Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki PRVENSTVO FLRJ V TELOVADBI FIZKULTURNI TEDNIK Leto VIII. — Štev. 40. V Ljubljani, dne 15. junija 1052 V mladinskem srečanju v telovadbi je Slovenija premagala Avstrijo 563.45:553.20 Ljubljančani so videli res kvalitetno telovadbo Ljubljana, 15. junija. Včeraj popoldne je bilo na letnem telovadišču v Tivoliju mednarodno mladinsko srečanj■; v vajah na orodju med moškima tn ženskima reprezentancama Avstrije in Slovenije. Prireditvi so prisostvoval! med ostalimi tudi sekretar Prezidija ljudske Skupščine LRS tor. Lubej, podpredsednik »Partizana« LRS inž. Brelih in dr. Dougan. T. majhno zakasnitvijo sta prikorakali obe moški in ženski vrsti na telovadišče, kjer jih je skoraj 3000 gledalcev sprejelo s prisrčnim aplavzom. Po pozdravu načelnika partizana« LRS tov. Savnika se je v ln'enu gostov zahvalil za lep sprejem g. Johann Fux, p'\dsednik avstrijske telovadne *ederacije. Po izmenjavi daril, odigranju Avstrijske in naše državne himne ter dviganju zastav se je pričelo nestrpno pri— . okovano srečanje. . 2e prvo orodje mladincev — preskok konja vzdolž — je pokazalo, da bo tekma zanimiva in kvalitetna, borba med Posamezniki za točke pa zelo ostra. Takoj io bilo opaziti, da so naši mladinci kot Celota’ precej homogeni, dočim so imeli Sostje dva ai; tri izrazito slabše, pa tudi tri ali štiri zelo dobre tekmovalce. Večina |e skakala sklonko, dva ali trije preskok Plovno, premeta pa nihče. Od naših je Najbolj ugajal Posel s svojo mehko in si-eutno izvedbo sklonke. Isto oceno (9,70) *e dobil Tomažič (plovni), vse pa je pre-. os*l Avstrijec Grubenthal (sklonka), kt st le,2a svojo »frapantno« izvedbo zasluzil vec kot 9,75 in dvignil med gledalci, pred-vJ.ea> za prvi, uspešnejši preskok, viharno Odobravanje. Naši so si že na tem orodju Priborili 1,70 točke naskoka in ga do konca Povečali še za dobro točko. Opaziti je bilo, a 1 med gosti in med našimi večina razen redkih izjem — slabo teče in zato Pd preskoku ne more izrabiti zaleta, ki je za Drugo orodje je bila bradlja. Tako naši kot gostje so pokazali marsikaj lepega in težkega, od vzmikov, točev in premetov, do obratov v pred- in zakoiebu ter razniz-nih špičakov. Zelo je ugajal sigurni Her-ma (9,55), pa tudi Copf (9.45) in Tomšič (9,40) sta bila dobra. Tomažič in Šlibar sta precej razočarali, tudi Avstrijec Grubenthal je prišel iz »koncepta«, sicer mu verjetno ne bi ušlo prvo mesto. Avstrijca Weithaus (9,55) in Winder (9.75) sta »briljirala«, slednji z efektno vzklopko z obratom. Na tem orodju se je Posel že^v začetku vaje pri premetu nazaj ponesrečit (zgrešil je lestvino in si izvinil palec) ter moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Zatem je prišel na vrsto konj z ročaji. Če pomislimo, . koliko znoja zahtevi ^ to orodje, preden lahko na njemu kaj pošte- nega pokažeš, smo lahko tudi tu s prikazanim znanjem zadovoljni, čeprav je bilo na konju, kar je razumljivo, največ »romarjev« v obeh vrstah. Krogi so dali isto sliko kot vsa prejšnja in poznejša orodja: naši doka; izenačeni, pri gostih veliko več razlike med boljšimi in slabšimi. Vse je prekašat Weithas (9,75) z dvema točetna v sigurno stojo in dolgo zadržano raz poro. Tudi Tomažič (9,65) je ugajal z »odprto« stojo, Ogrin (9,50) pa z razovno stojo in (očem v stojo. Avstrijski mladinski prvak Grubenthal je tudi tu odprl vse registre svojega bogatega znanja i« očaral gledalce s težioo, eleganco,, sigurnostjo En zanosom. Pri zvinkih si imel občutek, da fant nima v ramenskem sklepu kosti in mišic, marveč najfinejše in dobro namazane krogli ične ležaje. Ocena 9,75 je bila res zaslužena V prosti vaji poznamo naše mladince že Vrsta naših mladincev, ki so včeraj popoldne zasluženo zmagali nad Avstrijo. Stoje od leve proti desni: Tomšič Tone, Tomažič Roman, " * ' Qe ................ — Gopf Ivan, )griu Niko, Herman Franc, Pošel Saša, Šlibar Janez in Mesarič Ivo Republiška nogometna liga Medla igra zadnjih dveh na lestvici Mura : Sloga 3:1 (2:0) ! venske lige ni nudila posebnega športnega > užitka. V prvem polčasu ;e bilo sicer mo-. Ignsce Mure, vreme lepo, gledalcev mm _ ---------c: —-—s: okrog 800, sodnik Muraus iz Maribora. Mura: Skalar, Busen, Klanjšček, Babic, Klepec, Desko vic, Seiko J., Purs, Mavce c, Zelko, Vrtarič. Sloga: Ar si c, čornor, Lenarčič, Čirovič, Jelič, V eljkovič, Mihajtdvič, Lilič, Ropic, Jelačič, Pantič. Strelci: Mavčec 3 za Muro in Ropič za v prosu vaji poznamo ime t"" ' Slogo, več let kot mojstre visokih salt in drznih j " farska Sobo/a, 15. junija. Današnja tek-(Nadaljevanje na 2. Strani) ma med zadnjeplasiranimu na lestvici slo- Živahna igra, toda tesna zmaga Odreda Odred : Korotan 3:1 (2:1) Ljubljana, 15. junija. Stadion Odreda, vreme oblačno, teren za igro zelo dober, gledalcev okrog 2000. Sodnik Gvardjančič, mejna Fajon in Logar vsi iz Ljubljane. Korotan: Brezar II, Razpotnik, Majce, Malec, Pucelj, Jan, Puskarevič, Eler, Bre-zar I, Ijačič, Štular. Odred: Slevc, Medved, Piskar, Fajon, Berginc, Pelicon, Živo tič, Kumar, Hočevar, Elzner, Hacler. s "-Vivvtvu 11C I11U1C liiauiu 7 V UspeŠno izvedbo preskoka odločilne vaz Aosti. F Zvezna košarkarska liga A5K le igral siiaino ASK : Železničar L j. 52:38 (25:17) Ljubljana 14. junija. - Igrišče ASK pod Cekinovim gradom. »Kdor bo sredi prvega polčasa učinkovitejši, ta bo tudi zmagal.« Takšna in podobna mnenja so bila ves pretekli teden med pristaši ene in druge strani. To le deloma drži. Morda samo toliko, kolikor naj v nadaljnjem poteku te velike borbe odloča živčna napetost pri slabših metalcih na koš. Ta tekma pa nam je pokazala le nekoliko več, kar nas zadovoljuje, da z velikim optimizmom lahko gledamo na nadaljnji razvoj slovenske košarke. Slovenci smo za skupne igre, to so nam včeraj pokazan košarkarji ASK. Kot običajno, tako se je tudi ta oerby začel z veliko nervozo. Kako jticli ue? Obe moštvi sta se zavedajo da gre za točke, in še več, za fvestiž, ki je bil za obe »stranki« osnovna misel in gonilna sila. Že-j^ničar je začel s cono, vendar do-*ai nesrečno. Prodori pod koš ASK 0 bili sunkoviti, meti na koš ne-Precizni, pa tudi začetna trema ni otela popustiti. ASK se je takoj našel. Igralci so sijajno odgovorili vsako kretnjo nevarnega tek-JJhjea. In začelo se je. ASK je s enimi podajanji, sijajnimi prebeljenimi prodori izvrstno prodi-jjJ! Pod Železničarjev koš in nekaj j enih metov je zadostovalo, da je , "n eona razbita, pa tudi razlika v v°s,h več kot precejšnja. Železni-'JI Je menjaval igralce in nadalje-,s sistemom »mož proti možu«, udi to ni uspelo, ker ni bilo umir-^'H0sti dobrih metalcev. Šerbec . °je je bil zlasti v prvem polčasu vrsten. Lahko rečemo, da je po-.seni onemogočil Vozlja, ki ga to-. Vat skoraj nismo več spoznali. Res J'v da je bilo Železničarjevo metali na koš večkrat zelo nesrečno, . 