#lasilo občanov
1 5
Leto XIII /2. številka/30, maj 2003/Brezplačno!	elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si
občine Trebnje
m e s e č n i h
10. srečanje PESEM NAS DRUŽI
Mešani pevski zbor Dr. Petra Držaja Veliki Gaber ima dolgoletno tradicijo; ustanovljen je bil namreč že leta 1967. Skozi leta delovanja ga je vodilo kar nekaj zborovodij: Matija Pačnik, Pavel Žagar,
Stane Peček, že dvajseto leto pa ga uspešno vodi Fani Anžlovar. V veliko veselje nam je, da še danes z nami prepevajo ustanovni člani zbora: Fani Jevnikar, Olga Mežan, Franc Lavš in Alojz Kastelic.
Sama prireditev PESEM NA DRUŽI je bila letos že 10-a po vrsti.
Glavni pobudnik te prireditve je bil, žal že pokojni, g. Alojz Barle, ki je dal v sezoni 93/94 pobudo in tudi uspešno izpeljal 1. prireditev Pesem na s druži. Prireditve, ki so ji sledile, so dobivale vse večje razsežnosti. V sezoni 95/96 je zaradi nenadne Alojzove smrti vso odgovornost za izpeljavo 3. prireditve prevzel Anton Anžlovar.
Pod njegovim vodstvom so luč sveta ugledale še naslednje tri prireditve. Zadnja štiri leta srečanja pa so potekala pod mentorstvom Mojce Žefran.
Letošnja, 10. prireditev PESEM NAS DRUŽI, je potekala v dveh delih, in sicer:
v soboto, 24. maja so obiskovalci prisostvovali bogatemu kulturnemu večeru. Nastopili so domači zbori (cerkveni dekliški PZ, cerkveni MoPZ, mešani PZ Dr. Petra Držaja in mlada glasbena skupina Zvezdice. Predstavila se je tudi OŠ Veliki Gaber z otroškim pevskim zborom Zlate note in dramsko skupino Mavrica.
Z nami pa so bili tudi Konovski štrajharji iz Velenja; orgličar Silvo Grdešič s prijatelji iz Črnomlja in gost večera g. Pavle Ravnohrib. Ves večer se je s povezovanjem kulturnih biserčkov v ogrlico prireditve trudila ga. Maja Kos.
Za tople besede in čestitke ob naši obletnici bi se radi zahvalili g. Mitju Prijatelju, ge. Mojci Femec, g. Janezu Slaku, g. Marjanu Anžlovarju, g. Antonu Fortuni in g. Igorju Teršarju.
Posebni zahvali pa veljata tudi Aktivu kmečkih žena Veliki Gaber, še posebej ge. Joži Kastelic in ge. Štefki Gliha in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Veliki Gaber pnH vodstvom g Alojza Piškurja.
(Foto: M. Femec)
Drugi del prireditve se je odvijal v nedeljo dopoldan, ko se je po ulicah Velikega Gabra sprehodila slavnostna povorka z Občinskim pihalnim orkestrom, Trebanjskimi mažoretami ter konjenico in konjskimi vpregami. Vzporedno pa je potekal tudi 6. Markov sejem.
Zahvalili bi se g. Danielu Metelku, ge. Darji Korelec, g. Stanetu Hribarju, g. Janezu Klemenčiču, g. Videtu Čebularju in ge. Vesni Anžlovar Jurčič. Slednja je sklenila krog 10. srečanja Pesem nas druži z nastopom mladih glasbenih talentov. Za sodelovanje bi se radi zahvalili OŠ Veliki Gaber in njeni ravnateljici ge. Mariji Mežnaršič in Župnijskemu uradu Veliki Gaber - župniku Marku Marinku. Zahvala pa velja tudi sedmi sili, predvsem g. Janezu Janežiču (Vaš kanal), Dolenjskemu listu, vsem sponzorjem in vsem ljudem dobre volje.
Naj na koncu dodam. Veliki Gaber je kraj dobrih pevcev in prijetnih ljudi. Še naprej spodbujajmo lepo slovensko besedo, pesem in glasbo; bodimo zgled našim zanamcem!
Predsednica KUD Veliki Gaber Mojca Žefran, prof

Požar, ki ga zakriva šola
Z dr. Markom Marinom se je pogovarjal Marko Kapus
Ali ni z mirnskim gradom podobno kot z otrokom, v pomenu: majhen otrok - majhne skrbi, velik otrok - velike skrbi, oziroma: ruševine - majhne skrbi, “prebujajoča se lepotica” - velike skrbi?
Tisti čas, ko sem se ogreval za zavarovanje tistih minimalnih ostankov v ruševinah nekdanjega mirnskega gradu, se mi še sanjalo ni, da bo. kakor pravite, ta majhen otrok prerasel v takšnega velikana, kakršen je danes. Obravnavanje ruševin v štiridesetih letih je šele pokazalo, kaj ta odhajajoči “spaček” v sebi skriva. Skrbi so bile temu primerne. Danes je to velikan, pa če hoče to kdo priznati ali ne. Njegovih dimenzij zdajle ne bi razlagal, dejal pa bi, da se nam utegne skrivanje pred spoznanjem
njegove vrednosti v kratkem zelo maščevati. Evropa je na pragu, zakonodaja Evropske skupnosti je v takih primerih neverjetno stroga in dosledna. Če jo bomo zavračali, bo tudi denar iz njenih skladov, namenjen za kulturno dediščino, odtekal tja, kjer jo bodo priznavali, grad na Mirni pa bo spet podvržen virusu atipične pljučnice, ki na Mirni ne razsaja v pljučih, ampak v glavah, pa ne samo v primeru gradu. Skrbi, ki jih povzroča, je komaj še mogoče obvladovati.
(Dalje na 3. strani)
Dan okolja 2003 -Trimo, Akripol in Tinde
Trebnje, 10. maj 2003 - Ob ribniku Blatu so podjetja Trimo, Akripol in Tinde z dnevom okolja zaključili aktivnosti, ki so se izvajale v zadnjem mesecu.
Okoljske aktivnosti v letošnjem letu so sledile več ciljem. To so cilji ohranjanja in nadgrajevanja odnosov med podjetji Trimo, Akripol in Tinde na eni in širšo družbeno skupnostjo na drugi strani, cilju sodelovanja zaposlenih z druženjem izven delovnega časa in vzdrževanju pripadnosti zaposlenih do podjetja, cilju vzpodbujanja zdravega načina življenja in skrbi za zdravje, cilju urejenosti podjetja kot celote in vzdrževanja urejenih delovnih mest, cilju vzpodbujanja okoljskega razmišljanja in delovanja zaposlenih in prebivalcev občine Trebnje.
V letošnjem letu so se okoljske aktivnosti odvijale pod naslovom “Skrbimo za okolje” in so vključevale spomladansko čiščenje, ki so ga vsa tri podjetja izvajale po lastnih potrebah in programih. Tu so bila zajeta vzdrževalna in obnovitvena dela, kot so zamenjava poškodovanih obrob objektov, ureditev zelenic, strojno čiščenje asfaltnih površin, ureditve skladišč, obnova oznak ...
Za vzdrževanje pozitivnega odnosa do okolja, dobrih pogojev na delovnih mestih, zdravega načina življenja in aktivne prisotnosti v širšem družbenem okolju, v katerem podjetja živijo in delajo, so izdali motivacijsko okoljsko brošuro.
Na samem dnevu okolja so udeleženci lahko izbirali med testom hoje, pohodom izpred športnega igrišča OŠ Trebnje do ribnika Blato ali ribarjenjem v ribniku Blatu, ki ga je organiziralo Društvo trebanjskih ribičev. Podeljena je bila nagrada za naj ribiča
Bogdanu Zupančiču, ki je ujel 53 cm dolgega krapa.
Velika udeležba na samem dnevu okolja je dokazala, da so cilji okoljskih aktivnosti doseženi.
Nataša Mejaš
Kdaj naslednje Glasilo občanov?
Nadaljnje izhajanje mesečnika Glasita občanov, do katerega ste občani upravičeni, bo realizirano po vzpostavitvi ustreznih pogojev s strani Občine Trebnje.	Uredniški odbor
tradicionalna prireditev v Trebnjem
Iz trebanjskega kola"
bo potekala v času od
12. do IS. junija 2003
na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo in v mestnem parku.
Vljudno vabljeni!
	
7. junij, ob 15. uriS.medobmočno srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja in otvoritev slikarske razstave Grete Pečnik v Domu starejših občanov Trebnje	
12. junij -	15. junij Prireditev “Iz trebanjskega koša”
21. junij	Otvoritev 36. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Galeriji Trebnje
23. junij	Mali likovni tabor osnovnošolcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja
24. junij	Praznik Krajevne skupnosti Trebnje
27. junij	Slovesna akademija ob Baragovem dnevu v Baragovi galeriji
28. junij	Pohod po Baragovi poti Otvoritev likovne razstave del Malega likovnega tabora Zaključek 36. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov
29. junij	sklepna prireditev Baragovega dneva v Knežji vasi
26. julij	Festival LE SOLE1L
27. julij	Koncert skupine DISTANCO
Vabilo
Občina Trebnje vas vabi, da se udeležite prireditev ob spominskem dnevu občine Trebnje
Baragovem dnevu
Petek, 27. junija, ob 19. uri v Baragovi galeriji v Trebnjem
SVEČANA AKADEMIJA
•	uvodni pozdrav županja gospa Marica Škoda
•	slavnostni govornik prof. dr. Jože Urbanija
•	kulturni program - Kvartet Stil
•	otvoritev razstave o življenju Friderika Ireneja Barage Verskega muzeja iz Stične
•	pogostitev Gostilne Pavlin
Sobota, 28. junija, pohod po Baragovi poti, dobimo se pred župnijsko cerkvijo v Trebnjem ob 8. uri
Nedelja, 29. junija, ob 10. uri maša v Knežji vasi, somaševanje bo vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar, po maši bo sledil kulturni program, slavnostna govornica županja Moravč Ljudmila Novak, prebivalci Knežje vasi bodo poskrbeli za pogostitev
Dvorec Mala vas
Ob cesti, ki pelje od Trebnjega proti Dobrniču, stoji pred Knežjo vasjo na kraški polici kompleks večjega kmečkega dvorca s pripadajočimi objekti, imenovan Mala vas, tudi “Baragovina”.
Mimo vhodnih stebrov pridemo na grajsko dvorišče, na kmetijo Lahovih. Majhen dvorec na zložni vzpetini so v drugi polovici sedemnajstega stoletja (1670) sezidali turjaški Auerspergi, kot nekakšno lovs-
nard Anton Jenčič. Po njegovi smrti je podedovala Malo vas njegova tretja hči Marija Jožefa Katarina, ki je poročila 1792 vdovca Janeza Nepomuka Baraga, oskrbnika gradu Mirna. Le ta je čez sedem let prodal dvorec Santu Treu. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so kupili Malo vas Lahovi in ostali lastniki do danes.
Dvorec Mala vas je zasnovan kot enonadstropna hiša, s strmo dvokapno streho na čop,
Ihmrec Malo vas, rojstna hiša
ko depandanso in nadomestilo za mnogo večji in težje dostopni grad na bližnjem Kozjaku, ki je bil v opuščanju. Leta 1752 je kupil celotno ma-lavaško posest s 76 ha zemlje Baragov ded, domačin Ber-
ki je bila predelana iz pokončne štirikapnice. Na južni strani, na začelju je prislonjen mansardno sezidani stopniščni stolp z razglednim balkonom.
(Dalje na 7. strani)
Izredna seja Občinskega sveta
Na pobudo skupine svetnikov iz vrst LDS, Nove Slovenije in SDS je bila sklicana izredna seja Občinskega sveta Občine Trebnje v petek, 23. maja 2003. Na dnevnem redu je bila obravnava Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Korenitka - Pluska. Dnevni red so na predlog Alojza Kastelica dopolnili še s točko o problematiki čistilne naprave na Mirni.
Svetnik Tršar je povedal, da so sklicali izredno sejo zato, ker vlada ni upoštevala zahtev občanov iz javnih razprav glede gradnje AC. Rebolja je zanimalo, kakšne aktivnosti so potekale s strani občinske uprave do vlade glede gradnje AC.
Županja je odgovorila, da so odrekli pozitivno mnenje k dopolnjenemu predlogu načrta za avtocesto na odseku Korenitka - Pluska. Rebolj z odgovorom ni bil zadovoljen. Spraševal je po aktivnostih glede osebnega obiska in nagovarjanja poslancev, predstavnikov vlade ... Dobil je odgovor, da je v gradivu vse pojasnjeno. Kastelic je menil, da se z vsakim nadaljnjim odsekom gradnje AC izgubi del magistralne ceste, zato je potrebno vložiti vse napore, da ostane obstoječa cesta. Izrazil je podporo tudi državljanski nepokorščini, ki jo obeta Civilna iniciativa.
V razpravo se je vključil Kovačič, ki je navedel Uradni list, kjer je razvidno, da je vlada v celoti zavrnila sklepe občinskega sveta na odseku Korenitka -Pluska. Zanimalo ga je, kako je z nadomestnimi gradnjami, kako je z reševanjem problemov občanov na tem odseku. V njihovi stranki v celoti podpirajo Civilno iniciativo in sklepe, ki so bili oblikovani na zborih krajanov. Predlagal je, da se vključi v reševanje problematike, povezane z avtocesto, tudi vzhodni del mesta Trebnje. Opozoril je na čedalje večjo obremenjenost ceste, ki vodi skozi Mirnsko dolino.
Svetnik Pavlin je opozoril, da je sklic izredne seje zadnje opozorilo vladi na miren način, ker se ne upošteva zahtev krajanov in sklep občinskega sveta. Pri pokritem vkopu in mostu se varčuje. Menil je, da ni več časa za debate z DARS-om. Ti so svoje že povedali. Županja je zagrozila s prekinitvijo seje. O opozorilu o ignoriranju zahtev krajanov s strani DARS-a so se Pavlinu pridružili Rebolj, Kastelic, Hribar, Rus in opozorili županjo, da s prekinitvijo seje ne bo ničesar dosegla in naj se raje priključi zahtevam krajanov. Na zahtevo, da naj poroča o delu v zvezi s problematiko, pa je modro odgovorila: “Ne bom odgovarjala!”
Tudi nekateri drugi svetniki so menili, da DARS varčuje na račun Trebanjcev, da smo v tej igri izigrani, ali kot je zaključil Cvelbar: “Psi lajajo, karavana gre dalje.” oziroma, kaj bi se zgodilo, če bi pse spustili in bi ti napadli karavano.
“Z vladno uredbo so kršene pravice lokalnih skupnosti in s tem pravice državljanov,” je menil Zupančič. Tršar je predlagal tri sklepe, ki se naj sprejmejo in pošljejo vladi. Dopolnili so jih Zupančič, Rebolj in Majcen. Izoblikovane sklepe so svetniki soglasno sprejeli:
1. Občinski svet kategorično zavrača način sprejetja Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Ko-renitko - Pluska zaradi neupoštevanja pobud in zahtevkov občanov iz javnih razgrnitev in sprejetih
sklepov občinskega sveta z dne 19. 3. 2003 ter poziva Vlado Republike Slovenije, da naj na naslednji seji vlade prekliče to uredbo
2.	Občinski svet pooblašča županjo, da vloži pri Ustavnem sodišču zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznega člena uredbe z zakonom in ustavo s predlogom za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvajanja uredbe in presojo Zakona o urejanju prostora v delu, ki se nanaša na omejevanje LS pri odločanju občanov pri urejanju prostora v roku 7 dni.
3.	Občinski svet podpira aktivnosti Civilne iniciative za umestitev AC mimo Trebnjega pri nadaljnjih akcijah tudi pri zapori vseh cestnih povezav, v kolikor vlada v danes določenem roku ne prekliče sprejete uredbe
4.	Za nadaljnje aktivnosti se oblikuje posebna skupina iz CI, predstavnikov KS, predstavnikov svetniških skupin v OS in predstavnikov občinske uprave, ki bo sodelovala pri umeščanju trase AC v prostor občine Trebnje
5.	Vse dolenjske občine se seznani z današnjimi sklepi in gradivi, ki se nanašajo na umeščenje trase po območju občine Trebnje in se jih pozove, da aktivno podprejo ohranitev HI kot necestninske ceste od Pluske do Otočca; podpiramo zahteve sosednjih občin po uredbi ali izgradnji vzporedne necestninske ceste.
6.	Ti sklepi se pošljejo: predsedniku države, predsedniku vlade, vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ministrstvu za promet, DARS-u, varuhu človekovih pravic, vsem dolenjskim občinam, medijem.
Županja je pri drugi točki dnevnega reda prebrala ugotovitve strokovne komisije ob ogledu zaustavljene čistilne naprave, ki je ugotovila, da stanje ni kritično, in zaključila sejo z utemeljitvijo, da so dobili gradivo prepozno v roke, da bi se strokovne službe lahko na to točko pripravile. Sledilo je razburjenje in protesti svetnikov. Županja je izključila mikrofone in odšla, prav tako strokovne službe. Svetniki so nadaljevali sejo brez županje. Sejo je vodil Metelko kot drugi najstarejši svetnik od prisotnih. Svetnikom ni vseeno, kaj se dogaja na Mirni, ker čistilna naprava stoji že od 13. maja dalje. Grozi naravna katastrofa, zaprtje Kolinske, če se bo agonija nadaljevala. Sprejeli so, da se dosledno izvršijo že sprejeti sklepi OS glede čistilne naprave na Mirni, potrdili sklepe seje Odbora za komunalo, posreduje se zahteva na KS Mirna in Gredo, da povrnejo zapadle obveznosti do čistilne naprave. V predlagano komisijo za reševanje problematike v zvezi s čistilno napravo so imenovali Metelka.
V nadaljevanju so spregovorili o samem načinu vodenja sej s strani županje. Nedopustno je prekinjanje sej, njene grožnje, jemanje besede posameznim svetnikom. Ni pripravljena sodelovati v tako pomembnih rečeh, kot je čistilna naprava na Mirni. Metelko je ugotavil, da v kolikor se bo nadaljevalo tako nedemokratično vodenje sej, bo potrebno bojkotirati seje občinskega sveta s strani svetniških skupin. Tudi Goriškova je izrazila nezadovoljstvo z vodenjem sej s strani županje.	M. U.
Popravek poročila o delu OS
Na 4. redni seji občinskega sveta občine Trebnje, ki je bila 17. aprila 2003, sem predlagal, da se PLOČNIKI pri bistroju Zore zavarujejo s stebrički, saj bi se s tem onemogočilo parkiranje na le-teh in omogočilo občanom, predvsem pa starejšim in invalidom, ki živijo v Domu starejših občanov, da uporabljajo pločnik za dostop do centra mesta.
