo, da bi se v Mozlju usta- dražici. Bil je doma vse do leta 1943, Žan popraviti kanalizacijo. Fari potrebujejo tudi veterinarja. novila redna pošta itd. ko je vstopil v Šercerjevo brigado. ALOJZ LOVŠIN Bilo mu je komaj 20 let, ko je daroval življenje za svobodo. Rojen Prebivalci že dolgo gojijo želje, da bi imeli tudi v njihovi vasi dobro vodo. Za to pa bi bilo potrebno zgraditi vodovod. Tu pa se začne stvar zapletati, ker je potreben za vsako gradnjo denar. Z brigado se je udeležil vseh borb, ki jih je vojevala ta brigada po Notranjskem in Dolenjskem. Bil je hraber borec in napredoval je do Organizira naj se delavnica, v ka- ter most čez potok med vasmi položaja vodnika. S XIV. divizijo je teri bi dobilo zaposlitev večje šte- Strojiči—Plešce. Most je v slabem odšel na Štajersko, kjer je sodelo- Želje volivcev Osilnice Pot od Fare do Slavskega laza bo vji0 ljudi. Izdelovali naj bi držaje za stanju. val v številnih bojih. 28. septembra treba popraviti, prav tako tudi pot metle, obešalnike in drugo lesno ga. K temu bi pripomnili samo to, da 1944. leta je bil v nekem spopadu z na Padovo. Z melioracijo zemljišč lanterijo. sklepi zapisani na papirju, še ne po- Nemci ubit na Pohorju, bo treba nadaljevati in čimprej za- Nekje bi bilo treba najti sredstva menijo dejanj. Za uresničitev tega FRANC MIHELIČ ključiti. Viseči most čez Kolpo in za nakup strojčka za izdelavo pal- se bodo morali vsi truditi, pa tudi R0j 1921. leta v Gorenjih lazih pot do mostu naj bi vzela v oskr- čic za lizike. Tak stroj stane 650.000 ljudska oblast bo po svojih močeh pr; Sodražici. V bivši Jugoslaviji se bovanje Občinska ljudska odbora din. Stroj bi zaposlil 10 ljudi, lesa pomagala, kakor je bilo to tudi do- politično ni udejstvoval. Poleti 1942. Kočevje in Delnice. pa bi se predelalo okrog 50 kub. m slej. leta so ga Italijani aretirali in in" Od Slavskega laza do Fare ni taka letno. KOČEVJE ternirali v nekem taborišču. Po ka- daljava, zato se vaščani Slavskega Popraviti bi bilo treba vaške poti v Kočevju, na Bračičevem terenu, pitulaciji Italije je vstopil v Tomši- so volivci izrazili naslednje želje in čevo brigado. 28. oktobra 1943. leta plojtrebe: urediti je treba park ob se je zaradi nepravilnega ravnanja z Rinži, nadalje terja ureditev raz- orožjem smrtno ponesrečil, svetijavo v okolici osnovne šole, ALOJZ LAVRIČ Lutkovna sekcija, ki deluje v ok- pa je Jurček čarobne gosli preveč uredi na)j se telovadišče za šolo Rodil se je 17. marca 1901. leta v viru Svobode — mesto Kočevje, je izkoriščal v svojo osebno korist, poleg stare mlekarne. Kruh naj bi se šegovi vasi, Loški potok, v delav- 26. decembra uprizorila v Šeškovem mu jih je duh bakrenih gora od- prodajal tudi v mlekarni in sicer ski družini.' Po končani osnovni šoli domu lutkovno igrico »Čarobne go- vzel. Nazadnje se je Jurček povrnil pod istimi! pogoji kot v pekami, tr- se je zaposlil kot gozdni delavec, sli«. Vse lutke, ki so nastopale v k Metki — služkinji pri kmalu, s govina za zelenjave) naj bi imela Delal je v domačih gozdovih in na igrici, je naredil Matija Grad, vodja katero sta skupno sluz,la predrto se isti delovni čas kot mesarije, ObLO Hrvatškem. Od leta 1937 do 1941 je lutkovne sekcije, pri delu lutk in je poda! po svetu za raznimi do- naj določi, katera trgovina mora po- delal v Franciji. Med NOV je delal pri uprizoritvi pa je pomagal pro- živetji. slovati po principu »NON-STOP«. kot aktivist na terenu, leta 1944 pa fesor Stane Jarm. Režija je bila v Nastop kočevskih ,lutkarjevi rokah Francke Vojske, ki je, čeprav je prvič bila pri tem delu, dobro opravila svojo nalogo. Udeležba ob uprizoritvi je bila dobra. S »Čarobnimi gosli« bodo v Kočevju še nastopili, v načrtu imajo tudi gostovanja, in sicer v Jurjeviči, Dolenji vasi in Loškem