'i se je neštetokrat žoga zapeljala j" Železnem obroču in zdrknila ob °sn navzdol, toda to nikakor ne !naPtšnjo uspehe duhovitega Kri-jJančiča, iznajdljivega in nezgreš-,1'vega metalca Škrjanca, premišljenega Šerbeca L, skratka — uspe-p celotnega moštva. Igralci ASK so v1."1 hitrejši, strumnejši in odločnej-i’ v startu ter točnejši metalci. Ta-j° ASK že dolgo ni zaigral, le ško-,a< da igralci v vsaki, tekmi ne pokažejo vseli teli odlik. Železničarju ni šlo. Fantje so se Srčno borili, vendar, kakor vidimo, jitn le primanjkuje dobrega trenerja in vodje, kot sta pri ASK V igro bo "treba vnesti več duho-.V|tosti, hitrosti, kot je vse to Železničar že imel. Vem, da so igralci danes poparjeni, toda nič omahovanja! V borbo za odpravo vseli teh napak in uspeli ne bo izostal. Strelci: Hacler, Kumar in Berginc za ! pustil in so imeli skorajda Kranjčani Odred Brezar I. za Korotan. j drugem delu tekme več od igre, kajti Od- DanaŠnja prvena.vena tekma med letos -s-'" - n.m Železničar: Vozelj 3, Amon 12, Radmelič, Bračko 2, Dvorak 1, Remic 6, Brdnik, Feguš, Supančič 2, Bezek, Zupančič 6, Brumen 6. -ASK: Kristančič 12, Škerjanc 20, Šerbec II 2, Pavlovič 2, Miitler 2, Šerbec 1 5, Ogrin, Fugina 4, Mravlje, Lampič 5, Poljšak, Perfot. NEKAJ SUPERLATIVOV Najučinkovitejši: Škrjanc Najduhovitejši: Kristančič Najborbenejši: Dvofak Najglasnejši: tehnični vodja ASK - Ciglar Najtežji: Šerbec Voje Najsrečnejši: novoporočeni Fugi-Lipar M. MLADOST : ŽELEZNIČAR K. 57:47 (25:18) S to zmago si je ekipa zagrebške Mladosti priborila prvo mesto v tekmovanju zahodne skupine. Drugi je ASK, 3. Železničar—Lj„ 4, Zadar, 5. Jedinstvo, 6. Železničar (Karlovec). njim in lanskim republiškim prvakom je bila tipično prvenstvena, nekajkrat celo precej ostra, lepa pa samo do 25. minute prvega polčasa. Izprva so domači zaceli . s silovitimi prodori proti vratom gostov in je Hacler že v 6. minuti dosegel prvi gol, nekoliko kasneje pa je Brezar izenačil. Od-redovci so v tem času zaigrali re| lepo in tehnično . odločno prekašali borbene goste, slednji pa so igrali bolj na prodore in na tak način večkrat nevarno ogrožali vrata domačinov. Napad Odreda je v začetku tekme zaigral zelo povezano, pri streljanju na gol pa so imeli nekajkrat očitno smolo, saj se je več strelov zapovrstjo odbilo od nasprotnikovih vratnic. Po silovitih začetnih napadih je bilo pričakovati, da bo Korotan hudo poražen, vendar žoga ali po napakah napadalcev, ki so nekajkrat streljali tudi mimo vrat ali pa zaradi uspešne obrambe odličnega vratarja gostov, ni hotela v mrežo. V 16. minuti je Kumar zabil naj lepši gol dneva ;n postavil rezultat polčasa. Približno 20 minut pred koncem je Štular udarit Kumarja, ki je bil brez žoge, zato ga je sodnik upravičeno izključil. Korotan je tako do konca tekme igral z desetimi igralci, vendar je tudi Odred močno po- redovi napadalci so bili neodločni pri streljanju, Hočevar pa je bil kot vodja napada pri streljanju na gol zelo netočen. Približno 20 minut pred koncem drugega polčasa je šel v napad Berginc, ki je dal tudi tretji gol in vnesel v napad precej živahnosti. Odredovemu napadu se je danes občutno poznala odsotnost Toplaka, Belcerja in Lamplja, čeprav je bil Kumar eden najboljših, zelo dobra pa sta bila tudi Hacler in Životič. Hočevar je bil v napadu, najslabši pa tudi Fizner se ni obnesel, V kfil-ski vrsti sta se odlikovala Pelicon in Berginc, Fajon in Puškar pa sta bila tokrat slabša. Pri gostih in tudi