Direktor občinske uprave mi je na seji odgovoril, da je to državna cesta in da občina ni pristojna za to, na to pa sem mu odgovoril, da govorim o pločnikih, ki so v lasti KS oziroma občine.
V L številki Glasila občanov pri poročanju o delu OS je prišlo do napačne razlage mojega vprašanja, saj ste napisali, da naj se osvobodijo parkirišča pri gostilni Zore, ta pa parkirišč, kot je videti, nima.
Rus Brane, občinski svetnik SDS
Sporočilo za javnost s prve izredne seje Občinskega sveta Občine Trebnje
Na pobudo več svetnikov je bila 23.05.2003 sklicana seja občinskega sveta zaradi nesprejemljivega sprejema uredbe vlade RS o avtocesti Korenitka - Pluska. V tej uredbi nista upoštevani dve bistveni zahtevi občine Trebnje, pokriti vkop na Pluski in nadvoz za Korenitko.
Dnevni red sklicane izredne seje je bil razširjen še za eno ravno tako nujno zadevo - ustavitev delovanja čistilne naprave na Mirni in njene posledice. Gradivo za to točko je bilo podano na mizo. Tak dnevni red je bil soglasno sprejet.
Seja je potekala zaradi avtoceste v napetem vzdušju. Med samo sejo je prišlo do ostrejših nastopov svetnikov s kritikami Vlade RS, državnih organov in institucij, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemu za občino Trebnje nesprejemljive Uredbe. Kritične pripombe so bile dane tudi županji in občinski upravi zaradi neaktivnosti po sprejemu negativnega mnenja k uredbi na občinskem svetu 19.03.2003.
Med potekom seje je županja opomnila svetnike, da naj bodo kulturni in zmerni v nastopih, ker bo drugače prekinila sejo. Taka opozorila županje so ob že omenjenem napetem vzdušju dodatno razburila svetnike. Kljub temu je razprava tekla do konca in sklepi v zvezi z avtocesto so bili sprejeti soglasno.
Ob obravnavi druge točke - čistilna naprava Mirna je županja prebrala dva zapisnika in zaključila
sejo s kratko obrazložitvijo, da je bilo gradivo za to točko dano na mizo in ga uprava ni mogla proučiti.
Presenečenje večine svetnikov je bilo veliko. Situacija v zvezi s čistilno napravo na Mirni in nujnost ukrepanja je tako velika, da bi razprava morala steči ne glede na gradivo.
Večina svetnikov je ostala v sejni sobi in po začetnem presenečenju nadaljevala s sejo. Sejo je v nadaljevanju vodil drugi naj starejši svetnik g. Alojz Metelko, ker se je najstarejši svetnik g. Janez Kovačič temu odpovedal. Ne glede na to, da bodo nekateri dokazovali, daje bilo nadaljevanje seje nezakonito, je bila razprava opravljena in sprejeti sklepi. Ni namen sporočila zapisati sklepe in obrazložitev teh, ampak seznaniti javnost (eden od sklepov nadaljevanja seje) o ravnanju županje pri vodenju in prekinitvi te seje, še posebej zato, ker do sedaj ni bilo nobene seje, kjer županja ne bi grozila z odvzemom besede svetnikom ali prekinitvijo seje.
Večina svetnikov v Občinskem svetu Občine Trebnje izražamo nezadovoljstvo nad ravnanjem županje in se sprašujemo, kje se je izgubila v predvolilnem obdobju tako poudarjena prijaznost, sposobnost komuniciranja z vsemi in sprejemanje drugačnih mnenj. Posebej so bili ogorčeni svetniki z Mirne, ki jim je bilo na prejšnjih sejah s strani županje očitano, da se ne zavze-
majo dovolj za sprejem proračuna, ko gre vendarle za osnovno šolo na Mirni.
Način vodenja sej, grožnje o odvzemu besede, zavračanje zahtev svetnikov po glasovanju o posameznih zadevah in samovoljne prekinitve sej vodijo v kaos delovanja občine. Vzdušje pri večini svetnikov v občinskem svetu lahko ponazorimo z že večkrat izrečenim prepričanjem bivšega poslanca g. Alojza Metelka, da v šestih letih poslanskega mandata ni doživel tako nedemokratičnega vodenja sej in neupoštevanja zahtev svetnikov v njihovih pravicah kot v nekaj mesecih tega mandata.
Vzdušje v nadaljevani seji je bilo tako, da se je govorilo tudi o možnosti stalne obstrukcije večine svetnikov. Županja se mora sprijazniti s tem, da ima večina v občinskem svetu pri nekaterih zadevah drugačna razmišljanja in jih hoče tudi uveljaviti. Delovanje županje v nasprotju z večino v občinskem svetu ne bo prineslo željenega uspeha v reševanju problemov v občini Trebnje.
S tem sporočilom spodaj podpisane svetniške skupine želimo obvestiti občane občine Trebnje, da nismo zadovoljni z odnosom županje do občinskega sveta. Ob nespremenjenem odnosu županje do občinskega sveta bo prišlo do motenj v njegovem delovanju.
Svetniške skupine: SLS, NS1, SDS, DESUS, SMS
SDS,
Delo občinskega sveta - tako in drugače
OO TREBNJE
Na vse obljube, da bo županja občino Trebnje peljala v razvoj, da ne bo dovolila igric, da bo delovala v smislu povezovanj in za dobro vseh občanov, pa temu ni tako, saj je že na 1. seji OS kršila temeljne pravice svetnikov, ko ni dala predlogov svetnikov na glasovanje.
To prakso je nadaljevala in na vsaki seji se srečujemo s kršenjem Poslovnika, Statuta občine Trebnje ter zakona o lokalni samoupravi.
Kljub opozorilom svetnikov se županja obnaša samovšečno, grozi s prekinitvijo seje, čeprav za to nima razloga in odvzema svetnikom besedo, višek pa smo doživeli na 1. izredni seji, ki smo jo zahtevali svetniki zaradi načina sprejetja uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Korenitka - Pluska zaradi neupoštevanja pobud in zahtev občanov iz javnih razgrnitev ter sprejetih sklepov OS.
Na tej seji je županja slišala očitke s strani svetnikov, da je kot županja storila premalo pri umestitvi AC v trebanjski občini, očitki pa so leteli tudi na predstavnike vlade, saj niso upoštevali nobene pripombe lokalnih skupnosti in ob-
čanov (pokriti vkop na Pluski in nadvoz v Korenitko), v odgovor pa smo dobili grožnjo županje s prekinitvijo seje. Svetniki smo jo spraševali, zakaj se odmika stran od občanov, stran od njihovih zahtev, pa nam je odgovorila, da ne bo odgovarjala na vprašanja. Kje je sedaj povezovanje in delo za dobro občanov ter občine?
Upravičeno smo zaskrbljeni glede trase AC preko občine Trebnje, saj se obeta črn scenarij graditve po stari trasi, mi pa bomo prisiljeni plačevati cestnino za vožnjo po AC, saj ne bomo imeli možnosti izbire, ker ne bomo imeli vzporedne brez-cestninske ceste.
Ko je županja zaključila 1. izredno sejo, klub temu da je bila na dnevnem redu še točka o problemu zaustavitve čistilne naprave na Mirni, se verjetno ni zavedala, kakšna ekološka katastrofa grozi prebivalcem mirnske doline.
Svetniki smo se tega zavedali in ostali v sejni sobi ter sprejeli določene sklepe, da bi rešili nastali problem.
Čudimo se županji, saj nam hoče na vsak način vsiliti svojo voljo, pozablja pa, da se v demokraciji upošteva volja večine in večina
svetnikov se ne strinja s takim vodenjem, kar se je pokazalo tudi sedaj, saj so v sejni sobi ostali predstavniki vseh političnih strank.
Županjo pozivamo k razumu, saj nas čakajo zahtevne naloge pri umestitvi AC skozi občino pa tudi na drugih področjih je treba še veliko storiti, če pa se stanje odnosov županje do OS ne bo spremenilo, ne vidimo takšnega napredka za občino Trebnje, kot tudi ne za njene obča.ie, kot smo ga pričakovali.
Občinski odbor SDS Trebnje
OBVESTILO
Na prireditvi IZ TREBANJSKEGA KOŠA bo vse tri dni sodelovalo tudi Društvo kmečkih žena Trebnje in Društvo izdelovalcev domače obrti. Članice Društva kmečkih žena bodo prodajale predvsem krušne (kruh, drobno pecivo,...) in ostale izdelke ter pridelke. Društvo izdelovalcev domače obrti pa izdelke domače obrti, kot koški, pletene steklenice itd.. Zato vabimo vse člane in članice obeh društev k sodelovanju. Vabimo tudi vse obiskovalce prireditve, da nas obiščejo v parku ob občinski zgradbi.
Vljudno vabljeni!
KSS Trebnje
Informacijska pisarna UE Trebnje - informacije na enem mestu
Eden o pomembnih ciljev modernizacije javne uprave v slovenskem prostoru predstavlja vse večja usmerjenost k uporabnikom - državljanom - strankam, ki se odraža v kakovostnejših informacijah o storitvah, večji dostopnosti do storitev ter kakovosti osebnih stikov med uradnikom in državljanom.
V	Upravni enoti Trebnje si za uresničevanje zastavljenih ciljev sodobne javne uprave prizadevamo že nekaj časa, saj je ena od poglavitnih usmeritev naše politike kakovosti poleg zavezanosti zakonitemu odločanju v upravnih postopkih, prav zagotavljanje zadovoljstva strank in informiranja javnosti v lokalnem prostoru.
V	ta namen smo v upravni enoti pripravili Program učinkovitega komuniciranja z javnostmi, v okviru katerega želimo doseči večjo prepoznavnost dela upravne enote, povečati informiranost strank, odzivnost na spremembe ter v končni fazi povečati tako zadovoljstvo strank kot tudi zaposlenih.
Ena od pomembnih novosti je uvedba informacijske pisarne, v okviru katere informatorka ga. Mateja Jaklič strankam posreduje splošne informacije s področja upravnih postopkov, ki tečejo v upravni enoti. Tako lahko vsak delovni dan po telefonu ali direktno na sedežu upravne enote (informacijska pisarna je locirana v pritličju desnega vhoda), pov-
prašate o konkretnih upravnih storitvah s področja notranjih zadev (osebni dokumenti, matične zadeve, registracija vozil, prijava prebivališča), s področja gradnje objektov ter drugih posegih v prostor, s področja kmetijstva, trgovine, gostinstva ter žrtev vojnega nasilja itd. Informatorka vam bo posredovala informacije o konkretnem postopku, nudila pomoč pri izpolnjevanju posamezne vloge, posredovala informacijo o višini upravne takse za posamezni postopek ter vas na vašo željo obvestila o nadaljnjem poteku postopka.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je informacijska pisarna med strankami dobro sprejeta, saj se opravijo vse zadeve na enem mestu, od pridobitve informacije pa do oddaje konkretnega obrazca vloge.
Da bi bile informacije o postopkih čim bolj prijazne do uporabnikov ter razumljive smo pripravili kratka informativna gradiva o posameznih upravnih postop-
Fse na enem mestu - informacijska pisarna VE Trebnje
kih, ki smo jih poimenovali informacijski listi oz. zloženke, na voljo so tudi vodniki po upravnih storitvah oz. življenjske situacije, ki se nahajajo v preddverjih upravne stavbe oz. v informacijski pisarni.
Z novim načinom dela poskušamo povečati dostopnost informacij tudi preko skupnega spletnega portala upravnih enot (http://upravneenote.gov.si/uprav-neenote). Na elektronskem portalu so na voljo osnovne informacije o t.i. življenjskih situacijah pri stiku z upra-
vo, višini ter načinu plačila upravnih taks, potrebnih prilogah, roku reševanja zadev ter obrazci vlog. V okviru spletne strani Upravne enote Trebnje (http:/ /upravneenote.gov.si/upravneenote/trebnje), pa najdete aktualne informacije o delu upravne enote ter obvestila o konkretnih upravnih področjih (npr. ponudbe prodaje kmetijskih zemljišč).
Naše prizadevanje na področju zagotavljanja kakovostnih storitev preko učinkovitega informiranja in svetovanja strankam, je v veliki meri odvisno tudi od partnerskega sodelovanja z vsemi ostalimi upravami v lokalnem prostoru, ki ga spodbujamo in razvijamo v obliki koordinacijskih sosvetov posameznih uprav.
Upravna enota Trebnje je tako aktiven sokreator spreminjanja celotnega sistema javne uprave. Pri svojem delu upoštevamo ugotovitve in predloge naših strank, ki jih vsako leto ugotavljamo z anketo o zadovoljstvu s storitvami ter drugimi oblikami odzivov na naše delo. Primerjava rezultatov anket nam kaže napredek pri zagotavljanju kakovosti dela na področjih hitrosti reševanja postopkov, pravočasnosti izvajanja storitev ter pripravljenosti pomagati strankam. To nam daje potrditev za naše dosedanje delo in vsekakor tudi obvezo za čim boljše delo ter približevanje uprave uporabnikom tudi v bodoče.
Upravna enota Trebnje
ga. Mateja Jaklič opravlja delo informatorke v VE Trebnje
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATEU: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNiŠKI ODBOR: Ivanka Višček, prof. (glavna in odgovorna urednica), Stanko Tomšič, dipl.san.inž., Marjeta Uhan, univ.inž.kmet., Toni Jeršin, Ivana Kovačič, spec.ped.. Štefan Pepelnak in Branko Udovič dipl.ekon./IZDAJATEUSKI SVET GLASILA OBČANOV: Marjan Zupančič, prof. (pred.), Anton Zaletel, ing., in Franc Hribar./Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: T0M0GRAF, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: TISKARSTVO OPARA, Novo mesto / Naklada: 6200 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8,5% stopnji.
Podoba stare Mirne in nova šola
Za veliko noč, ko me je spet zaneslo domov, me je ob prevozu preko kamnitega mostu na Mirni zbodla v oči kulisa visokega betonskega skeleta in mi povsem zaprla pogled na mirnski grad z marofom v ozadju. Bila sem šokirana, potem pa globoko zgrožena.
Povedali so mi, da tam zidajo novo šolo s telovadnico. Tam, pri mostu, na poplavnem območju, kjer se stoletja in tisočletja ni dogajalo ničesar, če odmislimo pritlično, montažno šolsko poslopje iz 70-ih let, igrišča in bazen. V zadnjem času je tja zablodil nov kozolec, vzporedno s kamnitim mostom pa so pred kratkim postavili še leseno brv za pešce. Vse to doslej ni bistveno zmotilo skladnega sožitja med gradom Mirna v njegovem naravnem okolju in naseljem Mirna. Vsa rast in razvoj Mirne v zadnjem stoletju sta se doslej vedno odmaknila od vaškega jedra na obrobje, v obravnavanem okolju pa po naravni logiki v vznožja in v pobočja bli- Gradnja žnjih brežin, kjer se je pred 100 in nekaj več leti že usidralo staro nadstropno šolsko poslopje z vrtom. Neogibnost izbire lokacije za novo šolo “na marostu” v nobenem primeru ne more biti posebno prepričljiva in utemeljena.
Iz meni nerazumljivih razlogov je torej nova šola pognala korenine prav na tistem kraju, ki je za gradnjo najmanj primeren, za krajevno razpoznavnost in podobo Mirne pa tako zelo občutljiv, da ne prenese ničesar, če nam je ta podoba seveda kaj mar in če občutimo njene vrednote in pomen. O tem želim nekaj malega povedati.
Podobo stare Mirne so opevali številni vedutisti, ki se v svojih upodobitvah niso mogli ogniti vsepriso-
tni milini, mehkobi krajinskega izraza. J. Wagner je sredi 19. stoletja izoblikoval značilni pogled na Mirno z istimi temeljnimi sestavinami, ki so še danes ohranjene v prostoru: zahodni, najstarejši del Mirne s cerkvijo na hribu ob robu gozda ter grajsko pobočje z gradom v vrhu na vzhodni strani, vmes se zajeda reka Mirna, ki se tukaj pod gradom prvič zlekne v ravninski svet. Onstran reke, v vzhodno smer, se je kasneje podaljševalo naselje stare Mirne, oba dela pa je povezoval skupaj kamniti most, ki je bistveno uravnaval
mirnske telovadnice
naselbinski razvoj obeh delov v sedanjo obliko obcestne vasi. Spričo zgostitve pozidave je danes notranja veduta kraja še najbolj razvidna z mostu nad reko. Ta je zaradi odličnosti zidave (s petimi obokanimi prekati spodaj in cestiščem z zidano ograjo ter kapelico zgoraj) in vloge v razvoju kraja njegova nepogrešljiva sestavina.
Če je torej most osnovnica vedut-nega izhodišča, potem pomeni grad zadaj na vzpetini dominanto naselja, pri čemer sta ji zahodni del s cerkvijo in ostala obcestna pozidava na vzhodnem bregu v podrejenem položaju.
Gre za trikotni kompozicijski sestav, ki vključuje grajsko območje
Zapleti ob gradnji avtoceste
N.Si
Nova Slovenija
Kriianska ljudska stranka
Svetniki in občinski odbor Nove Slovenije Trebnje z zaskrbljenostjo spremljamo gradnjo avtoceste Bič-Korenitka, Korenitka-Pluska in načrte o izgradnji avtoceste mimo Trebnjega. Opozarjali smo na probleme pri izgradnji avtoceste v bližini Medvedjeka in Biča. Naših predlogov kot tudi predlogov občanov niso upoštevali in dela potekajo celo drugače, kot so bila sprejeta z odredbo. Bič je kot vas uničena in neprepoznavna, zgroženi pa smo tudi nad vkopom (breznom) na Medvedjeku. Sedaj,
ko smo priča tako priča tako grobemu posegu v naravo, vidimo, da so bile naše pripombe in pripombe krajanov še kako upravičene. Podobne nepravilnosti se dogajajo še naprej, čeprav nanje vseskozi opozarjamo.
Najbolj pa nas razburja vladna uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto med Korenitko in Plusko, ker niso upoštevali pobud in zahtev občanov, niti sklepov občinskega sveta. Svetniki NSi smo bili med pobudniki za sklic izredne seje, na kateri smo kategorično zavrnili tak
kot konstitutiven in dominanten člen v podobi naselja, za identifikacijsko znamenje naselja Mirna, ki že po svoji podobi nedvomno izpričuje srednjeveški izvor kraja. Gre za vedutni motiv par exellence, učni primer, ki jih v Sloveniji - drugače kot pri mestih - v majhnem merilu vaškega (ali trškega) naselja ni prav veliko. Gre za značilno vedutno povezavo gradu in naselja, ki je v evropskem prostoru in torej tudi pri nas že dolgo ena nedotakljivih lastnosti pri razvoju naselij. Posegati vanje je skladno z veljavnimi stro-kovnimi merili nedopustno dejanje. In prav to se je z obravnavano gradnjo na I Mirni zgodilo.