potoku. Pomanjkljiva pa je bila' besedna spremljava, ker je bil zvok nejasen in se v dvorano skoro ni slišal. Glavni igralec je Jurček. Služil je pri večjem kmetu. Nekega dne se je domislil, da ima dovolj službovanja in se napotil proti gozdu. V gozdu se je prikazal duh bakrenih gora. Predstavil se mu je kot berač. Poprosil ga je za dar. Jurček mu je dal tri bakrene novce — vse kar jel prislužil, pri kmetu. Tedaj mu je duh dejal, naj pove katerokoli željo in on mu jo bo izpolnil. Jurček si je zažglel klobas in nekaj vrčkov piva, duh pa mu je svetova! naj si izbere kaj boljšega Jurček si je potem izbral čarobne gosii in z njimi potoval po svetu. Pri tem Nemirne lutke so se tako predstavile našemu fotoreporterju je odšel v partizane. Najprej je bil v Loški dolini, potem pa 6 mesecev v Žužemberku. Septembra istega leta je bil dodeljen komandi mesta Ribnica. Bil je obveščevalec. Imel je čin starejšega vodnika. Tik pred konec vojne, 8. maja 1945. leta je padel smrtno zadet od domobranske krogle v Tomišlju pri Ljubljani, star 44 let. STANISLAV VESEL Rojen 17. avgusta 1923. leta v Šegovi vasi v hiši gozdnega delavca. Tudi sam se je posvetil gozdnemu BOROVEC IN VRH V Borovcu so predlagali, da se napelje električni tok v vas Ajbik, na Vrhu pa so se zavzeli za napeljavo elektrike v vas Poden. Tu bi bilo potrebno popraviti tudi pot v dolžini 1 km. Dogradi naj se vodovod za vasi: Gotenc, Oskrt, Vrh, Čolnarje in Dren. Naročajte »NOVICE« fantom, je doživel razne dogodivščine. Ker ki služijo vojaški rok v JLA. TO IN ONO PRIJAVITE SE ZA PUSTNI POLET NA LUNO Rezervacije sprejema Kavarna »Zvezda« v Kočevju od 15. januarja dalje. — Sedež din 100— Prvi polet, v soboto, dne 7. februarja 1959! V nedeljo, dne 8. februarja 1959., brez rezervacije, generalka za torkov polet, dne 10. februarja 1959, z Irezervadjo! Pričetek vsakokrat ob .20 uri. Maske v stilu 20. stoletja zaželjene-Naj lepša maska bo nagrajena! SEMINAR UPRAVNIKOV KZ 14., in 15. in 16. januarja je bil v Kočevju seminar, katerega so se udeležili upravniki Kmetijskih zadrug, pomočniki upravnikov, ro-dovnikarji in drugi zadružni delavci. Seznanili so se z nalogami, ki jih imajo zadruge v zvezi s kooperacijo v kmetijstvu, nalogami v živinoreji in drugem. Seminar je organizirala Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje. Obširneje bomo poročali o poteku tega seminarja v prihodnji številki lista. MENZA V RIBNICI V Ribnici je zaposlenih precej delavcev iz oddaljenih krajev. Zato je bila že dalj časa potreba po menzi, kjer bi se hranili ti ljudje. Zato je treba pozdraviti sklep občinskega ljud. odbora Ribnica, da se ustanovi Delavska menza. Imela bo prostore v bivših prostorih Dijaškega doma v Ribnici. Mnogim zaposlenim delovnim ljudem bo s tem zelo ustreženo. Z NOŽEM Na Novo leto je Mirko R. z Rudnika bil v veseli družbi s svojim prijateljem. Po veselem razpoloženji! je prišlo do prepira in je Mirka R. »prijatelj« večkrat zabodel z nožem, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Dopisniki! Poročajte o letnih zborih organizacij in društev. delu. Ker je šel njegov oče za zaslužkom v Argentino in se od tam ni več oglasil, je moral Vesel že zgodaj trdo prijeti za delo. V partizane je vstopil kot 19 letni fant leta 1942 v bataljon Miloša Zidanška. 2. avgusta istega leta so ga Italijani ujeli in internirali v Padovo. Po kapitulaciji Italije je prišel v roke Nemcev in domobrancev. Poslali so ga na prisilno delo na Jesenice. Ker so ga hoteli prisiliti, da bi prijel orožje v službi okupatorja je februarja meseca 1944. leta pobegnil z Jesenic in se prebil na Primorsko. V partizanih se je vseskozi boril na Primorskem. Padel je v borbi za Trst leta 1945, ko mu je bilo komaj 21 let. FRANC LAVRIČ Rodil se je v delavski družini 15. februarja 1902 v Šegovi vasi. Po poklicu je bil gozdni delavec. Kasneje se je preselil v Gotenico in tu s svojo družino obdeloval zemljo. 