med vsemi igralci je bil najboljši Brezar II. v vratih, ki je ubranil šteline težke strele in mnogokrat žel priznanje maloštevilnih gledalcev. Precej zanesljiva sta bila oba krilca, v napadu pa je bil najboljši Brezar I., vendar se še vedno ni odvadil nepotrebnih prekrškov nad soigralci. Tesen rezultat je za Korotan prav-za prav uspeh, saj bi ob večji odločnosti Odredovih napadalcev bili Kranjčani verjetno bolj poraženi. V predtekmi ie Odred B premagal Železničar B s 3:1 (3:0). štvo Sloge boljše in v terenski I premoči, toda napadalna pet.ori.ca ni izkoristila mnogih priložnosti, Mura pa je po Mavčecu dosegla dva goja in tako se je končal prvi , polčas z rezultatom 2:0. V 15. minuti1 prvega polčasa je sodnik upravičeno izključil igralca Mure Bušena, tako da je Mura od 15. minute dalje igrala le z 10 igralci. V drugem polčasu pa je Mura s hitrimi prodori osvajala teren in je po Mavčecu pred konec tekme dosegla še tretji gol. Minuto pred koncem igre je Ropič dosegel edini gol za Slogo. . Tehnično je Mura prekašala Slogo. Napad Mure je tudi boljše izkoriščal priložnosti za dosego gola. Sodnik Muraus je grešil v presoji prekrškov .v škodo obeh , moštev in tudi ni imel potrebne- pomoči. / pri stranskem sodniku Flisarju. ) V predtekmi je Mura B premagala Železničarja B (M) 2:1 (2:0). Dopoldne je mladinsko moštvo Mure igralo tekmo s Kovinarjem iz Maribora neodločeno 1:1 (1:0). - V podzveznem tekmovanju mariborskega okrožja je Tekstilec iz Maribora premagal moštvo Rakičana 2:1 (1:1). Tekstilec je; nastopil samo z 9 igralci, vendar je zasluženo zmagal. Spored tekem republiške nogometne lige Nedelje 22. junija 1452 D. Lendava — Nafta . Železničar Mrh., sodi Presinger, mejna Maribor, služb. Novak (Arbes). , _ . . Trbovlje — Rudar : Odred, sodi Erlich, , mejna Stepanovič in Klojčmk, služb. Wag* neg (Pešec). . ...» , Kranj — Korotan : Mura, sodi Grošelj J.*/ mejna Kranj, služb. Taler. Ljubljana — Sloga : Kladi var, sodi Goli« mejna Perko in Sušnik. služE. Franetič (Ma* Maribor — Branik : Železničar L J., sodi Doberlet, mejna Mrb., služb. Novšak (Er* mene). , , . . ■' '3 Vse tekme se začnejo ob ob i#. uri. Četrtek 26. junija 1952 ^ Železničar L j., ob D. Lendava — Nafta : /železnica (Nadaljevanje na 6. strani) 15.30 (ponovna tekma), služb, škarabet. Si{a(en uspeU itoi/^sUiU kofosacfav na vič. Nekaj minut za njimi je obrnila druga skupina: Bat, Rinaldi, Ltiglio, Crnobrnja, Panič, Ješič itd. Se smo • počakali, čeprav ves znojen, je sam privozil V Kranjsko goro vedno na- | smejani Polak. Brez besed je odvrgel kontrolno številko in znova pognal j kolo. Ko smo se na povratku ustavili pri Lescah, smo videli, da je bil že blizu svojemu cilju. Se nekaj kilometrov in zndva je bil v zaželeni ; skupini. Ta vrstni red je ostal vse ! do Ljubljane. Saj drugače tudi ni moglo biti," razen če bi kdo izmed vodeče skupine dobil okvaro na kolesu. Ubežniki so imeli Skoraj 6 mi n ut naskoka; zato je bilo malo ver- ' jetno, da bi jih.v tem silngm:zagonu mogla dohiteti zaostala skupina. ,j Znova Smo torej v (Mili proti Ljub- < ljani' po lepi betonski cesti. Kakšna sprememba! Prav ria istem' mestu, ko smo vozili proti Gorenjski; je bila skupina- dirkačev še strnjena in'nikomur ni uspelo: pobegniti. Pri povratku pa se je gruča razdvojila v več skupinic. ’ -Tj Še nekaj sto metrov pred ciljem: Poredski, Petrovič, Grajzer, Perne. . Tako razvrščeni so privozili v Ljubljano, kakor