Vrh naselbinske podobe I z gradom je s sedanjim pro-I jektom šolskega komple-I ksa odrezan, amputiran od I naselja, razpoznavnost I edinstvene zgodovinske I podobe Mirne pa odstran-I jena iz prostora. Prekinjen ggSSI je neposreden vedutni pre-dor v zeleno, nepozidano okolje reke in gradu, kar pomeni škodo razvoju Mirne v rekreativnem in turističnem smislu. Še bi lahko naštevali okoliščine, argumente in primerjave, vendar je bistvo povedano.
V tem trenutku, ko visi nad tem območjem gradbena mašinerija in zadeva raste iz dneva v dan, se mi zdi prvi in nujni ukrep ustaviti gradnjo, dokler se ne najde spremenljiva rešitev. Nastajajoče šolsko poslopje in telovadnica (zlasti ta!) namreč morata zginiti s površja obravnavanega območja zato, da bo vizualni stik Mirne z gradom in marofom pod njim slejkoprej ostal in-takten in zeleno okolje dolinskega dna ostalo kar najmanj pozidano.
Kakor je moj predlog finančno in tudi sicer krut, pa sem vendarle globoko prepričana, da je dolgoro-
način sprejemanja uredb in povedali, da je konec popuščanja in da morajo predlagane sklepe upoštevati, sicer bomo organizirali zaporo cest in blokirali promet v občini Trebnje.
Če bo šlo tako naprej, se sprašujemo, kakšna bo “strokovna” umestitev avtoceste mimo Trebnjega, čeprav je z vsemi strokovnimi razlagami dokazano in utemeljeno s podporo krajanov, da je pobočna varianta ter ohranitev obstoječe hitre ceste HI kot obvoznice, najprimernejša.
čno najcenejši, najbolj racionalen in predvsem pošten.
Povsem nekoristno se mi zdi v tem trenutku ugotavljati objektivno in subjektivno krivdo za nastalo škodo, rekla bom - za delikt v prostoru. Treba je doseči, da bo ta delikt odstranjen. Vendarle pa želim hkrati tudi pribiti: v istem prostoru se vzporedno odvijata dve povsem nasprotni aktivnosti. Eno uresničuje donkihotska, v učinkih kar gigantska energija enega samega življenja, človeka, kot je prof. dr. Marko Marin - uspelo mu je iz ruševin povzdigniti grad na Mirni, mu povrniti silhueto in strukturo, na drugi strani pa spodaj pri mostu nastaja “stvaritev” brezdušne birokracije in brezbrižne stroke, ki izničuje napore prvega in neodgovorno posega v skupne, nacionalne vrednote.
Lahko pa tudi ne storimo nič in pustimo veljavo stihiji. Toda zelo kmalu se bo zgodilo, da bo šolski beton zardeval od sramu, ko se bodo otroci morali seznanjati z vrednotami in usodo dediščine na konkretnih primerih v neposrednem okolju. Takrat bo neodgovorno ravnanje sedanjih odgovornih zaznamovano in obsojano. Razvoj tudi kaže, da takrat dediščina ne bo več samo brezbarvni odsev naše kulturne zavesti, ampak tudi upoštevanja vredna gospodarska kategorija, od katere bodo pametni ljudje lahko tudi bolje in lažje živeli, če jo bodo uspeli ohraniti in jo napolniti z ustreznimi vsebinami.
Pričakovati je - upam vsaj, da s svojim stališčem nisem osamljen, ampak samo prvi, javno izrečeni glas izmed vseh tistih, ki so tako kot jaz zaradi obravnave poškodbe in razvrednotenja podobe kraja globoko prizadeti, pa še vedno molčijo. Doklej?!
Majda Frelih-Ribič višja konzervatorska svetnica
Očitno je, da skuša vladajoča koalicija vsiliti Dolenjcem in Tre-banjcem najslabši, to je najcenejši del avtoceste v primerjavi z ostalimi regijami.
Upamo, da bodo vladajoče strukture, tako na državni kot na lokalni (občinski) ravni, končno upoštevale mnenja krajanov in stroke ter si na ta način popravile slab vtis in izboljšale javno mnenje.
00 NSi Trebnje Marjan Pavlin, dr. med.
stmnkdmladihslovoniji
SA/S
www.sms-rfladi.com
Naši predstavniki
Namen predstavitve oseb je v tem, da želimo biti z občani občine Trebnje kar najbolje povezani. Želimo, da se ob problemu obrnete na osebo, ki deluje v odboru ali komisiji v okvir katerega ta problem sovpada. Proučili ga bomo in ga obenem izpostavili na odboru oz. komisiji ali na Občinskem svetu.
Bojan Raj er, univ. dipl. ekonomist, Rimska c. 32, Trebnje; predstavnik v NADZORNEM ODBORU OBČINE TREBNJE, predsednik lokalnega odbora SMS Trebnje. Štejem 30 let, 8 let delovnih izkušenj v gospodarstvu in v negospodarstvu (Kolinska d.d., Trimo d.d., Študenstki servis DNŠ, Občinska uprava Trebnje, Ministrstvo za finance). Kontaktirate me ob primernem času preko številke GSM (031-857-582). Razlogi: kršitve zakonskih in podzakonskih predpisov, neracionalna poraba proračunskih sredstev ipd
Bojan Majcen, dipl. varstvoslovec, Rožna ul. 3, Mokronog; član OBČINSKEGA SVETA OBČINE TREBNJE in Odbora za lokalno samoupravo. Star sem 35 let imam 17 let delovnih izkušenj v državni upravi (policija), trenutno sem vodja službe za varnost in varovanje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Kontaktirate me lahko v popoldanskem času in sicer sem dosegljiv na tel.: 07-3499215 ali elektronski pošti bojan.majcenOO@email.si. Razlogi: najrazličnejše pobude, ki so v pristojnosti občine tako v smislu izboljšanja kvalitete življenja kot tudi o nepravilnostih, ki jih opažate, in pristojne službe ne reagirajo.
Polona Ajdič, sem članica ODBORA ZA PRORAČUN IN FINANCE. Vse, ki vas ta problematika zadeva, prosim da svoja mnenja, predloge posredujete na tel. 041 935 065, vsak petek med 14. in 15. uro. Na odboru jih bomo prediskutirali ter posredovali na občinski svet.
Robert Meglič, diplomiran ekonomist, Dol. Nemška vas 49, Trebnje; član ODBORA ZA GOSPODARSTVO. Zaposlen v podjetju IKEA d.o.o., Ljubljana - nabava, sicer pa z dolgoletnimi izkušnjami pri delu v kovinski industriji. V zvezi z gospodarskimi zadevami (razvoja gospodarstva in obrtništva, turizma ipd.) me lahko kontaktirate preko e-mejla: Rproject@amis.net ali preko tel. 07-3044337 v večernih urah.
Mirko Jarc, diplomiran inženir elektrotehnike, Pristava 5, Trebnje, član ODBORA ZA PROSTOR, KOMUNALO IN PROMETNO INFRASTRUKTURO. Do naziva ter dela, ki ga opravljam sedaj kot Vodja službe v Telekomu Slovenije, sem prišel z marljivim delom ter nenehnim študijem. Tako sem si z leti pridobili kar nekaj izkušenj tako v gospodarstvu kot tudi na drugih področjih. Za kakršnakoli vprašanja ter pobude sem dosegljiv ob primernem času na telefon 031 380721 ter na e-pošto mirko.jarc@siol.net. Razlogi: vse v zvezi s prostorom, komunalo in prometno infrastrukturo.
Uroš TRINKO, dipl. upravni organizator, stanujoč na Vini Gorici 27 v Trebnjem, predstavnik SMS v ODBORU ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Občine Trebnje. Sem v 33-tem letu starosti, imam 11 let delovnih izkušenj v obrambnih strukturah, predvsem na področju dela z mladimi in na andragoškem področju. Dosegljiv sem na tel. št. 040/885-887, kjer so dobrodošla vsa vprašanja, mnenja in pripombe s področja organizacije zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok, družin, invalidov in ostarelih, vzgoje in izobraževanja, pospeševanja kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, razvoja športa in rekreacije, promocije občine ter varstva naravne in kulturne dediščine. Na osnovi vaših predlogov bo široko področje, ki ga pokriva naš odbor, dobilo potrebne poudarke, ki se bodo konkretizirali tudi v praksi.
Branko Udovič, dipl. ekonomist, Jezero 25, Trebnje, član UREDNIŠKEGA ODBORA GLASILA OBČANOV OBČINE TREBNJE, 10 let delovnih izkušenj v negospodarstvu (SDK-APP, SKB banka). Dosegljiv na številki 051-309-717.
Andrej Slak, Dobrava 27, Dobrnič, član ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Občine Trebnje, svetnik KS Dobrnič, Star sem 30 let z več kot 10 let delovnih izkušenj predvsem v trgovini z avtomobili, trenutno kot vodja prodaje pri podjetju Porsche, Verovškova v Ljubljani. Z veseljem bom sprejel vaše pobude in pripombe s področja kmetijstva v občini Trebnje ter vse v zvezi z delom v Krajevni skupnosti Dobrnič na tel. št. 041 348 614 ali e-mail: andrej.slak@porsche.si.
Številčno in predvsem strokovno postaja lokalni odbor SMS vse močnejši. V kolikor ste oseba, ki imate interes sodelovati v krogu ustvarjalnih, strokovnih, perspektivnih in mladih po srcu, vas vabimo, da stopite v kontakt z nami in se nam pridružite.
SMS Lokalni odbor Trebnje
Požar, ki ga zakriva šola
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prežihov Voranc govori o našem prostoru kot “deželi mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi”, dežela V objemu Temenice in Mirne kar poka po šivih od številne in bogate kulturne dediščine, in vendar lahko na prste ene roke preštejemo tisto, kije razglašena za kulturni spomenik. Mirnskega gradu ni med njimi, čeprav velja za “enega najslikovitejših gradov na slovenskih tleh”. Vi vedno znova poudarjate, da gre za “enega najlepših in za zgodovino grajske arhitekture na Slovenskem najpomembnejših gradov”.
Prežihov Voranc je obvladal metaforiko, zato so njegove besede tako laskave. Danes jih ne bi mogel več spregovoriti, zlasti potem ne, ko bi pogledal v seznam rangi-ranja kulturnih spomenikov, ki ga je maja 2002 pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto. Ni mogoče verjeti, da za eksperte v Mirnski dolini obstaja samo ž.c.
sv. Ruperta v Šentrupertu, ki zasluži čast (spomenika), vse drugo pa je komaj kaj vredno. Vzemimo za primer ž.c. sv. Janeza Krstnika. Kateri strokovnjak si lahko privošči, da izniči nenavadno vrednost arhitekturnega primera njenega svetišča, če že nočemo upoštevati strokovne opredelitve vrednosti fresk, ki segajo v sam vrh slovenskega srednjeveškega fres-kanstva. Ali pa p.c. sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, ki je tako lepa in plemenita, da je do danes še noben ekspert ni mogel opredeliti, prav zato, ker nikjer drugje ne poznajo enakega primera. Kako je mogoče prezreti vrednost svetih stopnic na Žalostni gori pri Mokronogu, ko že kar nekaj časa trobimo o njihovi dvojni spomeniški vrednosti: prvič nam na poseben način predstavljajo kvaliteto freskanta Antona Postla, in drugič kažejo in dokazujejo likovno podobo pasijonskih uprizoritev na Slovenskem. Edino one. Za ta kratek oris naj bo dovolj, čeprav podobnih razvrednotenj kar mrgoli v omenjenem spisu. Prepričan sem, da bodo ostanki žovneškega gradu pri Braslovčah, ki je dokončno propadel v 18. stoletju, in razen tega, da je bil zadnje bivališče grofov Celjskih, res nima nobene vrednosti, prišli v seznam spomenikov, ki jih bo pomagala obnavljati evropska skupnost. Grad Mirna, ki je eden temeljnih gradov v pričevanju ključnih zgodovinskih in umetnostnih tokov v južni Evropi, zlasti v zgodnjem srednjem veku, pa bo še naprej razjedal atipični možganski virus.
Ali niso zavodove strokovne podlage - takšne, kakršne so -tudi rezultat naše indiferentnosti? Zaznamovani smo s to dediščino, in vendar nam je prej cokla razvoja kot pa razvojna možnost.
Zavodove strokovne podlage so
zato takšne, ker so nastale v zavodskem konklavu. Mi pa, kakor da smo zavezani k takemu molku kakor kardinali, ki v konklavu volijo papeža. Samo enkrat sem v nekem komaj omembe vrednem intervjuju z eno samo besedo omenil nezanimanje zavoda za obnavljanje gradu, pa je bil tak ogenj v strehi, kakor da bo zaradi tega svet propadel. In odločil sem se za pregovor: kdor molči, desetim odgovori. V takem primeru naša kulturna dediščina seveda ne more služiti razvoju, pač pa reševanju socialnih problemov tistih, ki se z njo ukvarjajo. Res pa je, da mi sami gojimo bolj sovražnost kot pa ljubezen do te dediščine, zato zavodi opravljajo Sizifovo delo. Dokler bo lahko visoki predstavnik občinske uprave ob proračunski delitvi denarja izjavil, da “grad Mirna ni nič”, toliko časa se tudi spomeniški službi ne more dobro goditi.
Koliko bolj trnova je pot obnavljanja zaradi vsebinskega ugleda in formalnega nepriznavanja? Kako bi to pot naredili prijaznejšo?
Trnova pot se, vsaj zame, končuje. Ni upanja, da bi tisti, ki lahko naredijo prijaznejšo pot pri obnavljanju, kaj za to storili. Pri usklajevanju zakonodajnih predpisov in neprofitnih ambicij, da bi grad zaživel, smo naleteli na nepremagljive ovire. Dopisi potujejo med odgovornimi, seveda mimo res odgovornih, in pravkar bodo objavljeni razpisi, ki bodo spet nezakonito zavračali pravico do javnih sredstev z “zakonitimi” predpisi, za katerih zakonitost so prav oni odgovorni. Človek si ne more kaj, da se ne bi spomnil tiste prijazne šale naše ljudske modrosti, ki pravi: “Če hočeš, da mačka nikoli ne ujame miške, moraš miško privezati na njen rep.” In se hudomušno nasmehneš.
Ali hočete reči, da bomo z obnovljenim palacijem dobili grad, v katerem bo strašilo?
Seveda bo strašilo. Kakor je že od leta 1864, ko ga je zadnji fevdalni lastnik Vesteneck zamenjal za lepo palačo na Dunaju. Ker ni znal gospodariti, je vseeno tudi tam bankrotiral. Bodiva resna! Možnosti je vedno več. V primeru gradu se seveda ponuja tudi druga, ki jo napovedujejo novi časi, reciva kar vstop v Evropsko skupnost. In ta s svojo zakonodajo varuje južnoevropske gradove, ki so veliko manj pomembni, kot je mirnski. Reciva, da bi tudi mi z dobro premišljenimi dejavnostmi na gradu lahko spodbudili apetit po evropskem denarju, kot je to uspelo na primer Leedcastlu v Angliji. Mislim, da je od naše osveščenosti vse odvisno, tudi naše možnosti v Evropski skupnosti.
Rafael Majcen je odšel
V	velikonočnem jutru, se je v 76 letu, tiho poslovil Rafael Majcen z Mirne. Otroška leta je preživljal v Uljčniku pri Tržišču, potem pa z ženo Elizabeto obnavljal dom na Mirni. Služboval je na železnici, pride in vesten, kot je bil, je napredoval in bil nazadnje železniški inšpektor. Kdo ni poznal šefa postaje v Trebnjem, ki je rad pomagal pri nakupu mesečne karte, prevozu tovora, razlagi voznega reda? Bil je prijateljski, prijeten sogovornik, umirjen in resnicoljuben sosed. Njegova želja je bila uspešno usmeriti otroka Marjana in Bernardo. Zvestobo in ljubezen je zapisal ženi, otrokoma in službi. Njegovo jesen so polepšale vnukinje in vnuk, snaha in zet. Rad se je pridružil družbi vinogradnikov, z upokojenci je krenil na izlet, prisluhnil je predavanjem o zdravju. Vožnja njegovega življenja je končana, spomin na njegove vrline pa bo klic, ki nas bo ustavil ob njegovem grobu. Skoraj pet desetletij je bil naš sosed, sokrajan, ki je živel prav po Prešernu: “Ne vrag, le sosed bo mejak!”.
V	njegov spomin in tolažbo njegovim.	Pavlina Hrovat
GOSPODARSTVO

Poročilo o kanalizacijskem sistemu na Mirni
v obdobju nedelovanja centralne čistilne naprave od 13. 05. 2003 do 20. 05. 2003
Dne 13. 05. 2003 smo od družbe GOP d. o. o. Mirna prejeli pisno obvestilo, da je Elektro Celje dne 13.
05.	2003 ob 12.33 uri odklopilo električno energijo na skupni centralni čistilni napravi na Mirni.
Javno podjetje Komunala Trebnje d. o. o. je zaradi ustavitve CČN ustrezno reagiralo in izvedlo sledeče aktivnosti v okviru pristojnosti, ki jih ima: Krajevni skupnosti Mirna smo 09. 05. 2003 poslali dopis Ustavitev centralne čistilne naprave na Mirni, v katerem smo obvestili KS Mirna o posledicah ustavitve CČN in KS Mirna pozvali, da pozove krajane KS Mirna, da odpadne vode iz gospodinjstev ne smejo presegati mejnih vrednosti na podlagi Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja
Dne 13. 05. 2003 ob 14.20 uri je po nalogu direktorja naš delavec - vzdrževalec Anton Gore opravil ogled kanalizacije in iztoka v reko Mirno. Iz razbremenilni-ka pred CČN so ob 14.20 uri že odtekale fekalne neprečiščene odplake direktno v reko Mirno.
Dne 15. 05. 2003 je predsednik KS Mirna g. Dušan Skerbiš po telefonu povabil direktorja Komunale Trebnje na sestanek - razgovor v vezi kanalizacije in tudi CČN, ki je bil na Občini Trebnje pri direktorju Občinske uprave mag. Janezu Slaku. Na tem sestanku so bili prisotni: direktor Občinske uprave mag. Janez Slak, vodja Oddelka za okolje in prostor mag. Štefan Velečič, predsednik KS Mirna g. Dušan Skerbiš, podpredsednik KS Mirna g. Janez Bračko, direktor Komunale Trebnje Jože Povšič in geometer v Komunali g. Marjan Bregar.