8. junija 1942. so ga Italijani aretirali. V internaciji je bil najprej v Padovi, potem pa v Renicciju. Tu je bil do marca 1943. leta. V NOV je vstopil 8. januarja 1944, in sicer v Cankarjevo brigado. Padel je kot borec 6. februarja 1944. leta v borbi v Stopičah pri Novem mestu, ko mu je bilo 42 let. FRANC ŠEGA Tudi Šega, ki je bil rojen 14. decembra 1906 v Šegovi vasi, je bit doma z delavske družine. Kakor njegov oče in bratje, se je tudi on posvetil delu v gozdu. V zimskem času je delal v hrvaških gozdovih. Zaslužek je bil slab, zato se je udinjal nekemu trgovcu za hlapca. Tu je bilo še slabše in je za majhno mezdo garal od zore do mraka. Zs , narodnoosvobodilno gibanje je zače delati leta 1942. Spomladi leta 1942. je vstopil v bataljon Miloša Zidanška in bil obveščevalec. Zbiral je hrano in razni material. Padel je v borbi z italijanskimi karabinjerji v Loškem potoku 9. maja 1942. v starosti 36. let. Zapustil je ženo in dva mladoletna otroka. FRANC LAVRIČ Rodil se je v Travniku 4. decembra 1926. leta v delavski družini. Družina se je težko prebijala skozi življenje. Še kot mlad fantič je moral France z očetom v gozdove in mu pomagati pri delu. Že leta 1942" je začel aktivno delati »a NOV. Za partizane je zbiral razni material Po italijanski kapitulaciji je stopil prostovoljno v Šercerjevo brigado. Takrat mu je bilo komaj 17 let. Kljub mladosti je bil hraber borec in dober tovariš. V borbi z Neme: je padel 7. oktobra 1943 v Mislečah na Primorskem. Tam je tudi pokopan. Zapustil je mater in očeta. JOŽE BENČINA Rodil se je 2. februarja 1921. leta v Travniku v obrtniški družini. Izučil se je krojaške obrti in dela! doma pri svojem očetu. Sodeloval je v sokolskem društvu in bil naprednega mišljenja. Že spomladi leta 1941 se je udeležil akcije pri uničevanju italijanskih zastav in letakov v Travniku. Obsojen je bil na zapor. Zaprt je bil v Kopru. Tu je ostal do 1942, od tam pa so ga premestili na Rab. V NOV je vstopil 9. oktobra v Tomšičevo brigado in padel kot komandir čete 19. februarja. 1945 v Lokavici pri Šoštanju. JE PAV E C, PO OLAFU ASLAGSSONU PR!PED!L V. DRŽAJ Nelson je položil volkuljo na sedlo ter odjezdil s spremljevalcem proti domu. Vso pot sta molčala in oprezala. Od časa do časa sta zagledala temno postavo Šepavca, ki jima je sledil v primerni razdalji. »Ne bo je zapustil!« je veselo vzkliknil Gordon. »Že davno sem bil prepričan, da je ne bo zapustil!« je pristavil Nelson j »Takoj jo bo poiskal! In današnjo noč bo moj!« Malo volkuljo sta odložila v zapuščeni kolibi kraj poti. Dolge ure sta se zadržala v njej. Z zvijačo sta hotela ujeti Šepavca, če bi v svoji boli šel na led. — Ko sta odhajala, sta na vrata pritrdila preprosto napravo, ki naj bi vrata nenadoma zaprla. Past je bila iz težkega bruna, kratke deske in koščka! vrvi. Pri najmanjšem dotiku vrvi bi se deska sprožila in zaloputnila vrata... -C- 103 Kmalu nato se je Šepavec približal hišici. Pred vrati se je ustavil. Čutil je, da je spremljevalka še vedno notri. Planiti je hotel k njej, pa, ga je nevidna sila zadrževala... Ali samo za trenutek se je obvladal.., divje je zbrzel za jezdecema. Pol milje jima je sledil, nato se je ustavil. Neki notranji glas mu je velel, naj se vrine k mrtvi tovarišici. In zdivjal je nazaj ... Pred vrati se je nekaj časa obotavljal, ko pa se je prepričal, da je volkuljica še vedno v kolibi, je začel milo javkati... A bilo je vse zaman! Odgovora ni prejel. Samo veter se je zaganjal v podrtino, da je od časa do časa zaječalo med deskami. In kmalu nato je planil stari volk — skozi odprta vrata k mrtvi ljubljenki... Prvič v življenju je nepremišljeno ravnal.