smo tudi pričakovali. Z velikim navdušenjem ' je številno j občinstvo sprejelo na cilju prvo če- t tvorico. Navdušenje pa je bilo še večje, ko je v drugi skupini privozil na cilj tudi Polak in tako omogočil svojemu društvu častno prvo mesto, v ekipnem tekmovanju. ..i-. (Nadaljevanje na 5. strani) A. "gjr> li>v. • O’ Mladinski dvoboj Avstrija: Slovenija , (Nadaljevanje s 1. strani) I premetov. Tudi tokrat nas niso v tem raz-! očarali, niso pa pokazali vsi enakega smisla ; za izrabo vseh možnih lepih sestav in vezav, ki jih nudi ta panoga morda v največji meri. Tudi glede tekmovalnega prostora (olimpijske mere 8X8 m) je bilo precej »širokogrudne razsežnosti«, če bi bili na - olimpijskem odru, bi marsikdo »končal« s-vcj salto na glavah gledalcev. Na zadnjem orodju, drogu, smo videli 1 pravi »fioiš« vsega znanja. Vsi mogoči ' veletoči, meti, obrati, vzmiki, premiki itd. ( so prepričali vse gledalce, da so naši mladinci od lani glede kvalitete naredili pošten korak naprej. Zlasti je ugajal Tomšič z res I težkimi prvinami (v začetku celo dvojni : Hudcev obrat!) in efektnim zaključnim saltom iz veletoča nazaj. Svojih 9,80 točk je deli’ z Grubenthalom, ki je spet pokazal vse svoje odlike: eleganco, elastičnost, mehkobo in moč cbenem. Navdušil je predvsem s svojimi prvinami v vesi zadaj. Istočasno z mladinci so nastopile v poljubnih vajah na gredi,, dvovišinski bradlji, v prosti vaji in v preskokih čez konja na šir tudi mladinke. Tu je bila situacija po-polt.oma drugačna. Naše tekmovalke so bile od začetka1 do konca bolise in jim gostje niso bile dorasle nasprotnice. Avstrijska mladiaska prvakinja Pail Erika ni izpolnila pričakovanj, najboljša Avstrijka je bila šele četrta, druga pa komaj na osmem mestu. Sonja Rozmanova je bila sigurno prva, vendar sta ji prišli tesno za pete Lunačkova in Smolnikarjeva. j In še kratko o posameznikih: Od naših je bil Tomšič odločno najboljši. Bil je dovolj siguren, imel je res težke prvine, predvsem na drogu. Copf je s svojim 5. mestom v skupni oceni »prijadral« nekoliko previsoko. Pozna se mu, da dolgo ni treniral, vaje pa je imel preračunane in kratke in se je malo na račun rutine, malo pa na račun renomeja povsod kar dobro »izmazal«. Šlibar si je pokvaril boljši plasma ha bradlji in drogu, sicer bi sigurno prišel iz šestega na četrto mesto. Herman, Mesarič in Ogrin so bil’ solidni. Tomažiča sta »pokopala« bradlja in konj. Od Avstrijcev so bili razred zase Gruben-thal (1. mesto) ter Weithas (3. mesto) in Winder (4). Zlasti prvi je izrazit talent in očiten učenec švicarske šole (baje je doma blizu Švicarske meje in hodi večkrat trenirat v Švico). Njegova izvedba je elegantna (noge ima v vseh položajih kot oblite z mavcem), lahkotna, gibi mehki, pa tudi razantno poudarjeni. Cela njegova telovadba je zanosna, kar le redko vidimo pri telovadcih, vsaj med našimi. Lahko trdim, da je po znanju prekašal vse ostale bolj, kot je to razvidno iz rezultata. ,V Murski Soboti 2314 telovadcev, lahko pa bi jih nastopilo še 1000 več Preteklo nedeljo je bil v Murski Soboti okrožni telovadni nastop za murska društva, ki so se že dolgo časa marljivo pripravljala na to pri« . i ^critev. , Iz Ljutomera je prispelo že v nedeljo zj’u* j traj okoli 600 telovadcev, takoj nato pa se je razvila proti telovadišču lepa povorka. Dopoldansko generalno vajo je sicer zmotil dež, kljub temu pa se je pri defileju zbralo 2400 telovadcev, ki so