Stališče Komunale Trebnje na tem sestanku je bilo: • glede na vložena sredstva mora kanalizacijski
Trebnje, dela gospodarska škoda, saj se bo kanalizacijski sistem zamašil z usedlino;
•	da bomo v primeru sanacijskih del na kanalizaciji zaračunali nastale stroške tistemu, ki je kriv za nastalo situacijo;
•	da se dela škoda naravi in da se uničuje ribji živelj v reki Mirni;
•	da naj približno 600 kubičnih metrov odpadnih smrdečih fekalnih odplak, ki se nahajajo v odprtih bazenih na CČN Mirna, odstrani Civilna zaščita in jih odpelje na čiščenje na drugo čistilno napravo; če bi odvoz in čiščenje izvedla Komunala Trebnje d.o.o., bi predhodno zahtevala zagotovilo plačila teh storitev;
•	za čiščenje odpadnih voda 19,17 SIT m3 je nemogoče poslovati pozitivno, zato mora biti zagotovljen drugi vir financiranja;
V	nedeljo, 18. 05., sem Jože Povšič ob 23. uri pregledal iztok fekalnih odpadnih vod v reko Mirno in jašek pri mostu za pešce in ugotovil, da je stanje nespremenjeno.
V	ponedeljek, 19. 05., sta delavca Komunale, g. Robert Pavlin - vodja sektorja splošne komunale in delavec - vzdrževalec Anton Gore ponovno izmerila višino usedline v razbremenilniku pred iztokom v reko Mirno. Usedline je bilo okoli 40 cm, kar dokazuje, da se kanalizacija počasi in vztrajno zabija z usedlino.
Dne 20. 05. 2002 sta si CČN in kanalizacijski sistem na Mirni ogledala dva inšpektorja za okolje g. Simon Humar in ga. Andreja Kramar iz Inšpektorata RS za okolje in prostor iz Novega mesta. Ugotovila sta dejansko stanje (ne)delovanja obeh sistemov in posne-
Ribarjenje v
sistem in CČN na Mirni delovati;
•	dolžniki naj upravljalen CČN poravnajo svoje dolgove na osnovi izstavljenih faktur oziroma % obremenjevanja CČN, oziroma na osnovi podpisane pogodbe;
•	trenutno je potrebnih samo okoli 2.000.000,00 SIT sredstev in CČN lahko deluje naprej, ker bi s temi sredstvi lahko plačali el. energijo;
•	ker se ne znamo ali nočemo dogovoriti ali sklepati kompromise, je posledica ta, da je direktni iztok fekalij nasilje nad naravo in življenjem v reki Mirni;
•	subvencije za čiščenje odpadnih voda so bile tudi Komunali neupravičeno odvzete, ker ni bilo hkrati zagotovljenega drugega vira financiranja.
Dne 16. 05. 2003 sta direktor Komunale Trebnje Jože Povšič in delavec - vzdrževalec v Komunali Ljubo Zajc z lesenim drogom izmerila višino usedline v razbremenilniku pred iztokom v reko Mirno. Usedline je bilo okoli 30 cm. Jašek na drugi strani Mirne (pri mostu za pešce) je bil poln fekalne odpadne vode in je ta odpadna voda že na gornjem robu tekla direktno v reko Mirno. Kolinska Mirna je ustavila proizvodnjo hrane (čipsa) in znotraj ograje Kolinske zaprla kanalizacijsko cev, ker je obstajala nevarnost, da fekalne odpadne vode poplavijo dvorišče Kolinske, ker je to dvorišče na nižji nadmorski višini, kot pa je gornji rob jaška, ki je bil poln fekalne odpadne vode. Direktorica obrata Kolinske na Mirni ga. Marinka Škufca je protestirala, zakaj odgovorni ne reagirajo nad takim obupnim stanjem v zvezi odvajanja in čiščenja odpadnih voda na Mirni, predstavnik Kolinske iz Ljubljane pa je zagrozil, da bo zaradi nedelovanja CČN obrat na Mirni zaprl.
Po ogledu kanalizacije na Mirni, CČN na Mirni in po obisku pri direktorici Kolinske na Mirni dne 16. 05. 2003 sem Jože Povšič odšel direktno na Občino Trebnje k direktorju Občinske uprave mag. Janezu Slaku. Obrazložil in predlagal sem sledeče:
•	da se na kanalizacijskem sistemu na Mirni, ki je v lasti Občine Trebnje in v upravljanju Komunale
la kritične točke s fotoaparatom. Pokazali smo jim tudi iztok fekalnih odpadnih vod iz razbremenilnika in iz jaška direktno v reko Mirno. Inšpektorja sta izdelala uradni zaznamek oziroma zapisnik, ki ga bomo prejeli po pošti.
Direktor Komunale Trebnje d. o. o. Jože Povšič sem se v obdobju ustavitve CČN na Mirni po telefonu ali osebno pogovarjal z županjo Občine Trebnje ga. Marico Škodo, predstavniki Občinske uprave Občine Trebnje, nekaterimi člani Občinskega sveta Občine Trebnje, predstavniki Ribiške družine Sevnica, solastniki CČN Mirna, predsednikom Nadzornega odbora solastnikov g. Jožetom Tomažinom, predstavniki KS Mirna in predstavniki Policijske uprave Novo mesto. Pri vseh pogovorih sem kot predstavnik javnega podjetja imel enaka stališča in predloge za rešitev tega ekološkega, okoljskega in gospodarskega problema. Opiral sem se predvsem na veljavno zakonodajo in izdane pravnoveljavne listine.
Tragika vsega tega je, da bi radi tehnološki postopek čiščenja odpadnih voda, ki je strokovni in finančni problem, spremenili v politični problem in ga tudi politično (ne) reševali!
Komunala Trebnje d. o. o. zavrača politično reševanje, zahteva pa, da se problem reši strokovno, racionalno in takoj, ker nastaja gospodarska in ekološka škoda. Po naših grobih ocenah je na dan 20. 05. 2003 preko 20.000.000,00 SIT že nastale gospodarske škode, saj bo potrebno sanirati in očistiti kanalizacijski sistem, biologija na CČN je podrta in se lahko vzpostavi spet šele po enem mesecu, pred zagonom CČN pa bo potrebno le-to izprazniti in očistiti in gnilo smrdečo tekočo maso odpeljati na drugo čistilno napravo, kjer obstaja nevarnost, da se zaradi velike mase podre biologija tudi na njej. Ponovno poudarjamo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zahteven in občutljiv tehnološki proces, ki se lahko takoj podre, ko nastane motnja v procesu.
Direktor JP KOMUNALA TREBNJE D.O.O.: Jože POVŠIČ, univ. dipl. org., str. inž.
Pravno - ekološka jara kača
Vročega majskega dne - natančno 13. ob 13,33 uri se je na Mirni zopet ustavila centralna čistilna naprava zaradi neporavnanih računov električne energije. Problem plačevanja čiščenja odpadnih voda na Mirni se kot jara kača vleče od krajevne skupnosti preko občinskih organov, pravnih institucij, političnih strank, ekoloških gibanj in raznih ministrstev že od leta 1998.
Porabniki čiščenja industrijskih odplak so dokaj redno plačevali upravljavcu CČN za stroške, ki so pri tem nastajali. Vendar pa mu veliko dolgujeta Krajevna skupnost Mirna in Greda d.o.o. KS Mirna bi morala od skupnih stroškov kriti od 32 do 37 %, plačuje pa le borih 7 %. Greda d.o.o. pa od 15.5.2000 dalje ni plačala niti tolarja.
V trebanjski občini delujejo tri čistilne naprave. ČN Trebnje in Mokronog sta v upravljanju JP Komunala Trebnje, mirnska pa v zasebnem podjetju GOP d.o.o., ki je tudi 62,78 % lastnik. Vsi občani plačujemo enotno ceno 19,17 sit/m3. Ta sredstva ne zadostujejo za čiščenje odplak od občanov na nobeni čistilni napravi. Komunali za čiščenje teh odplak krije razliko med ceno in dejanskimi stroški (ki znaša v Trebnjem 73,- v Mokronogu pa 106,- sit/m3) občina z davkoplačevalskim denarjem. Tega prispevamo tudi prebivalci Mirne. Prejšnje in sedanje vodstvo KS Mirna bi moralo od občinske uprave zahtevati plačilo nastale razlike med stroški in ceno čiščenja. Od
66,50 sit/m3 dejanskih stroškov je KS upravljavcu za opravljeno storitev plačevala le 19,50 sit/m3. S tem denarjem je nemogoče kriti vseh stroškov, ki zagotavljajo nemoteno delovanje CČN. Torej ostaja denar mirnskih davkoplačevalcev na občini, ta pa z njim pokriva razliko cen čiščenja v Trebnjem in Mokronogu, Mirna pa pri tem ostaja praznih rok.
Čistilna naprava stoji že dva tedna. Odplake pa neprečiščene odtekajo v reko Mirno, oziroma se zadržujejo v kanalizaciji, pri nekaterih jaških pa se izlivajo po okolju. Bližnji stanovalci čutimo neprijetne vonjave. Odgovorni bi se morali vprašati, kako vsa ta umazanija vpliva na floro in favno v sami reki Mirni in okolju.
GOP d.o.o. je na problem zaustavitve CČN že dolgo opozarjal dolžnike: KS Mirna, družbo GREDA d.o.o. in občinske organe ter vse državne institucije, ki nikakor ne bi smele biti imune na ekološke in druge probleme, ki se ob tem pojavljajo. Prizadeti so nekateri redni plačniki iz gospodarstva. Upravljavcu CČN JP Komunala kot upravljavcu kanalizacijske sistema in gospodarstvu ni vseeno za škodo, ki nastaja zaradi ustavitve CČN.
Če se bodo Mirnčani, občinski svetniki, občinski in državni organi tako obnašali do okolja, posebno še do reke Mirne, ji bomo kmalu lahko zapeli pesem “Mrtva reka, kam hitiš?!”
Ivana K.
Človek v svojem življenju ne sme biti nikoli sam. Še posebno ne, ob tako težki preizkušnji kot je smrt bližnjega.
Ker se zavedamo pomena zadnjega slovesa, vam želimo glede na dolgoletne izkušnje ponuditi profesionalno uslugo. Na voljo smo vam, ne glede na dan ali uro.
07/ 33 71 420 in 041/ 514 233
POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Sonja NOVAK s.p. Gubčeva cesta, 8230 Mokronog, pr.: Novo mesto, Aškerčeva 7


NOV SPALNI STUDIO NA MIRNI
posteljni sistemi

hišni sejem
od 5. do 7. junija
•	za odprodajo opuščenih programov do 40% popust
•	redni program 10% popust
ctillwatpr
VODNE POSTELJE
r o

Ponovljeni razpis
Na podlagi 36.člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 35/03) in Programa nalog na področju kmetijstva v občini Trebnje za leto 2003, sprejetega na seji Občinskega sveta Občine Trebnje, dne 17. 4. 2003 ter Odloka o proračunu občine Trebnje za leto 2003 (Uradni list RS, št. 40/03), Občina Trebnje objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini Trebnje v letu 2003
I.	SPLOŠNI POGOJI
1.	Upravičenci do sredstev so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Trebnje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in obdelujejo najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, pravne osebe, ki opravljajo dejavnost s področja kmetijstva, za programe, ki so namenjeni večjemu številu neposrednih uporabnikov (kmetom) v občini Trebnje in društva in druga združenja s področja kmetijstva.
2.	Sredstva se dodeljujejo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Trebnje, in sicer v obliki subvencij.
3.	Investicije in investicijska vlaganja, za katera se dodeljujejo sredstva morajo biti začete v tekočem letu.
4.	Za investicije in investicijska vlaganja mora biti podana ocena možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije po metodologiji kmetijske svetovalne službe.
5.	Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za intervencijska sredstva na obrazcih, ki jih dobijo na Občini Trebnje v sprejemni pisarni. K vlogi je potrebno poleg posebnih dokazil, ki so določeni pri posameznem ukrepu, priložiti še fotokopijo obrazca A (osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003, B (osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003 - stalež živine in obrazec C (zahtevek za podporo na površino v uporabi za leto 2003).
6.	Izvajalci ali organizatorji razpisanih ukrepov morajo k vlogi priložiti pisno ponudbo za izvedbo v programu določenih nalog, predvideti višino potrebnih sredstev.
7.	Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oz. je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijske pridelave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti.
8.	Upravičenci morajo za posamezne namene podati izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov ter priložiti ustrezno dokumentacijo oziroma navesti koliko sredstev so za določen namen že prejeli.
9.	Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč v razpisani višini, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu.
10.	Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh oblik pomoči, ki jih prejemnik za posamezni namen lahko pridobi iz državnega, občinskega ali drugega sklada.
11.	Prednosti bodo imele vloge, ki bodo zagotavljale aktivno zaposlitev, razvoj in ohranjanje kmetijstva.
12.	Kriteriji za dodelitev sredstev in drugi pogoji so razvidni iz vsebine razpisa.
13.	Sredstva se bodo nakazovala v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o dodelitvi oziroma 30 dni po predložitvi zahtevkov z vsemi zahtevanimi dokazili o izvedenih nalogah.
14.	Zadnji rok za vložitev zahtevkov za izplačilo pogodbenih obveznosti je 20.11. 2003.
II.	NADZOR IN SANKCIJE
Namensko uporabo sredstev po tem pravilniku spremlja in preverja Občinska uprava občine Trebnje, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan.
Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev, in sicer v primerih, ko se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
•	da je upravičenec za katerikoli namen navajal neresnične podatke,
•	da je upravičenec odtujil (prodal) specialno mehanizacijo in opremo, sofinancirano iz nepovratnih sredstvih proračuna občine, pred iztekom 5 let,
•	druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.
III.	PREDMET RAZPISA
Sredstva za sofinanciranje programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje, sprejeta v proračunu za leto 2003, se namenjajo za:
1.	Subvencioniranje dopolnilnih dejavnosti
2.	Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu
•	sofinanciranje projektne dokumenta-
cije
•	sofinanciranje ureditve skladišč za živalske odpadke
•	podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje
3.	Subvencioniranje osemenjevanja
•	sofinanciranje osemenjevanja plemenskih živali
•	spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel
4.	Sofinanciranje analiz
•	sofinanciranje analiz zemlje in krme
•	sofinanciranje analiz somatskih celic
5.	Testiranje kmetijskih strojev
6.	Zavarovanje pred elementarnimi nesrečami
7 Spodbujanje lokalnih prevozov mleka
8.	Štipendiranje in izobraževanje naslednikov kmetij
9.	Sofinanciranje društev in izobraževanja
•	sofinanciranje stroškov izobraževanja in kontrole SKOP
•	sofinanciranje dejavnosti društev in izobraževanje članov
10.	Urejanje kmetijskih zemljišč
1.	SUBVENCIONIRANJE DOPOLNILNIH
DEJAVNOSTI	2.000.000
Namen:
Namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile - družinskih članov v skladu s poglavjem VI. dopolnilne dejavnosti določene v Zakonu o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/00), z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 46/01) in s Pravilnikom o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 72/ 01).
Upravičeni stroški:
•	sofinancira se do 30 % upravičenih stroškov za investicije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, začete v tekočem letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in opreme, za vgrajen gradbeni material ter gradbena in obrtniška dela.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v občini Trebnje ter predložiti še naslednje dokumente:
•	vlogo, ki mora vsebovati: osnovne podatke o prosilcu, plan izvedbe oz. dokončanja investicije in finančno konstrukcijo za investicijo, ki mora biti kot celota;
•	fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo upravičenec registriral dopolnilno dejavnost najpozneje v enem letu po zaključeni investiciji (če le-ta še ni registrirana);
•	upravičenost vlaganj v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti kmetije, ki jo mora pisno podati pristojna kmetijska svetovalna služba:
•	pravnomočno ustrezno dovoljenje;
•	račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih.
2.	INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 4.000.000
2. 1. Sofinanciranje projektne dokumentacije
Namen:
Namen ukrepa je delno sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije, poslovne načrte za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov ter za objekte, ki bodo služili dopolnilni dejavnosti na kmetiji.
Upravičeni stroški:
Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov izdelave projektne dokumentacije in načrtov, ki pa ne sme presegati 12 % upravičenih stroškov celotne investicije.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	račun o plačilu projektne dokumentacije (razvidna mora biti vrsta opravljene storitve);
•	račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani kmetijske svetovalne službe ali druge pooblaščene organizacije (razvidna mora biti vrsta opravljene storitve);
•	pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe k predvideni investiciji;
2.2. Sofinanciranje ureditve skladišč za živalske odpadke
Namen:
Namen ukrepa je spodbujanje urejanja gnojišč in gnojničnih jam s ciljem trajnega varovanja življenjskega in naravnega okolja ter naravnih dobrin (tla, voda) v skladu z veljavnimi predpisi. (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla, (Uradni list RS, št. 68/96) in Pravilnik o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, Uradni list RS, št. 91/1999).
Upravičeni stroški:
Subvencija znaša do 30 % upravičenih stroškov izvedenih del izgradnje skladiščnih kapacitet za živalske odpadke, in sicer: za vgrajen gradbeni material in gradbena dela.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	ustrezno dovoljenje za izgradnjo skladišč;
•	ocena o upravičenosti investicije narejena s strani kmetijske svetovalne službe po enotni metodologiji za pripravo investicijskih programov;
•	račun o izvedenih delih.
2.3. Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje
Namen:
Podpora je namenjena kmetijam oz. kmetom, ki so vključeni v Združenje za ekološko kmetovanje Slovenije, ki se preusmerjajo iz običajnega načina kmetovanja v ekološko kmetovanje.
Sofinancira se nakup orodij oz. strojev, naprav za ekološko pridelavo, predelavo kmetijskih pridelkov, stroškov preureditve gospodarskih objektov (za vgrajen gradbeni material in gradbena in obrtniška dela) za potrebe ekološke pridelave hrane.
Upravičeni stroški:
•	upravičeni stroški nakupa orodij oz. strojev in naprav za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov ter stroškov preureditve gospodarskih objektov za potrebe ekološke reje domačih živali do višine 30 %.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	dokazilo, da je kmetija oz. nosilec vključeni v Združenje za ekološko kmetovanje Slovenije;
•	ocena o upravičenosti vlaganj v izbrano vrsto ekološke dejavnosti kmetije, narejena s strani kmetijske svetovalne službe;
•	ustrezna dovoljenja pri preureditvah;
•	račun o nakupu orodij oz. strojev za ekološko kmetovanje.
3.	SUBVENCIONIRANJE OSEMENJEVANJA	9.400.000
3. 1. Sofinanciranje osemenjevanja plemenskih živali
Namen:
Namen ukrepa je skozi program osemenjevanja pooblaščene organizacije in koncesionarjev obdržati stalež plemenskih živali, izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov.
Plemenske živali, za katere se uveljavlja subvencija morajo biti vpisane v centralnem registru MKGP, če tak register obstaja.
Upravičeni stroški:
•	za vsako osemenjeno govejo plemeni-co se subvencionira strošek osemenitve v višini 1.500,00 SIT (kar predstavlja 18 % sedanje vrednosti);
•	koncesionarji lahko uveljavljajo subvencijo za nabavo semena, in sicer do višine 50 % vrednosti semena, vendar največ do višine
1.500,00	SIT/kom.
•	za druge plemenske živali do 20 % upravičenih stroškov naravnega pripusta oz. paketa prve osemenitve.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji;
•	za sofinanciranje nakupa semena do višine staleža črede: kopijo odločbe o koncesiji in predloženi račun o nakupu semena.
3.2. Soodbuianie razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel
Namen:
Namen ukrepa je spodbujanje razvoja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora).
Upravičeni stroški:
•	subvencija znaša do 50% upravičenih stroškov zdravljenja čebeljih družin, in sicer za zdravila in stroške zdravljenja bolezni čebel, ki ga ne izvaja država v okviru Zakona o zdravstvenem varstvu živali po prioritetnih seznamih bolezni živali.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenci do subvencij so čebelarska društva, ki predložijo še naslednjo dokumentacijo:
•	poročilo o izvedenih ukrepih;
•	račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo čebel;
•	seznam koristnikov (z davčnimi številkami) zdravstvene preventive čebel.
4.	SOFINANCIRANJE ANALIZ
1.250.000
4.1. Sofinanciranje analiz zemlje in krme Namen:
Namen ukrepa je ekonomična in pravilna uporaba gnojil, (za potrebe obnove trajnih nasadov, agromelioracije, za potrebe izdelave gnojilnih načrtov za kmetije) in sestavo uravnovešenih obrokov krme za rejo živali. Upravičeni stroški
•	sofinancira se do 50 % upravičenega stroška posamezne analize.
Poaoii za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme;
4.2 Sofinanciranje analiz somatskih celic Namen:
Namen ukrepa je pridelava mikrobiološko neoporečnega mleka in sistematično odkrivanje vzrokov za povečanje števila somatskih celic (SC) v mleku.
Upravičeni stroški:
•	sofinancira se stroške analize mleka na SC, in sicer do višine 50 % pri rejcih, kjer je bilo ob redni kontroli mleka za prodajo odkrito prekomerno povečano število SC.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Za sredstva zaprosi organizator odkupa mleka, ki za upravičence vlaga zahtevke na podlagi naslednje dokumentacije:
•	račun oz. potrdilo o izvedeni analizi s seznamom upravičencev, ki mora vsebovati davčno številko in MID.
5.	TESTIRANJE KMETIJSKIH STROJEV
350.000
Namen:
Namen ukrepa testiranje škropilnic je optimalna raba zaščitnih sredstev in zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list, št. 11/01).
Upravičeni stroški:
•	sofinancira se do 50 % posameznega stroška testiranja škropilnic.
Poaoii za pridobitev pomoči:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije.
6.	ZAVAROVANJE PRED ELEMENTARNIMI NESREČAMI
1.450.000
Namen:
Namen ukrepa je sofinanciranje zavarovalnih premij z namenom stimulirati kmete, da zavarujejo svoje posevke pred elementarnim nesrečam in s tem dosežejo večjo sigurnost kmetijske proizvodnje. Namen vzpostavitve aktivne obrambe proti toči pa je zaščita pridelkov pred elementarnimi nesrečami v intenzivnih nasadih in pomoč pri ohranjanju konkurenčne sposobnosti ter s tem povečanje ekonomske varnosti kmetij.
Upravičeni stroški:
•	sofinancira se do 50 % stroškov zavarovalne premije za zavarovanje kmetijskih pridelkov
•	do 30 % upravičenih stroškov za nakup in postavitev zaščitnih mrež v nasadih, ki so vpisani v register trajnih nasadov (MID sadovnjaka ali vinograda), vendar največ do 300.000,00 SIT/ha.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	kopijo katastrskega načrta z označbo obravnavanih parcel (za postavitev mreže);
•	račun za nakup zaščitne mreže in drugega materiala potrebnega za postavitev;
•	sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto in potrdilo o plačilu premije.
7.	SPODBUJANJE LOKALNIH PREVOZOV MLEKA	2.500.000
Namen:
Namen je ohranjanje poseljenosti in ohranjanje reje prežvekovalcev na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo in kritje povečanih stroškov odkupa mleka, ki nastajajo zaradi odročne lokacije kmetij.
Upravičeni stroški:
•	sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov odvoza mleka.
Poaoii za pridobitev sredstev:
•	Subvencijo uveljavlja organizator odkupa mleka za upravičence (kmete), ki mora v vlogi opredeliti razloge za ohranitev mlečne proge, višino zagotovljenih lastnih sredstev,
priložiti sklenjene letne ali večletne pogodbe s prevozniki ter predložiti seznam upravičencev, ki mora vsebovati davčno številko in MID za vsakega upravičenca.
8.	ŠTIPENDIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE NASLEDNIKOV KMETIJ 2.350.000
Namen:
Namen ukrepa je ohranjanje naslednikov kmetij in s tem dvigovanje izobrazbenega nivoja naslednikov kmetij. Občina nudi finančno pomoč dijakom, ki ne prejemajo štipendije iz drugega naslova, pri izobraževanju kmetijskih programov srednjega in poklicnega šolanja, ki so predvideni za naslednike kmetij. Prednost pri dodelitvi imajo prosilci, katerih starši imajo edini vir dohodka iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.
Prav tako je namen ukrepa sofinanciranje usposabljanja odraslih udeležencev izobraževanja, prevzemnikov kmetij, za kmetijske poklice.
Višina pomoči:
•	višina štipendije bo določena na podlagi števila prijavljenih kandidatov in zadnjega šolskega uspeha, vendar ne več kot
30.000.	00 SIT/mesec;
•	do 50 % upravičenih stroškov plačane šolnine za poklicno izobraževanje odraslega udeleženca
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
1.	ZA ŠTIPENDIJE:
•	izpolnjen obrazec za štipendije - obr.1,51
•	izjavo lastnika kmetije, da bo prosilec prevzemnik kmetije
•	izjavo, da prosilec ne prejema druge štipendije ali pomoči
•	kopijo zadnjega šolskega spričevala
•	potrdilo o šolanju
2.	IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH:
•	izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije
•	račun oz. dokazilo o plačani šolnini in potrdilo o vpisu (dodatno za odrasle udeležence)
9.	SOFINANCIRANJE DRUŠTEV IN IZOBRAŽEVANJA
6.000.	000
9. 1. Sofinanciranje stroškov izobraževanja in kontrole SKOP
Namen:
Namen je vključevanje in izobraževanje čim večjega števila kmetij v slovenski okoljski program, ki bodo usposobljene za ekološko pridelovanje hrane. Izobraževanje in kom trolo lahko izvajajo pooblaščene in za to usposobljene institucije.
Upravičeni stroški:
•	kritje upravičenih stroškov kontrole ekološke pridelave hrane pooblaščene organizacije in izobraževanja za slovenski okoljski program do 100 % (v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, Ur.l. RS, št. 31/01).
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenci morajo izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	dokazilo, da je kmetija oz. nosilec vključen v Združenje za ekološko kmetovanje Slovenije;
•	dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij;
•	račun oz. potrdilo o plačilu stroškov kontrole ekološke pridelave v tekočem letu;
•	račun oz. ustrezno dokazilo o izvedenem in plačanem izobraževanju.
9. 2. Sofinanciranje dejavnosti društev in izobraževanje članov
Namen:
Namen ukrepa je sofinanciranje programov oz. izvedene aktivnosti posameznih društev na področju kmetijstva in gozdarstva. Predmet sofinanciranja je promocija kmetijstva, ohranjanje tradicionalnosti življenja na podeželju, strokovno izobraževanje kmetov za izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev namenjenih kmetijstvu ter podeželju iz državnih in evropskih skladov ter vključevanje čim večjega števila kmetov v stanovske organizacije oz. društva.
Upravičeni stroški:
•	sredstva bodo dodeljena za izvedbo programov strokovnega dela: stroški organizacije in izvedbe strokovnih prireditev (tekmovanj, razstav, sejmov), za izdajo strokovno informativnih publikacij, ki se ne prodajajo, za stroške prevoza strokovnih ekskurzij do višine 50 % stroškov;
•	za izvedbo predavanj in izobraževalnih tečajev, za uporabo prostorov, nabavo strokovne literature, demonstracijskih poizkusov in za plačilo honorarjev predavateljem do višine 100 % stroškov.
Poaoii za pridobitev sredstev:
Do sredstev so upravičena društva s področja kmetijstva in gozdarstva v Občini Trebnje, društva, katerih člani so regijsko ali drugače povezani, če na območju Občine Trebnje za tako področje ni registriranega podobnega društva ter združenja s področja kmetijstva in gozdarstva, ki izvajajo programe izobraževanja kmetov in se izvajajo za kmete na območju občine Trebnje.
K vlogi morajo upravičenci predložiti:
•	potrdilo o registraciji (če je društvo registrirano na novo)
•	finančno ovrednoten program strokovnega dela;
•	pooblastilo pooblaščene osebe za zastopanje;
•	dokazila, iz katerih mora biti razvidno število udeleženih članov ter delež lastnih in drugih sredstev;
•	poročilo o izvedenih nalogah ter verodostojni dokument (račun) z nazivom izvajanega programa, ki se sofinancira.
10. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ	8.000.000
Namen:
Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, kot so ureditev pašnikov za postavitev električne ograje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja, drenažiranje kmetijskih zemljišč, izgradnja manjših vodnih zajetij za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč do bruto tlorisne površine 150 m2 ter druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč in primernosti za obdelavo s kmetijsko mehanizacijo, ohranjanje kulturnega izgleda krajine in večanje konkurenčne sposobnosti kmetij.
V letu 2003 imajo prednost agromelioracije, za katere je izdana odločba v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in za katere bodo pridobljena sredstva iz državnega proračuna. Skupno se ti programi lahko sofinancirajo največ 50 % upravičenih stroškov.
Upravičeni stroški:
•	sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov za krčenje drevesne zarasti, grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja, drenažiranje kmetijskih zemljišč do višine 200.000 SIT/ha in ureditev poljskih poti in stroške izgradnje vodnega zajetja;
•	sofinancirajo se upravičeni stroški za postavitev pašnika na novo do višine 50 %, vendar največ do višine 40.000 SIT/ha in upravičeni stroški obnove obstoječega pašnika do višine 20.000 SIT/ha, in sicer za nakup in postavitev električnega pastirja ali mreže;
•	sofinancira se izvedba agromelioracije, ki je uvedena z odločbo ministra za razliko do višine 50 % potrjenega investicijskega programa d.odst. 80.člena Zakona o kmetijskih zemljiščih).
Poaoii za pridobitev sredstev:
Upravičenci morajo izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente:
•	mnenje kmetijske svetovalne službe
•	investicijske programe za izvedbo agromelioracij ali mapno kopijo z načrtom izboljšave zemljišč
•	verodostojne dokumente za izvedena strojna dela, za nabavo gramoza za urejevanje poti, potrebnega materiala za izdelavo drenaž.
•	ustrezno dovoljenje za zemeljska dela, če je le-to potrebno.
IV. ZAKLJUČEK
O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne službe občinske uprave, Občinski svet Občine Trebnje s sklepom.
Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, in sicer obvezno na predpisanem obrazcu "Vloga za dodelitev sredstev za področje kmetijstva iz občinskega proračuna”, ki ga prejme na oddelku za gospodarstvo ali v sprejemni pisarni Občine Trebnje.
Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Razpis in obrazci so na voljo tudi na internetni strani občine Trebnje - http:/ /www.trebnje.si/
Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene.
Zadnji rok za prijavo na razpis je ponedeljek 15. september 2003.
Datum: 5. 5. 2003
OBČINA TREBNJE
Aktualna opravila v vinogradu
Toplo vreme omogoča vinski trti hitro KMETIJSKA rast in razvoj. V maju SVETOVALNA je v vinogradih po-SLUŽBA	memben ukrep od-
TREBNJE	stranjevanje odve-
čnih mladik. Pri tem je potrebno biti pazljiv, saj je odstranjevanje odvečnih mladik vsaj tako pomembno opravilo kot rez. Velja preprosto pravilo: odstranimo vse tiste mladike, ki so jalove in vse tiste, ki jih ne potrebujemo v drugem letu pri rezu. Odstranjevanje mladik se opravlja vseskozi po malem, kajti očesa, posebej speča, lahko odženejo v katerem koli času leta, če so le na voljo ugodni pogoji in sicer hrana, svetloba in toplota.
Trenutne vremenske razmere so za razvoj peronospore manj ugodne, v kolikor se odločate za zašito pred peronosporo, je priporočljivo uporabiti pripravke z dotikalnim
delovanjem. Nevarnost okužbe se bo povečala po večjih padavinah.
Visoke dnevne temperature in nekoliko nižje nočne omogočajo pojav rose, takšne razmere so ugodne za razvoj oidija vinske trte. Za preprečitev okužb je priporočljiva uporaba žvepla ali pripravka Karathane.
V na novo zasajenih vinogradih je potrebno paziti, da se mladi vinograd ne zapleveli, za zatiranje te nadloge je priporočljiva uporaba motike. Bodimo pazljivi in redno opazujmo prirast ter pravočasno ukrepajmo.
Informacije je mogoče dobiti tudi na spletni strani:
http://www.kmetzav-mb.si/
http://www.kvz-ng.si/
na avtomatskem telefonskem odzivniku 090 93 98 17 ali pri vašem kmetijskem svetovalcu.
Jagodičarstvo Horvat
Dvorec Mala vas
S pridelavo jagod se ukvarjamo že od leta 1990 in to po zaslugi kmetijskega pospeševalca Janka Širca, ki nas je na to dejavnost dobro pripravil, tako da smo jo z vztrajnim in kvalitetnim delom uspeli obdržati vse do danes. Postopoma smo dejavnost razširili še na pridelavo paprike in paradižnika in tako sezono pridelovanja razširili na več mesecev.
Pridelava jagod je možna največ en mesec spomladi in en mesec v jesenskem času.
Pridelovalne površine je cca. 60 arov, na kateri je nasajeno približno 24.000 sadik jagod sorte marmelada, marmolada S in maja. Vzgoja jagod je v celoti tunelska saj vremenski pogoji pri nas ne omogočajo kvalitetne pridelave na odprtih
nasadih.
Ker je varstvo rastlin in njihova rast odvisna od pravih pogojev, se pri dobavitelju sadik Petru Molanu iz Zdol pri Krškem in pri dobavitelju vodotopnih gnojil za dognojevanje Zeleni hit d.o.o. posvetujemo glede njihove pravilne vzgoje. Vsi naši pridelki imajo lep videz in dober, svež ter kar je najpomembnejše zdrav okus.
Nasad se nahaja pri naselju Grm pri Trebnjem, jagode pa je možno dobiti vsak dan po 16. uri, ko se prične njihovo obiranje. Za naročila in ostale informacije so Vam na razpolago tudi številke 040 278 363 in 040 263 549, najdete nas tudi na internetnem naslovu
Mat'kurja..prodaja jagod
Družina Horvat
Vinogradniki in vinaiji
Enološki laboratorij pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, na Šmihelski cesti 14, (za železniško postajo Kandija), opravlja analize vina z namenom svetovanja in odpravljanja napak in bolezni vin.
Enološki laboratorij je odprt vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
Laboratorij je tudi ena izmed petih pooblaščenih organizacij v državi za oceno in analizo mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina. Vzorčenje cvička in stekleničenih vin je mogoče naročiti po telefonu (07) 37 30 592, vzorce odprtih vin pa je mogoče dostaviti osebno v laboratorij ali na izpostavo Kmetijske svetovalne službe v Trebnjem.
Napoved obnove vinogradov
Obveščamo vse vinogradnike, ki nameravajo obnavljati vinograde v prihodnjem letu (sajenje v letu 2004), da je v skladu s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (U.l.RS št.: 44/1999) potrebno v letu pred predvideno obnovo, med 1. januarjem in 31. avgustom napovedati obnovo vinograda. Trebanjski vinogradniki vložijo napoved obnove pisno na Upravni enoti Trebnje, Oddelek za kmetijstvo, Goliev trg 5, Trebnje.
Brez napovedi obnove ne bo mogoče uveljavljati subvencij za obnove vinogradov, ki jih razpisuje MKGP.
Čas brez jagod je nedvomno minil. Ker so jagode zelo bogate z vitaminom C, folno kislino in kalijem, niso priporočljive zgolj za sladkanje, ampak tudi za zdravljenje. Jagode namreč krepijo imunski sistem in pospešujejo presnovo, razstrupljajo črevesje, lajšajo prebavne motnje, pospešujejo nastajanje krvi in rast celic, znižujejo količino vode v tkivih in krvni tlak, krepijo kosti, lase in kožo, ter celo povečujejo spolno poželenje.
BOVLA
Za tople dni, ko se človek kar ne more ohladiti je nadvse primerna tudi prijetno osvežilna pijača, katero lahko pripravljamo skozi vse leto. Za pripravo bovle vzamemo sezonsko sadje in okusi so vedno novi in novi. Sedaj je sezona jagod, zato si tokrat oglejmo recept za pripravo bovle z okusom sladkih, rdečih jagod.
V primerno stekleno skledo pripravimo:
I kg očiščenih jagod,
na rezine zrezane pot limone,
sladkamo po okusu,
zalijemo z I litrom belega vina in
0,5 litra penine ter postavimo v
hladilnik za 2-3 ure.
Tako pripravljeno osvežilno pijačo za boljše priložnosti postrežemo s kocko ledu in rezino limone.
Nataša Erjavec
MAK Podjetje za kmetijstvo in trgovino d. o.o.
Rodine pri Trebnjem 25 8210 Trebnje
tel. 34 66 051, 041 358 218 odprto od ponedeljka do petka od 8 do 18 ure, v soboto od 8 do 12 ure
Na zalogi imamo žita, krmila, semena in gnojila. Na novo pa smo odprli tudi prodajalno s fitofarmacevtskimi sredstvi za varstvo rastlin. Deležni boste brezplačnega strokovnega nasveta.
Vabljeni v našo prodajalno!