v slikovitih skupi* nah v več 100 zastavami pokazali moč te* Jovadne organizacije. Okoli 4000 gledalcev je navdušeno pozdravilo telovadce. Program, obsegajoč 15 točk, je trajal slabi dve uri. Nastopilo je 2314 telovadcev, ki so svojimi lepo uspelimi vajami zapustili zelo dober vtis. Okrog 1000 prijavljenih pionirjev in mladincev pa na nastopi ni moglo so* delovati zaradi materialnih in finančnih te* žav v organizaciji. Za uspel nastop zaslu* žijo vse priznanje tovariši Flegar, Žnida* rič. Florjančičeva, Stanovnikova, Bregand, Celec Irma in vsi vodniki nastopajočih dru* žtev, zlasti pa društvena unrava in člani prireditvenega odbora TVD »PartTzan« — Murska Sobota. Pri mladinkah prvo mesto Rozmanove ni bilo nikoli n:. tehtnici, vendar ni zmagala tako prepričljivo, kot smo pričakovali. Morda ni dala vsega iz sebe, morda bo pa tudi res, da so ji začeli nekoliko nagajati »kilogrami«. Smolnikarjeva ji je že nevarna nasprotnica, tudi Cerarjeva je velik talent, ki ji je treba le veščega vodsfva. Tudi ta prireditev je vnovič pokazala, da bomo morali vzgojo mladink-tekmovalk zaupati tudi moškemu kadru, zlasti v prosti vaji, saj za to govori vsa praksa (Kočiševa, Rozmanova. Smolnikarjeva itd.). Ženska talna fe-. lovadba je danes v svetu že na takšni stopnji, da lahko le moški teoretik in praktik pomaga dekletom z vsemi sredstvi naprej. Gledalci so odhajali s prireditve zadovoljni, saj so vsi »gurmani« vrhunske telovadbe prišli na svoj račun, predvsem pa je vsakogar razveselil oči fen napredek naših vrst od lanskega srečanja z Italijo. Le tako naprej, pa Še čim več takšnih prireditev, ki so nujne za dvig kvalitete in pa zanimanja za orodno telovadbo, saj ljudje radi pridejo na vsako telovadno tekmo, seveda če je kaj vredna. 3000 gledalcev je dokaz, da vrhunska telovadba na orodju ni »zastarela«, ljudje si le žele kvalitetnih in dobrih prireditev, to je vedno bilo in bo, pa naj gre za telovadbo, atletiko, plavanje, nogomet ali kar koli. Sodniški zbor je svoj posel opravil naglo in dovolj objektivno, vendar je prišla premalo do izraza v ocenah razlika v znanju posameznih tekmovalcev. Zdi se mi, da so sodniki dali poudarek samo na lepoto iz- V letih po vojni se je večkrat izkazalo kot najbolj delovno društvo »Mirna«. ČcN prav je ta kraj majhen, je v društvu upi* sanih okoli 100 prebivalcev, od katerih jih 81 redno felovadi. Za telovadnico služi dru* štvu telovadni dom, ki pa je nujno potre* ben temeljitega popravila. Poleg doma je lepo telovadišče in prosfor za športne igr£. V blTzini je vše pripravljeno za izgradbo plavalnega Bazena, vendar manjka krediTdV za nadaljevanje gradnje. Inštruktor Zveze, ki je večkrat obiskal oruštvo in predelaval vaje za zvezni zlet, se je zelo pohvalno iz* razil o disciplini članstva. Vsi imajo za te* [ovadbo veliko veselje, nekateri prihajajo k telovadbi tudi iz zelo oddaljenih vasi. KRATKE IZ TELOVADBE Preteklo nedeljo je nastopilo TVD »Par* tizan« Polje pred približno 1000 gledalci z 209 člani. Kljub dežju je ta telovadni nastop po* kazal, da se društvo pod vodstvom skrb* nih vodnikov dobro razvija in je nastop odlično uspel. TVD »Partizan« v Framu pri Mariboru namerava do novembra zgraditi lasten dom, ki bo zidan po najmodernejših načrtih in bo eden cajlepših v Sloveniji. Pretekli torek je izvedlo društveni telo* vadni nastop TVD »Partizan« — Bežigrad. Najuspešnejša točka je bil nastop deklet prireditev je močno navdušila številne gle* ' večRTe, premalo pa na tezino vaf. Zato so »lepofni« telovadci dostikrat razmeroma poceni prišli do uspehov (na pr. na krogih Copf 9,40 za eno samo tezno stojo, Weit-has pa je za dva toča v stojo ter sigurno razporo dobil le 9,75?). Organizacija prireditve je bila dobra, saj so jo imeli v rokah preizkušeni organizatorji. Le tu pa tam se je primerilo nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih nevešče oko ni zapazilo. Tako je poškodovanemu Poslu nudil prvo pomoč slučajno navzoč zdravnik, kar se- na mednarodni tekmi res ne bi smelo zgoditi. Sploh Pošel ne bi smel tekmovati (baje je imel od zdravnika prepovedan start), ker si je že pred tednom dni poškodoval palec. Namestnika bi lahko nedvomno dobili (Zupanc. Šosfar, Modic itd.). Tudi koračnica ob prihodu tekmovalcev na telovadišče ni bila najbolj primerna. Obveščanje o uspehih preko zvočnika je spočetka dobro funkcioniralo, pozneje pa je v obilici rezultatov tu pa tam izostal kak uspeh. /.P. REZULTATI: Vrste — mladinci: 1. Slovenija 336.85, 2. Avstrija 334.05; mladinke: 1. Slovenija 226.60, 2. Avstrija 219.15. skupno: 1. Slove* nija 563.45, 2. Avstrija 553.20. Posamezniki — mladinci: 1. Grubcnthal (A) 57.30, 2. Tomšič (S) 57.10. 3. VVeithas (A) 56.90. 4. VVinder (A) 56.35, 5. Copf 56.10. 6. Šlibar 55.55, 7. Herman (vsi S) 55.35, 8. Rohringer (A) 54.80, 9. Tomažič 54.80, 10. Mesar;č 54.65, 11. Ogrin (vsi S) 53.90. 12. Traintll 53.60. 13. Bach 53.05, 14 Hellvvagner 52.95, 15. Bobek (vsi A) 50.70. 16. Pošel 11.20. Mladinke: 1. Rozman 38.50, 2. Lunaček 38.20, 3. Smolnikar (vse S) 38.05, 4. Kvitek (A) 37.40, 5. Cerar 37.35, 6. Kuljiš 37.30. 7 Omejec (vse S) 36 80, 8. Moser (A) 36.75, 9. Lapajne (S) 36.55, 10. Rupprechter 36.45, 11. Pail 36.20, 12. Drugowitsch 35.75, 13. Eder (vse A) 34.90. 14 Gale (S) 34.35, 15. 1 Heintschel 33.55, 16. Broz (obe A) 31.05. AU že vts... ... da so nedavno na košarkarski tekmi Železničar-Lj. : Zelezničar-(Karlovac) že pionirji(H) pretepli nekega reditelja, ker jih ni pustil čez ograjo na igrišče. ... da zadnje dni na Železničarjevem stadionu v Šiški — potem ko se je zvedelo, da pride na trening državna nogometna reprezentanca — z veliko naglico popravljajo nasipe okrog igrišča, kar prej niso smatrali za potrebno ... ... da je boksarski sodnik Šapec po pristranskem sojenju na vprašanje, kako je mogel dosoditi zmago Stamenkoviču, odgovoril: »Saj nisem neumen, da bom slabo sodil proti srbskim tekmovalcem, ker me potem v Beogradu ne bodo več postavili za sodnika na važnejših tekmah ...« ... da Plavalna zveza Slovenije ni povabila na tritedenski trening v Rimske toplice skakalke Majde Mur-ausove zato, ker je mislila, da je v priporu. V resnici pa je šlo za Milko Murausovo, ki z Majdo sploh ni v sorodstvu... i m Reprezentančna vrsta mladink Slovenije V Mirni je 81 tekmovalcev VINKO MOZTN7T: Zmagovita tekma »Že mogoče,« sem se ojunačil, ko sem začutil, da je oče pripravljen za pogovor. »Že mogoče, da je nogomet zdravju škodljiv, ampak saj jaz tudi plavam, tekam in se smučam. To je pa tri proti eni.« »Bom še vprašal pametne ljudi, potem pa se bom odločil.« »V četrtek pa vseeno lahko grem na tekmo? Mogoče bo spet kdo manjkal.