(Nadaljevanje s L strani)
Glavni vhod je preprost. Levo od vhoda je na pročelju vzidana marmornata spominska plošča z napisom:
G. FRIDERIK BARAGA Rojen v tem gradu 29. 6. 1797 Umrl kot misijonar in škof V Marquette Sev. Ameriki 19. 1. 1897 JULIJ TREO tukaj posestnik
Notranjščina stavbe je še ohranila nekaj svoje prvobitnosti. V vhodni veži je poleg lesenega stropa delno še ohranjen tlak iz velikih, temnih, že hudo zlizanih kamnitih plošč. V nadstropju so še povsod leseni stropi. Cel objekt je zidan v kamnu. Klet je obokana, prav tako stara kuhinja in shramba. Ob vstopu in ob izhodu iz ožjega grajskega območja še stojita dva para stebrov, ki nadomeščata vhodna portala. Pred vhodom v grajsko stavbo, vštric z njenim pročeljem, je aleja starih kostanjev, tam je tudi stara lipa. Tik dvorca je kamnit vodnjak in nedaleč stran kamnita miza iz Baragovih časov.
V dvorcu je muzejska zbirka in predstavljeno življenje in delo Friderika Barage, zaradi katerega ima Mala vas svojo posebno vlogo in pomen.
Škof Irenej Friderik Baraga
(1797 - 1868)
Irenej Friderik Baraga se je rodil 29. junija 1797 v gradiču Mala vas plemeniti materi Mariji in očetu Janezu Nepomuku. Isti dan so malega fantiča krstili v dobrniški cerkvi. Imel je dve sestri, dve leti starejšo Amalijo, s katero je bil Friderik do smrti povezan v najlepši bratski ljubezni, za njima je prišla na svet še sestra Antonija. Prve korake je mali Irenej naredil v Mali vasi. Že čez dve leti pa je oče prodal svoj gradič Santu Treu in se z družino preselil na mnogo večji in bolj premožni trebanjski grad.
Mati ga je v svoji ljubezni vzgajala v vernega, dobrotljivega dečka, oče v naslednika gradu. Z devetimi leti je odšel na šolanje v Ljubljano. Stanoval je pri dobrem, družinskem prijatelju, profesorju Dolinarju, doktorju cerkvenega prava. Tam se je naučil lepega vedenja in se pridno učil. Latinščino in grščino mu je predaval Valentin Vodnik. Njegov sošolec je bil Matija Čop.
V mlado dušo je zarezala prva bolečina. Desetletnemu je umrla mati. Pet let pozneje je izgubil še očeta. Dolinarjeva družina je trem sirotam postala drugi dom. Grad je prevzel v oskrbo stric in ga reševal iz dolgov.
Po smrti staršev je postal dedič gradu. Pri Dolinarjevih je odraščala mlada Anica, ki bi bila pravšnja nevesta na trebanjskem gradu. On pa je odšel na Dunaj na študij prava, da bi z učenostjo postavil grad na trdne temelje. Sin gradu, pa vendar sirota brez staršev, se je skromno prebijal skozi študij. Pet let prava je končal z odliko. Njegovo slo po znanju je bilo neustavljivo: latinščina, grščina, angleščina, italijanščina, nemščina, francoščina in špan-
ščina. Poskusil se je v slikarstvu, glasbi, retoriki. Niso mu bila neznana Praga in druga evropska mesta.
Srečanje z duhovnikom Klemenom Dvoržakom pa je bilo zanj usodno.
Z diplomo pravnika se je vrnil v Trebnje. Graščino je prepustil sestri Amaliji in se odpovedal nevesti Anici. Tako osvobojen posvetnega je stopil leta 1821 v ljubljansko semenišče in že 1823 pel novo mašo. Ni bilo slavolokov, ne trebanjskih romarjev, temveč je ob pol petih zjutraj v ljubljanski stolnici ob navzočnosti sester, dr. Dolinarja, strica in treh sestričen, podelil novomaš-niški blagoslov in odšel v samoto.
Kaplanuje v Šmartnem pri Kranju in pozneje v Metliki. Spoveduje, se razdaja ubogim ljudem, jih izobražuje, prevaja tuja dela, piše knjige: Dušna paša, Zlata jabolka ...
Vse to pa ni pogodu predpostavljeni duhovščini, ki tiči v mračnosti takratnega janzenističnega duha. Slučajno prebere v misijonskem časopisu vabilo duhovnikom za v misijone, se prijavi in 1930 odide iz Metlike.
Preprosto ljudstvo je jokalo in se poslavljalo od dobrega moža.
Na Dunaju dobi moralno zagotovilo od Leopoldinine ustanove in odide z ladjo proti S Ameriki med
poganske Indijance, novi avanturi naproti. Sin gradu, pravnik v času Prešerna, pisatelj, pesnik, jezikoslovec.
Prva misijonska postaja je v Ar-bre Croche (Krivo drevo). Jezik med domorodci Otavani mu prav čudno zveni. A kaj je to zanj, ki ima pod kapo evropske jezike. Že drugo leto napiše prvi molitvenik v otav-ščini in poskrbi za založbo v več tisoč izvodih in večkrat za ponatise. Ob vsem misijonarskem delu pripravi prvi angleško-indijanski slovar in slovnico otavščine.
Sledijo postojanke pri Veliki reki, L Anse, La Pointe ob Gornjem jezeru ... in jezik očipvejščina. Ljudi uči kmetovanja, sadjarstva, kovaštva. Gradi cerkve, šole. Navaja jih k delavnosti in se bori proti pijančevanju, s katerim zasužnjuje beli človek Indijance, ki prodira na njihovo območje. Le ta jim krči življenjski prostor in jih spodriva v gorate in močvirnate predele S Amerike.
Sam Baraga živi zelo skromno. Prehranjuje se z zelenjavo. Razdaja se duhovno in materialno.
Leta 1853 postane prvi indijanski škof v Gornjem Michiganu. Svojega imenovanja nikjer ne objavi. Na posvečenje gre zelo skromno oblečen. Ljudem se zasmili. Dobri ljudje mu kupijo naprsni križec in škofovo palico.
V domovino odide 1854 po pomoč. Tokrat drugič in zadnjič. Mudi se dva meseca. Prosi za mlade moči, za materialno podporo indijanski škofiji. Obišče kraje svoje mladosti: Malo vas, krstno župnijo Dobrnič, Kranj, Metliko, sestro na trebanjskem gradu in birma njenega vnuka Karla, mašuje pri škofu Slomšku in se tako poslovi od svoje domovine za vedno. Pomudi se na Dunaju, ki slavi cesarjevo poroko. Sam cesar Jožef mu podari naprsni križ na zlati verižici, 2 zlata keliha,
cesarica Elizabeta pa prstan z diamantnimi kamni in nekaj denarja. Vrne se na svojo škofijo. Še naprej premaguje sto kilometrov in več dolge snežene poti na krpljah, v čolnih. Mašuje ob nedeljah evropskim priseljencem v nemščini, angleščini in francoščini. Piše knjige, ponovno tiska, prevaja, uči ljudi življenja in dostojanstva. V eni svojih knjig popiše navade in običaje Indijancev.
Leta 1866 prenese škofovski sedež v Marquette. Istega leta ga zadene kap na zasedanju ameriških škofov Balmitoru. Nato boleha, premaguje bolezen in 19. januarja 1868 umre. Pokopan je v grobnici stolne cerkve v Marquettu.
Vse skozi ga je materialno podpirala sestra Amalija in Leopoldinina ustanova na Dunaju.
Človek se vpraša, le kaj ga je neslo med tiste divje Indijance, ki so poznali vraže in skalp? Ob prostranih jezerih S Amerike, v pragozdovih z nizkimi temperaturami in brez vsakega udobja je bil srečen in Bogu hvaležen. To je zaznati v več kot dva tisočih pismih, ki jih je pisal sestri Amaliji, Leopoldinini ustanovi na Dunaj, na cesarske dvore takratne Evrope, škofom, prijateljem. Ta pisma hrani komisija v Rimu, ki preučuje njegovo svetniško življenje.
Spomin na Baraga
S Amerika je izredna častilka Baraga. Katoliška cerkev si prizadeva, da bi bil prištet med svetnike. Na Baragovi proslavi v preteklem letu je dejal zgodovinar Frelih: “Baraga je bil človek svetovnega kova, ki se je enako dobro znašel v Ameriki, med Indijanci ali pri cesarjih na evropskih dvorih. Ime Trebnje je ponesel v svet.”
S skromno proslavo ob Baragovih dnevih, ki potekajo ob njegovem rojstnem dnevu, se mu hočemo Trebanjci oddolžiti za delo, ki ga je zapustil Slovencem. S slovesno mašo se verni rojaki in zaupniki spomnimo na njegovo duhovniško in kulturno poslanstvo. Skozi kraje njegove mladosti poteka Baragova pot. V rojstni hiši, dvorcu v Mali vasi, sta dve sobi s stalno razstavo, ki govori o življenju in delu velikega moža. V Dobrniču vabi k ogledu baročna cerkev sv. Jurija. Na Baraga spominjata krstni kamen in njegov doprsni kip. Tudi pred trebanjsko cerkvijo stoji njegov spomenik, delo kiparja Gorše-ta. Baragovo ime nosijo galerija, ulica, cerkveni pevski zbor ... Na trebanjskem pokopališču je grobnica družine Gressl, pokojne sestre Amalije. Sam grad, katerega je bil lastnik po smrti staršev, pa je prepuščen propadanju. Če nikoli ne bi živel na njem človek, kot je Baraga, bi ga bilo vredno obnoviti zaradi zgodovinske vrednosti, prometne lege, turistične zanimivosti...
Tako pa popotnik postoj in se prikloni velikemu možu trebanjskega rodu, Frideriku Baragu.
Po različnih virih napisala Marjeta Uhan
VABILO
Kresovanje
ob dnevu državnosti na Trebelnem
Gospod Lojze Peterle, poslanec v Državnem zboru, in Občinski odbor Nove Slovenije Trebnje Vas vabita v soboto, 21. junija 2003, ob 20. uri na praznovanje dneva državnosti. Praznovanje se bo začelo z mašo za domovino, ki bo pri cerkvi sv. Rozalije nad Tre-belnim. Po maši bo kresovanje z ognjemetom.
Lepo vabljeni!
Ponudba vetja od 28.05.03 do 30.06.03
oz. do prodaje zalog
Kmetijska zadruga Trebnje, zoo
Prodajalne repromateriala: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 526, PC Mokronog - tel. 3498 163, Mirna-tel. 3435 120, Šentrupert-tel. 3435139, Dobrnič-tel. 3482 170, Velika Loka-tel. 3488 1 50, Veliki Gaber - tel 3488140, Žužemberk - tel. 3087 039, Vrtni center - tel. 3481 525, Tekstil - tel. 3481 515. Skladišče krompirja Šentlovrenc - 3048 611.
Samopostrežne prodajalne: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 528, PC Mokronog - tel. 3498 160, Mesnica Rimljanka -tel. 3481 524, SP Šentrupert - tel. 3435 1 30, SP Velika Loka - tel. 3488 151, SP Šentlovrenc - tel. 3048 429, SP Žužemberk - tel. 3885 327, SP Ajdovec - tel. 3088445, SP Hinje-tel. 3043902.
VSAK TEDEN AKCIJSKA CENA MESA IN KRUHA!
AKCIJA
OD 26.05. DO 20.06X>1
VAŠKI « HLEBEC ^0 + AcRATIS!
-iQf --- BOMUTKA MALA
DOlAVrraU: BRUNO GABRIJELE
V POSLOVALNICI STARI TRG IN RIMLJANKA
AKCIJA
OD 10.05. DO 20.06.01
V času od 01.06. do 31.08.2003 vas čaka v trgovinah z živili Kmetijske zadruge Trebnje, pri nakupih nad 10.000 SIT prijetno presenečenje.
ZA VROČE DNI -SLADOLEDI LJUBLJANSKIH MLEKARN PO ZNIŽANIH CENAHI Banjica 4 I (različni okusi)
1/750,00 SIT
V poslovalnici Stari Trg velika Izbira WHEELER, MERIDA TREK. FUJI...
V	prodajalni Tekstil Trebnje:
-	kopalne brisače 75x150
-	beti kopalka enodelne
-	Beti kopalke dvodeli
-	obleke moške
-	ženski kompleti
-	maja atlet
-	moška srajca
-	fcppalne moške hlače
V poslovalnici Stari Trg In Mokronog:
V	__/Pralni stroj Gorenje 13818 V
1300 obratov
5x150 od 1.663,20 SIT el ne ^ od 2.878,80 STT ksln«6. od 2.163,80 SIT ^BBod 24.000,00 SIT od 9.559,20 SIT od 630,00 srr ■ od 2.503,00 SIT ače	od	2.335,20	SIT
V VSEH poslov;
IZDELKI GORENJE NA KREDIT
TOM + 0%
Pod grajskimi arkadami trebanjskega gradu je tekla brezskrbna mladost, ko je vanjo posegla prezgodnja smrt staršev.
Zaključek BZ na OŠ Veliki Gaber
Vsako leto se na šoli udeleži branja za Bralno značko veliko število otrok. Tokrat je tekmovalo kar 112 učencev šole in 21 otrok vrtca, ki so se vključili v predšolsko bralno značko.
Na šoli negujemo tradicijo, da zaključimo branje za Bralno značko z nastopi ustvarjalcev. Ta srečanja otrokom in nam veliko pomenijo. Otroci jih odnesejo s seboj v življenje kot nepozabna kulturna doživetja.
Letošnji zaključek je poplemenitil s svojim nastopom Studio Anima s Stenom Vilarjem, profesorjem pedagogike, animatorjem in igralcem. Vrtičkarji in otroci do vključno četrtega razreda so uživali v predstavi z naslovom Nerodna Avguština, dramatizirani po zgodbi O. Preusslerja. Učenci 5. do 8. razreda pa so si ogledali duhovito predstavo v jeziku uličnega gledališča Hop,
Cefizelj. Z učenci smo se za kratek čas preselili v Butale in se smejali našim človeškim napakam. Na predstavo Nerodna Avguština smo povabili tudi otroke iz krajevne skupnosti, ki ne obiskujejo vrtca. Vrh je prireditev dosegla s podelitvijo priznanj za branje. Cefizelj, Butalski gasilec, nerodna Avguštin in Avguština so našim “značkarjem” osebno čestitali in izročili priznanja. Otroci vrtca in 1. razreda devetletke so v vzpodbudo k branju dobili v dar še slikanico.
Da smo kulturni dogodek na šoli lahko organizirali ob minimalnem denarnem prispevku otrok, so nam finančno pomagali: Eurotek Bič, Frizerstvo Gloria, Trgovina Mercator Veliki Gaber, Elcom Ljubljana in Krajevna skupnost Veliki Gaber. V imenu učencev in delavcev šole in vrtca se jim iskreno zahvaljujemo.
Nataša Kumer, knjižničarka
Pomladanska čistilna akcija ob dnevu zemlje
Zemlja, na kateri živimo, ni naša last.
Vse to, kar nas obdaja, smo si le sposodili od naših prednikov in bomo morali vrniti našim potomcem. Seattle - indijanski pregovor
Ta misel je 22. aprila ob svetovnem dnevu Zemlje vodila učence in učitelje OŠ Veliki Gaber, ki so
Antona Lavriha in očistili smetišče v bližnjem gozdičku.
Odpadke so učenci zbirali v posebne vreče za smeti. Brezplačno jih je prav za to akcijo podaril Andrej Markovič, samostojni podjetnik, lastnik podjetja Foliaplast z Loga pri Žužemberku.
Učenci so ugotovili, da med odpadki prevladujejo pločevinke,
v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Veliki Gaber organizirali širšo pomladansko čistilno akcijo v vseh bližnjih krajih krajevne skupnosti.
Akcija je potekala v okviru projekta Pomladansko urejanje okolja v koordinaciji Turistične zveze Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije.
Akcija je v celoti uspela, učenci so bili zelo motivirani. Najuspešnejša je bila v kraju Žubina, kjer so pristopili tudi krajani pod vodstvom
plastenke, kosi polivinila, ki jih veter odnaša z vrtov, bilo pa je tudi veliko razbitega stekla.
Zavedamo se, kako odvisni smo od naše matere Zemlje, saj nam daje vse, kar je potrebno za življenje - prostor, zrak, vodo in hrano. S svojo delavnostjo so učenci vzpodbudili odrasle, da v marsičem lahko spremenimo svoje ravnanje do narave. Mladi so nam ponovno dali vedeti, da zgledi vlečejo.
Marija Mežnaršič
Odmevna koncerta Glasbene šole Trebnje
Glasbena šola Trebnje je v maju popestrila glasbeno ponudbo v občini z dvema koncertoma bivših učencev, ki glasbeno šolanje nadaljujejo na srednji ali visoki stopnji v Ljubljani.
V	nedeljo, 11. maja, sta v avli Centra za izobraževanje in kulturo nastopili dijakinji Srednje glasbene in baletne šole: na flavti se je predstavila Mojca Rebolj (iz razreda prof. Jasenke Jelačič), na violini pa Jera Rot (iz razreda prof. Volodje Balžalorskega). Na klavirju sta ju spremljali profesorici Božena Dornik in Evelin Legovič. (na sliki levo)
V	nedeljo, 25.maja, pa smo prisluhnili koncertu študentov Akademije za glasbo. Nastopili so: Vanja Ivankovič, flavta, Estera Cetin, klavir in pihalni kvintet Eol v sestavu: Boris Bizjak, flavta, Jana Pavli, oboa, Dimitrij Lederer, klarinet, Arpad Piri Balazs, fagot, Katja Pupis, rog. (na sliki desno)
Oba koncerta so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem in izvajalce nagradili z dolgimi aplavzi.
r	Felfi
	R	EsilJ
	• j/ <mMPI ■
	
Štiri leta po izidu prvega zvezka Zbornika župnije Mokronog, umetnostnozgodovinske monografije Ferdinanda Šerbelja z naslovom Žalostna gora nad Mokronogom, je pred nami drugi zvezek te serije, posvečen zgodovini mokronoškega trga od njegovega nastanka do polpretekle dobe. Publikacija, ki je nastajala deset let in je predvsem rezultat najnovejših raziskav, predstavlja prvo monografsko zastavljeno zgodovino Mokronoga od nastanka trga v 13. stoletju do konca 18. stoletja, deloma pa pokriva tudi obdobje zadnjih dveh stoletij. Delo, ki ga je izdal in založil Studio 5 Mirna, ima 320 strani in je razdeljeno v tri vsebinske sklope: Razprave, Gradivo in Mokronog v starejši literaturi. V prvem, Razprave, je najobsežnejši prispevek dr. Borisa Golca o zgodovini trga od nastanka v 13. stoletju do odprave trške avtonomije v začetku 19. stoletja. Marjeta Bregar, tudi urednica drugega zvezka zbornika, v dveh prispevkih obravnava katastrsko občino Mokronog v prvi tretjini 19. stoletja ter trško prebivalstvo v 19. in deloma še v 20. stoletju. Razpravi izpod peresa Tomaža Goloba in Igorja Sapača, ki zaključujeta prvi tematski sklop, pa govorita o mokronoškem gradu. Prvi kratko prikaže zgodovino gradu in njegovo stanje po letu 1945, drugi pa razvoj grajske stavbe od 13. do 20. stoletja. Naslednji vsebinski sklop, naslovljen kot Gradivo, je namenjen objavi regestov zgodovinskih virov za obdobje srednjega in novega veka do prve polovice 19. stoletja. Dr. Božo Otorepec predstavlja vse listine oz. njihove izvlečke, v katerih se Mokronog ali Mokronožani omenjajo do leta 1500 in jih hranijo domači in tuji arhivi. Mag. France Baraga je kot kronološko nadaljevanje Otorepca pripravil opis pisanih dokumentov novega veka, shranjenih v do nedavna malo znanem Kapiteljskem arhivu v Novem mestu. Zadnji, tretji sklop zvezka nosi naslov Mokronog v starejši literaturi. Bralca seznanja s prevodi starejših zapisov in člankov, objavljenih v stari nemščini (Janeza V. Valvasorja, Petra Hitzin-gerja in Konrada Črnologarja), ter z osmimi krajšimi članki Ivana Stek-lase. Vsa besedila so sicer že bila objavljena, vendar so razen Valvasorjevih raztresena po revijah in časopisih iz 19. in začetka 20. stoletja, zato so ostala malo znana in povečini v originalih tudi težko dostopna. Zvezek je obogaten s širokim izborom slikovnih prilog, s posebnim poudarkom na doslej še neobjavljenih dokumentarnih pričevanjih. Gre za reprodukcije listinskega gradiva, nadalje za upodobitve trga in gradu Mokronog na razglednicah in fotografijah s konca 19. in začetka 20. stoletja ter za risbe Igorja Sapača.
OPRAVIČILI
V zadnji številki Glasila mi je pomotoma iz besedila o pevskih revijah odraslih pevskih zborov izpadlo ime še enega zbora, ki je bil prav tako udeleženec letošnje območne revije pevskih zborov, ki je potekala 12. aprila v Mokronogu. Vsem pevkam in pevcem mešanega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja in njihovi zborovodki Fani Anžlovar se za neljubo napako iskreno opravičujem. Vodja JSKD OI Trebnje: Mojca Femec
Prav tako so v zapisu izpadli naslednji udeleženci, za kar se jim opravičujemo:
Kot gostje srečanja pa so nastopili še člani lutkovne skupine Knapec iz OŠ Krmelj s predstavo Zakaj je lisica zbolela z mentorico Gusto Mirt.
Na območni reviji otroških pevskih zborov, ki je potekala v telovadnici OŠ Šentrupert v petek, 11. aprila, sta nastopila otroška pevska zbora iz OŠ Milana Majcna Šentjanž in OŠ Krmelj, ki ju vodi Suzana Tratnik Umek.
Za medobmočno srečanje, ki je potekalo 14. maja v Krškem, je bil iz sevniške območne izpostave izbran otroški pevski zbor OŠ Krmelj, ki ga vodi Suzana Tratnik Umek.
Višček, gl. in odg. urednica
Šolsko leto se končuje
V šolskem letu 2003/04 bomo uvedli 9-letno osnovno šolo tudi na OŠ Trebnje in na podružnicah Dobrnič, Dolenja Nemška vas in Šent-lovrenc. Poleg že tako pospešenega šolskega utripa ob zaključku šolskega leta je življenje na šoli še pestrejše, kajti učitelji se pripravljamo na novo vzgojno-izobraževalno delo, ki ga zahteva devetletka. Nanjo se pripravljamo strokovno in organizacijsko. Porajajo se številna nova vprašanja, ki jih je potrebno reševati sproti.
Kljub pripravam na devetletko pa nismo manjkali na tekmovanjih. Na tem področju je bilo letošnje šolsko leto izredno plodno. Dosegli smo več zlatih priznanj (iz računalništva, Vesele šole, angleščine ter Cankarjevo, Preglovo in Vegovo priznanje). Rezultatov z nekaterih tekmovanj še ni, a upamo, da bomo tudi na teh uspešni.
Letos smo zelo uspešni tudi v
športu. Starejši dečki so državni prvaki v rokometu. Prav tako pa je postala šola državni prvak v krosu.
Vsega tega ne bi uspeli doseči, če ne bi učencev podpirali starši in kvalitetno delali vsi učitelji, od prvega razreda dalje.
Pestijo pa nas tudi težave:
•	stiska s prostorom,
•	prezasedenost športne dvorane,
•	zastarela opremljenost učilnic in učil.
Šolo bi bilo potrebno temeljito obnoviti (streha, okna, tla, sanitarije, vodovod, kotlovnica, igrišča...). Prav tako bi bilo potrebno še marsikaj postoriti na podružničnih šolah (telovadnica, igrišča za šestletnike ...).
Upam, da bodo vsi, ki imajo moč razporejati finančna sredstva, imeli posluh za naše potrebe in nam priskočili na pomoč tudi v prihodnje.	Ravnateljica OŠ Trebnje:
Rožica Zakšek
OŠ Trebnje - ekipni prvak na državnem prvenstvu
Na državnem prvenstvu v krosu za osnovne šole, ki je bilo 10. maja 2003 v Šmartnem pri Litiji, je OŠ Trebnje osvojila naslov ekipnega šolskega prvaka. Tudi v posameznih kategorijah smo bili uspešni:
•	5. razred - ekipno 2. mesto
•	6. razred - ekipno 6. mesto
•	7. razred - ekipno 1. mesto
• 8. razred - ekipno L mesto Med posamezniki je bil najuspešnejši Dominik Steklasa, ki je postal državni prvak v kategoriji 7. razredov, Matej Smolič pa je s 4. mestom le za las zgrešil bronasto medaljo.
Aktiv učiteljev Športne vzgoje v OŠ Trebnje
Tekmovanje iz računalništva - oblikovanje s programoma VVord in
Corel Dravv
Naša šola je bila že drugo leto zasedel 2. mesto in se s tem uvrstil zapored organizatorica regijskega na državno tekmovanje v Solkanu, tekmovanja iz računalništva. Ude- kjer je izmed 42 udeležencev osvojil ležilo se ga je 16 tekmovalcev z 6. mesto in si s tem prislužil zlato Dolenjske, Posavja in Bele krajine, priznanje.
Učenec naše šole Aleš Blaznik, je	Mentorica Aleksandra Gričar
Plesna skupina Afne
V naši občini je zaživela tudi plesna dejavnost. Mentorica Tanja Brodnik je za območno srečanje pripravila dve skupini v okviru Plesne skupine Afne. Ker je to področje še v začetni fazi, smo se 2. aprila priključili na območno srečanje plesnih skupin v novomeško izpostavo. Afne so bile izbrane tudi za medobmočno srečanje 10. aprila v Novem mestu.
		j			
1					
	l \	;				
	hjKflflll FT71 /% J U		|7 A v i * šk'		
-SH	Eil ^				
Ekskurzija po Primorski
Sredi aprila smo se učenci osmega razreda OŠ Trebnje odpravili na ekskurzijo po Primorski. Naš cilj je bil spoznati naravno in kulturno dediščino Vipavske, Goriške in Soške doline.
Nekaj minut po 8. uri smo se izpred šole odpeljali s tremi avtobusi. Na poti do Vipave smo si ogledali Vrhniko, rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja. Iz avtobusov smo opazovali lepote pokrajine in se spomnili še nekaterih pesnikov in pisateljev, ki so se rodili v Vipavi in bližnji okolici. Po postanku smo nadaljevali pot proti Novi Gorici, kjer smo si najprej ogledali frančiškanski samostan v Kostanjevici. Sprejel nas je pater, ki nam je pokazal in na zanimiv način opisal knjižnico z inkunabulami in grobnico, v kateri je pokopana rodbina Burbonov. Potem smo se napotili še v muzej soške fronte, ki je bil na žalost zaradi zamakanja vode zaprt. Vendar smo imeli na Sveti gori zelo dober razgled na dolino reke Soče in Novo Gorico. Tu smo imeli tudi urico zase, da smo rešili učne liste in napolnili lačne želodce. Po ogledu Nove Gorice smo pot nadaljevali do Cerkniškega jezera, ki je bilo zadnja točka našega ogleda. Sledili sta še dve uri vožnje do doma, ki sta nas dodobra utrudili.
Tako smo osmošolci preživeli prelep dan, ki ga bomo še posebej sedaj, ko zaključujemo šolanje, ohranili v lepem spominu.	Katja Božič, 8.b OŠ Trebnje
Pomladni dan v Evropi
Ker prihodnost Evrope zadeva tudi mlade, ki bodo kmalu živeli v svetu odraslih, morajo ti imeti svoj glas pri ustvarjanju nove Evrope. Na pobudo nekaterih članov Evropske konvencije je evropska komisija podprla nov projekt »Spring day in Europe, 21. march 2003« (Pomladni dan v Evropi, 21. marca 2003).
Namen projekta je informiranje mladih o širitvi EU in o vseh njenih socialnih, ekonomskih in geopolitičnih posledicah. Vzpodbudil naj bi javno razpravo mladih o življenju v novi skupnosti. Projekt podpira Evropska komisija, organizacijsko nalogo pa opravlja Evropsko izobraževalno omrežje. V Sloveniji
projekt organizacijsko podpira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Urad vlade za informiranje.
Tudi Osnovna šola Trebnje se je odločila, da bo sodelovala v tem projektu. Pripravili smo vrsto aktivnosti, ki so potekale od februarja pa vse do zaključka tega projekta, ki smo ga sklenili na otroškem šolskem parlamentu, 23. maja 2003: sodelovanje na likovnem in literarnem natečaju Evropa v šoli, osmošolci so iskali informacije na internetu, plakat, na katerem smo predstavili projekt in aktivnosti naše šole, izvedli smo anketo za učence od 1. do 8. razreda o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in naredili analizo te ankete, ki smo jo predstavili na oglasni deski in na šolskem parlamentu, na vladnih
straneh so učenci spremljali novosti o postopku in aktivnostih vključevanja Slovenije v EU, pri urah etike in družbe so nekaj ur namenili tej temi, obisk evrobusa za učence 6. in 7. razreda, pri urah glasbene vzgoje so se učenci naučili peti Odo radosti, učenci 2. razreda pa pesmice v italijanskem, nemškem in madžarskem jeziku, učili jih bodo Branka Glojnarič, Zoltan Peter in Irena Tratnik Dosso.
23. maja smo na otroškem parlamentu te aktivnosti predstavili oz. zaključili, eden od naših gostov je bil dr. Marko Koščak, ki je vodja projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, in skrbi za regionalni razvoj. V kulturnem programu sta sodelovala otroški in mladinski pevski zbor in šolski orkester.
Vodja projekta: Aleksandra Gričar
Nagradna križanka
V prejšnji številki ste nekateri pogrešali križanko, zato smo jo tokrat spet uvrstili. Naš tokratni sponzor je družina Horvat. Njihovo dejavnost predstavljamo na strani Kmetijstvo. Ker je v njihovem nasadu te dni zelo zelo živahno, se bodo tudi trije izžrebani reševalci križanke in sestavljalec lahko sladkali z okusnimi jagodami. Geslo nagradne križanke pošljite do 13. junija na naš naslov:
Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje
Iz trebanjskega vrtca
Šolsko leto 2002/03 gre počasi h koncu in v vrtcu Trebnje zaključuje program priprave otrok na šolo še zadnja generacija predšolskih otrok, ki se bodo podali še v 8-let-no osnovno šolo.
Poleg malih šolarjev pa bodo y jeseni vstopili v program 9-letne OŠ tudi vsi 6-letni otroci.
Tako se iz vrtca tokrat poslavlja skupaj 130 otrok.
Kar 36 let smo v vrtcu Trebnje izvajali program priprave otrok na šolo, zato je sedaj, ko ga zaključujemo, priložnost, da se zahvalim vsem strokovnim delavkam za prispevek k razvoju samega programa in predvsem za vse tisto lepo, poučno in vzgojno, kar so nudile otrokom.
Prepričana sem, da bo tudi Osnovna šola Trebnje, predvsem pa
IGRALKA
KRAVANJA
ITA
RINA
DELČEK
ŽIVE
CELICE
TEMPELJ
HRAM
GLASILO
OBČANOV
LEP
DAN
ENAKA SAMOGLASNIKA
KRIŽANKO
SESTAVIL
I.V.
AZIJSKA
DRŽAVA
ČLOVEKU
PODOBNA
ŽIVAL
23.
ČRKA
ABECEDE
GRK POD HOMERJEM
LISTINA ZA ZAČASEN UVOZ
VLADO
DIMOVSKI
SLOVENSKI
NOGOMETAŠ
DŽONI
PRIPOVEDNA
PESNITEV
EGIPTOVSKI
BOG
SONCA
ŠESTI MES.
JUDOV.
KOLEDARJA
RUDOLFOVO
ŠTEVILO
HRASTAR
NACE
GREGOR
ROGELJ
SLADKE
JAGODE
UŽITEK
ZDRUŽENI
NARODI
ANGLEŠKO
ŠAMPION
PRILEŽNICA
ZNAK ZA KEMIČNI ZNAK JOD
HOMERJEV EP
MESTO V NEMČIJI
PETJE V AVSTRIJI
DELAVEC
V
PEKARNI
JADRANSKI
OTOK
GOVEJI
SAMCI
PRITRDI-
LNICA
SLOVENSKI
GLASBENIK
SOSS
PISAVA
SLEPIH
IVAN
VIDMAR
CIRIL
TURK
NIKO
URBAN
OČESNI
ZDRAVNIK
SLOVENSKI
PREMIER
TONE
ZELENA
LIVADA
ČRN
KONJ
ZVER IZ RODU MAČK
HIŠNI
BOG
PRI
RIMLJANIH
BREME
ITALIJAN-
SKI
PESNIK
OSVALDO
FRANCOSKA
REKA
HRVAŠKI
PISATELJ
DRAMA
KARLA
ČAPKA
SKLADA-
TELJ
ADAMIČ
ALPINIST
ČESEN
AVSTRIJSKI
PISATELJ
FRANZ
VNETJE
SLUZNICE
POKRIVALO
SODNIKOV
NOVA
ZELANDIJA
SLOVENSKI
ČASOPIS
NORDIJSKI
BOG
MORJA
GEOMETRI.
POJEM
FRANCOSKA
IGRALKA
FRANCOISE
GRŠKA
ČRKA
VOJAŠKO
LETALO
NIVES
SITAR
POMLADNI
MESEC
REKA
V
ŠPANIJI
ZALOŽBA
V
NEMČIJI
BRANE
IVANC
STROKOV-
NJAK
ZA
VINO
6
NIZOZEM-
SKI
PESNIK
JAKOB
LJUDSKA
STRANKA
TONE
ŽAGAR
učiteljice in vzgojiteljice v 1. razredu 9-letne OŠ znale in zmogle vplesti prijetno druženje v izobraževalne, vzgojne in druge cilje ter vsebine življenja in dela v šoli.	^
Vsem otrokom in nji-hovim staršem, ki se iz vrtca poslavljajo, želim, da bi vse nove izzive sprejemali z veseljem, ljubeznijo, tolerantnostjo in spoštovanjem.
Šolsko leto zaključujemo bogatejši za številne izkušnje, spretnosti, znanje, navade in seveda tudi nekoliko starejši.
Poleg rednega programa (Kuriku-lum za vrtce) smo skupaj v dogovoru in ob pomoči staršev bogatili življenje otrok v vrtcu s številnimi dodatnimi obogatitvenimi in nadstandardnimi dejavnostmi in programi. Prav je, da se vsem, ki so nam pri tem pomagali, tudi javno zahvalimo.
V	programu bralne značke Miša in Miškolin je sodelovalo kar 261 3-7 letnih otrok in njihovih staršev. Program smo zaključili 2. aprila ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke s prijetnimi predstavami za otroke in podelitvijo priznanj in knjižnih nagrad. Miškolinom je podelila priznanja ga. županja Marica Škoda.
Tudi v programu Zlati sonček, ki vključuje športne dejavnosti (plavanje, smučanje, vožnjo s kolesi, kotalkanje, spretnosti z žogo in pohode oz. izlete) je sodelovalo 180 5-7 letnih otrok, medalje in priznanja bodo otroci prejeli ob zaključku šol. leta.
V	interesnih delavnicah (glasbeni, likovni, športni), ki so potekale od novembra do aprila kot nadstandardna dejavnost v popoldanskem času enkrat tedensko, je sodelovalo skupaj 45 otrok.
V	vrtcu pa je potekal tudi plesni tečaj, ki ga je izvajal zunanji sodelavec, plesni učitelj iz plesne šole Pan.
Tudi letos smo organizirali in izvedli 10-urni plavalni tečaj za 111 5-7 letnih otrok, ki je potekal v Šentvidu pri Stični. Izvajale so ga naše vzgojiteljice -vaditeljice plavanja in ena zunanja sodelavka.
Dneve v vrtcu nam je lepšala in popestrila tudi naša lutkovna skupina “Biba” z različnimi lutkovnimi in gledališko igrico.
Ob mednarodnem dnevu hrane nas je obiskal kuhar Bec Dejan in skupaj z otroki pripravil različne domače jedi, ki so bile za otroke tokrat bolj slastne kot običajno.
Že več let so naši sodelavci tudi ga. Anica Zidar, g. Janez Pungartnik in ga. Ivanka Lazar, ki prinašajo v naš vrtec prijetna doživetja in kulturno bogastvo s prebiranjem, pripovedovanjem, in ga. Zidarjeva tudi s pisanjem različnih literarnih del za otroke.
Gospa Olga Košir, fizioterapevtka v Domu starejših občanov Trebnje,
I
———** ... . ^
\
se je tudi letos prijazno odzvala našemu povabilu in praktično predstavila, kako skrbimo za zdravje in moč s pol urno vadbo za vse 3-7 letne otroke.
Delček pomladi sta prinesli otrokom ga. Metoda Rebolj in ga. Petra Papež, cvetličarki, ki sta skupaj z otroki aranžirali različne pomladne šopke in spletali prijazne in prijateljske vezi.
Za otroke, ki so obiskali kmetijo g. Marka Marna na Hudejah, pa so konji, ki so jih imeli priložnost tudi jahati, predstavljali, ne le prijetna doživetja in izkušnje, pač pa tudi vir bogatega poustvarjanja predvsem na likovnem in drugih področjih.
G. Marjan Pajk in g. Simon Murn iz Planinskega društva Trebnje sta v soboto 17. 5., ko smo ob Dnevu družin organizirali družinski pohod v Zijalo, skrbno vodila, zabavala in tudi marsikaj poučila vseh 53 udeležencev pohoda.
Naši otroci so obiskali tudi trebanjske gasilce in še dolgo z navdušenjem pripovedovali, slikali, risali ter oblikovali in se igrali različne igre na to temo, predvsem pa je bila tu pomembna vzgoja k previdnosti in seznanjanje otrok z nevarnostmi in tudi kako poiskati pomoč.
Enako atraktiven in poučen je bil tudi obisk otrok na Policijski postaji Trebnje in spremstvo policistov na sprehodu otrok, kjer so se zelo potrudili, da so otroci videli, doživeli in spoznali delo policistov, predvsem z vidika pomoči občanom.
Že več let naši otroci seveda s pomočjo in podporo staršev sodelujejo tudi z Rdečim križem in sicer ob novem letu z dobrodelno akcijo, ki smo jo poimenovali Prijatelj - prijatelju. V tem letu smo zbirali sladkarije in jih predali predstavnikom Rdečega križa in upamo, da so prišle v roke in usta tistih otrok, ki so si jih najbolj želeli.
Nekatere skupine otrok so obiskale tudi fotografa g. Franca Bor-šnarja, urarja g. Bukovca, Dom starejših občanov, banko in še mnoge druge posameznike in inštitucije.
Posebno lep spomin na prijetno in ustvarjalno druženje pa ostaja otrokom z obiska v Pekarni Trebnje. G. Igor Novak je otroke seznanil z delovnim procesom v pekarni in vsi otroci so si pridobili tudi praktične izkušnje in bili na svoje pekarske izdelke, ki so jih odnesli domov, zelo ponosni.
Iskrena hvala vsem, ki ste bogatili življenje otrok v vrtcu.
Ravnateljica: Marija Bizjak
,14
Ime in priimek:.
Naslov:.
L
J
Nagrada Memoriala princese Diane
(Povzetek iz madžarskega dnevnika Nepszabadsag)
Iz dejavnosti Rdečega križa in KORK
Območno združenje Rdečega križa Trebnje s svojimi 17 KORK, ki so pomembne oblike delovanja RK na samem terenu je v letošnjem letu izpeljalo že vrsto aktivnosti. Poleg socialnih pomoči občanom, ki se znajdejo v stiski, poleg rednih tečajev in izpitov iz prve pomoči tako za bodoče šoferje kot tudi za druge občane in organizacije, smo izvedli tudi krvodajalsko akcijo v februarju in v maju. Udeležba je zadovoljiva, saj se je akcij udeležilo 514 darovalcev krvi za ZTM Ljubljana in 69 na oddelku za transfuziologijo v Novem mestu. Vsem se OZRK lepo zahvaljuje.
Letos proslavljamo tudi 50-let-nico prostovoljnega krvodajalstva, zato smo jih povabili na srečanje v Veržej. Prijavljenih je okoli 108 krvodajalcev. V tednu solidarnosti pa predvidevamo proslavo in podelitev pripadajočih značk in plaket.
V času od 8. do 15. maja je potekal TEDEN RK z geslom “Od srca do srca”. V tem tednu smo postavili stojnico v parku, po osnovnih šolah so potekali sprejemi učencev 1. razredov v mlade člane RK, mentorji so na šolah spregovorili o zgodovini in pomenu te organizacije, ki deluje v
178 državah po svetu.
KORK so v tem obdobju izpeljale občne zbore, pobirale članarino, ki se v celoti namenja za delo na terenu. Izvedena so bila tudi tradicionalna srečanja starejših krajanov s kulturnim programom in pogostitvijo v KORK Dol. Nemška vas, Velika Loka, Veliki Gaber, Šentrupert, Trebelno, Ornuška vas, Čužnja vas, Dobrnič, Svetinje, Knežja vas, Trebnje in Čatež.
Ob svetovnem dnevu zdravja smo pripravili pohod na Kozjek, ki se ga je udeležilo več kot 50 pohodnikov.
Konec aprila smo izpeljali tudi volilno programsko sejo skupščine Območnega združenja RK Trebnje, katere se je udeležil tudi predsednik RKS dr. Remškar. Sprejeli smo poročila o delu, program dela in se seznanili smernicami RKS ter izvolili novo vodstvo. Za predsednico OZRK je bila izvoljena Mojca Mihevc, redno zaposlena v ZD Trebnje, za podpredsednico pa Cvetka Bunc. Majda Miklič pa ostaja sekretarka.
Podeljena so bila tudi priznanja. Najvišje priznanje RKS - zlati znak - je prejel Edi Zavrl iz Šentruperta.	M.M.
Srečanje starostnikov
CMCKOVA
PRINCESA
2003
Od petka, 23. do nedelje, 25. maja je v Kostanjevici na Krki potekal 31. teden cvička. Pred prireditvijo so že izbrali najboljši cviček, v soboto zvečer pa še cvi-čkovo princeso. Ta laskavi naslov, za katerega sta se potegovali dve kandidatki, je po je točkovanju ocenjevalcev pripadel naši domačinki Eriki Avguštinčič z Gorenjih Ponikev iz vinogradniške družine, ki je včlanjena v Vinogradniško društvo Trebnje. Cvičkova princesa Erika Avguštinčič in predsednik Vinogradniškega društva Trebnje, Franci Opara (na sliki)
Srečanje starostnikov v KS Knežja vas
Matija Medved, dijak zadnjega letnika britanske mednarodne šole v Budimpešti, je postal prvi dijak izven Velike Britanije, ki je prejel prestižno nagrado Memoriala vvaleške princese Diane. Priznanje mu je 20. maja 2003 na britanski ambasadi v Budimpešti podelil g. Nigel Thorpe, veleposlanik Velike Britanije.
Nagrada Memoriala princese Diane je bila prvič podeljena aprila 2000 z namenom posebej nagraditi in počastiti študente in dijake, ki svoj prosti čas namenjajo delu v šolah in drugih skupnostih. Vsaka srednja šola v Veliki Britaniji lahko za nagrado nominira dijaka ali skupino dijakov; do danes je nagrado prejelo 3600 dijakov s 1165 šol v Veliki Britaniji.
17-letni Matija, ki je Slovenec, je svoje izvenšolsko delo posvetil pomoči brezdomcem, za katere je ti. rešilna vojska, ki je polvojaška organizacija, postavila zavetišče v 8. okrožju Budimpešte. Matija je z ostalimi prostovoljci v zavetišču čistil, pomagal pri razdeljevanju hrane, organiziral zbiranje oblek in ostalih potrebščin ter prostovoljnih finančnih prispevkov.
Ker je Matija rojen v Trebnjem, kjer je preživel otroštvo, smo ga prosili, da za Glasilo občanov posreduje svoj pogled na to delo, za katero je dobil tako odmevno nagrado.
Kako sem prišel do zamisli, da bi pomagal brezdomcem?
Ker sem dijak mednarodne britanske šole v Budimpešti, s programom mednarodne mature, imam obvezen šolski predmet CAS (izven-šolska dejavnost), kjer mora vsak dijak opravljati vsaj eno izvenšolsko dejavnost. Zato sem se odločil, da pomagam brezdomcem. Veliko število brezdomcev je velik problem v velikih mestih, kot je npr. Budimpešta, saj šteje kar 2 milijona prebivalcev in nekaj več kot 20.000 je brezdomcev. Pozimi se zadr-
Letošnja prireditev “Iz trebanjskega koša” bo popestrena tudi s kolesarsko dirko za dečke ter mlajše in starejše mladince, ki šteje za pokal Slovenije. Potekala bo v nedeljo, 15. junija, od 10. ure dalje s startom izpred občine Trebnje in bo zajela 6 krajevnih skupnosti naše občine skozi katere bo poteka-
žujejo v toplejših prostorih, kot so podzemne železnice in podhodi, zato so bolj opazni. Velikokrat so deležni zatiranja mimoidočih pa tudi mestnih oblasti, ki jih preganjajo z njihovih mrzlih začasnih prebivališč.
Kako sem jim pomagal?
Prek šole sem se povezal z Rešilno vojsko, ki deluje v Budimpešti in tudi drugod po svetu. Rešilna vojska nudi brezdomcem začasno zavetišče in prenočišča z ležišči in topel obrok enkrat dnevno. Pri rešilni vojski sem sam in občasno tudi s sošolci pomagal pripravljati ležišča za brezdomce pozimi, prati tla, stole, in sortirati oblačila. Ob tem delu sem v šoli tudi organiziral dobrodelne akcije, kjer se je vsak teden nabralo nekaj vreč ponošenih oblačil, in dobrodelno akcijo, pri kateri smo zbrali 70,000 SIT in jih kasneje izročili Rešilni vojski.
Delo je bilo kdaj težko, saj je bila naša naloga vzpostaviti red in higieno v zavetišču, kar pa je v takih razmerah z velikim številom brezdomcev zelo težko. Dnevno je zavetišče obiskalo okoli 300 brezdomcev, ki so zaužili obrok, se umili, in poiskali nova oblačila. Če je bila temperatura zunaj nizka, so v zavetišču tudi prenočili. Statistika, ki govori, da ima vsaki peti brezdomec tuberkulozo, je še nekoliko otežila delo.
Menim, da bi moralo biti več mladih udeleženih v podobnih projektih, kjer se lahko tudi veliko naučiš. Kmalu sem spoznal, da so brezdomci povprečni in vsakdanji ljudje, ki so nekoč imeli svoje družine, službe in kariere, a so zaradi spleta okoliščin žal končali na ulici. Brezdomce sem se naučil bolj spoštovati. Bolj spoštujem tudi stvari, ki so mi dane in jih prej sploh nisem opazil: kot so na primer dom, toplina, zdravstvena varnost; za kar so brezdomci žal prikrajšani.
Matija Medved
la trasa za več kot 80 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije s ciljem zopet v Trebnjem na prizorišču pred občino. Ta manifestacija, državnega značaja in v sklopu prireditev “Iz trebanjskega koša” naj polepša skupno prireditev vseh občanov Občine Trebnje.
Krajevna organizacija Rdečega križa je 24. maja povabila na družabno srečanje 38 krajanov, starih 70 in več let. Bolezen in onemoglost sta povzročili, da je v novih prostorih KS prijetno popoldne preživelo 10 povabljenih.
Za pogostitev so poskrbele aktivistke KO RK, ki trenutno šteje 77 članov. Krajši kulturni program so pripravili šolarji - vnukinje in vnuki. Sledil je sproščen klepet. Udeleženke so pozabi otele nekaj pesmi, ki so jim mlajši z zanimanjem prisluhnili.
Mojca Mihevc, predsednica občinskega odbora RK Trebnje, je prisotne prisrčno pozdravila in jim zaželela obilo zdravja in srečanje prihodnje leto.
Med starejšimi krajani je kar nekaj devetdesetletnikov.
Okroglih 90 let pa je 6. maja letos praznovala Nežka Tomažič z Rožemplja 11. Kot dvanajsti otrok se je rodila v Biški vasi pri Mirni Peči. Mama je pri porodu umrla, zato jo je k sebi vzela teta v Korita pri Dobrniču. Od tam se je primožila na Rožempelj. Usoda ji ni bila naklonjena, saj je pri tridesetih ostala sama s tremi otroki: s hčerkama, ki ju je življenje poneslo po svetu, in s sinom, ki je ostal na domačiji. V veliko veselje so ji vnuki in pravnuki.
Najlepši utrinek iz njenega spomina je srečanje s papežem Janezom-Pavlom II. v Ljubljani leta 1996.
Najbolj si želi zdravja. Tej želji se pridružujemo tudi mi in dodajamo: “Se na mnoga leta!” Marija Marinček
“Starost je lahko tudi lepo obdobje življenja, če ji ne dovolimo, da jo premaga žalost, osamljenost, bolezen in zapuščenost”, je uvodoma dejal predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Trebnje Dušan Mežnaršič, ko je v nedeljo, 25. maja popoldan pozdravil starostnike nad 70 let iz KS Trebnje in Štefan. Na že tradicionalnem srečanju, ki je ena od oblik dela Rdečega križa, se je zbralo preko 160 krajanov, ki so
bili navdušeni nad prijaznim sprejemom in pogostitvijo, ki so jo pripravili prostovoljci Rdečega križa. V pestrem kulturnem programu, ki ga je vodila Zvonka Falkner, je sodeloval trebanjski šolski orkester ter otroci nižje stopnje OŠ Trebnje, v nadaljevanju pa jih je s glasbo zabavala Petra Boljte in Danica Sila, ki je udeležence nasmejala v klovnovski opravi.. Starostnike je pozdravila tudi predsednica Območnega združenje RK Trebnje Mojca Mihevc, ki je v pozdravnih besedah dejala, “da jim naj srečanje ostane v prijetnem spominu, in spomini naj
DOBRNIČ - Kulturni dom v Dobrniču je bil prizorišče tradicionalnega srečanja starejših krajanov v organizaciji KORK (krajevna organizacija Rdečega križa) Dobrnič in Svetinje. Srečanje je bilo v soboto, 10. 5. 2003, udeležilo se ga je približno osemdeset starostnikov.
Že pred srečanjem je posebej za starostnike maševal domači župnik Ivan Povšnar. Za uvod v kulturni program so poskrbele pevke cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Irene Zaletelj.
Vse navzoče je v imenu obeh odborov Rdečega križa pozdravila predsednica Francka Kužnik. Govor je temeljil na odnosih med generacijami, med starostniki in njihovimi potomci, ki bi morali biti med seboj kar najtesneje povezani.
jim dajo voljo in moč takrat, ko bodo njihova življenja prišla v težke trenutke”.
Na srečanju so bili še posebej obdarjeni najmlajši udeleženec oz. udeleženka, nastarejši, najstarejša, starostnik, ki je imel rojstni dan tega dne ter zakonca, ki sta najdlje poročena.
Predsednik KO RK Trebnje se je zahvalil tudi vsem sponzorjem in donatorjem ki so omogočili s sred-
stvi in darili, da je bilo srečanje tako uspešno, saj so lahko izvedli tudi bogat srečelov”. Zbrana sredstva pa bodo prostovoljci RK namenili starejšemu občanu, ki zaradi socialnih težav še ni bil na morju. Omogočili mu bodo en teden bivanja v Izoli. Še posebej pa se je predsednik zahvalil ravnateljici OŠ Trebnje Rožici Zakšek, ki jim je omogočila uporabo prostorov, ter predsedniku KS Trebnje Marjanu Krmelju za njegovo dolgoletno nesebično pomoč, ki jo nudi Rdečemu križu.
Sledile so recitacije učencev podružnične šole Dobrnič pod vodstvom profesorice Ane Kastigar, ki so recitirali pesmi na temo odnosov vnukov do starih staršev.
V nadaljevanju je povabljence pozdravila predsednica OZRK (Območno združenje Rdečega križa) Trebnje, Mojca Mihevc, ki je spregovorila o delu in nalogah Rdečega križa in poudarila, da se vsa sredstva in denar, ki ga ljudje namenijo tej organizaciji, vrnejo nazaj k njim v različnih oblikah pomoči.
Ob koncu uradnega dela se je predsednica krajevne organizacije zahvalila vsem gostom, nastopajočim in udeležencem, potem pa je sledil neuradni del s pogostitvijo in zabavo z glasbenimi gosti.
Mesec maj je mesec prijateljstva in druženja. Na naši šoli smo v tem mesecu organizirali kar dve prireditvi pod skupnim naslovom POKAŽI KAJ ZNAŠ. V prvem delu so učenci pokazali igralske sposobnosti. Prvi del je imel naslov IGRAJMO SE GLEDALIŠČE. Učenci so uprizorili SME-TIŠČNEGA MUCA, MAČEK SE UMIJE, PIKO NOGAVIČKO, KOZLOVSKO SODBO V VIŠNJI GORI, MARTINA KRPANA. Učenci so pod vodstvom mentoric Dragice Hazdovac in Vesne Kos pokazali igralske sposobnosti in spretnosti.
Pokaži kaj znaš na Mirni
V drugem delu prireditve, ki je bila v drugi polovici meseca maja pa so se učenci preizkusili v igranju na inštrumenta, petju in plesu.
Na obeh prireditvah smo omogočili nastopanje vsem učencem, ki so se za to odločili. Obe prireditvi sta povezovali Špela Brajer in Mojca Mervar. Za režijo, scenarij in sploh za potek in organizacijo obeh prireditev je skrbela Vesna Kos.
A. M.
Turizmu pomaga lastna glava
Na OŠ Mokronog je v letošnjem šolskem letu začel delovati turistični krožek, pri katerem sodeluje 15 učencev od 6. do 8. razreda. Delo je zelo pestro in raznoliko, saj učenci odkrivajo možnosti za razvoj turizma v domačem kraju, spoznavajo oblike oglaševanja v turizmu, se preizkušajo v vlogi turističnih vodnikov in sodelujejo pri aktivnostih domačega turističnega društva. Letos smo se udeležili tudi tekmovanja v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava, kjer smo uspešno predstavili življenje in delo dr. Henrika Heferleta, zdravnika in krajevnega zgodovinarja iz Mokronoga. V nalogi smo med drugim predstavili tudi nekaj predlogov za vključevanje Heferletove zapuščine v turistično ponudbo Mokronoga. Radi bi mu postavili spominsko obeležje in uredili za ogled spominsko sobo v njegovi hiši.
Na letošnjem festivalu, ki je potekal na temo »Bili so in ostajajo veliki ljudje«, je sodelovalo preko 100 šol iz vse Slovenije, svoje dosežke je predstavljalo več kot 2100 učencev in 290 mentorjev. Na področnem tekmovanju v Krškem, kjer smo se predstavili z raziskovalno nalogo, razstavo in odrsko igro, smo osvojili srebrno priznanje ter dobili povabilo za sodelovanje na državnem tekmovanju. To je potekalo 11. aprila na Vranskem. Med 32 sodelujočimi šolami finalnega srečanja smo za razstavo, po kateri so obiskovalce izvrstno vodili Mojca Abina, Špela Kržič in Jernej Švare, prejeli zlato priznanje Turistične zveze Slovenije. Uspeha smo se veselili skupaj z vsemi, ki so nam pri projektu pomagali, še toliko bolj zato, ker smo na tovrstnem tekmovanju sodelovali prvič.
Mentorica turističnega podmladka Jelka Tršinar
KOLESARSKA DiRKA»IZ TRERANJSKEGA KOŠA«
Darinka Simonič predaja darilo najstarejšemu udeležencu Viktorju Grmovšku za njegovih 94 let.
Dušan Mežnaršič
Srečanje starejših občanov v Dobrniča