« sem ga poprosil. Oče je bil že čisto mehak; zdelo se mi je celo, da niti v debelo glavo ne verjame več. Skoraj z. nasmehom je privolil. Pa le ni bil tale moj oče tako starokopiten, kot :em mislil. Mladost je preživel na kmetih in nas stežka razume, nas rudarske otroke. Odkril mi je novo, svetlo stran svojega kremenitega značaja. Najrajši bi ga bil poljubil; ker pa tega že leta nisem napravil, sem ga samo hvaležno pogledal in mu krepko stisnil roko. Na dan tekme s Steklarji smo bili člani Kolonije hudo razburjeni. Priprav in razpravljanj je bilo nič koliko. Stanko, desni krilec prvega moštva, si je prejšnji večer srdito masiral noge. Tudi pred pričetkom tekme je ves prosti čas porabil za masiranje. »Mišice morajo biti voljne, potem šele lahko igraš,« nam je razlagal, ko smo mu svetovali, naj jenja. Vratar Srečko je oblekel kar štiri jopiče. Zatrjeval je, da potrebuje najmanj Štiri zato, da se bo lažje metal. Vsakdo je hotel biti pač kar najbolje pripravljen. Dobro uro pred pričetkom tekme, smo bili že vsi zbrani ob Savi. Ker je bilo večini žal dinarja za prevoz, smo se zagnali v deročo reko in jo skupno preplavali. Ni dosti manjkalo, pa bi morali nastopiti z rezervnim vratarjem, kajti Srečka je proti koncu skoraj odneslo; le z muko smo ga zvlekli na breg. Naši nasprotniki so se nekako imenitno pripeljali v čolnom. Odšli so v oblačilnim starejših nogometašev; iz nje so se vrnili v pravih dresih. Še nekaj mrzličnih minut nabijanja na gol in tekma se je pričela. Kmalu smo videli, da bodo naši stežka kos boljšim nasprotnikom. Gvido, najbolj vročekrven in zagrizen navijalec, kar sem jih videl na nogometnih tekmah pa je kar naprej ponavljal: »Dresi, um ... tehnika.., ni slabo, ampak knapovske mišice, kite, te ne boste premagali poliznjenci steklarski. Kar pehajte se, naši bodo pritisnili pa proti koncu«. Srečko se je zelo neugodno počutil v golu. Naš v Plavini je bil širok le dva mestra in pol, tukajšnji pa kar šest. Dobrih deset minut igre in Srečko je samo žalostno pogledal za žogo, ki je nad njim švignila v mrežo. Naši, razburjeni zaradi prejetega gola, so pritisnili, vendar brez pravega načrta. Vsak posameznik se je tru- dil, skušal preigrati nasprotnega igralca i* spraviti žogo čimbliže steklarskih vrat. Toda vsa dobra volja ni pomagala. Steklarji so se dobro branili; najmanjša nerodnost naših napadalcev in žoga je bila spet pred Srečkovimi vrati. Fredo je ušel nepazljivem11 branilcu Tonetu in streljal po zemlji * levi kot. Srečku jopiči niso pomagali, bil je prekasen. Stanku je pretirano masiranje škodilo! počasi se je premikal in največkrat prekratko podajal. Suši ga je zamenjal z mano. Spočit sem se zagnal v bitko in dobre četrt ure uspešno zaustavljal levo zvezo, Jožeta. Potem sem začutil, da mi srce in pljuč* ne dopuščajo takega napora. Tone, močno poparjen, ker je zakrivil drugi gol, je igraj zelo negotovo. V Ervina, ki je preigral Jakeca in se naglo bližal golu, se je zagnal s celim telesom in ga podrl. Računaj je, da ima časa dovolj in se je zato počasi pripravil na strel. Ervin pa je naglo vstal in Tonetu ni kazalo drugega, kot da rahlo strelja proti lastnemu golu. V razburjenosti pa je bil njegov udarec premočan in Srečko je zopet zakasnil ... V odmora smo se zbrali na vzpetini nad igriščem. Suši nam je razlagal novo tak; tiko: »Igrali bomo na dolge pasove. Zvez1 naj bosta pomaknjeni nazaj, da bosta Pj* potrebi lahko pomagali obrambi. Jedrnat, ki je prodoren, bo šel na levo krilo, Milan pa na zvezo. Ph, trije goli. .. v'sC še lahko izenačimo in celo zmagamo. Kj> liko krat se je že zgodilo da so pri št>f* nič, slabši zmagali,« nas je hrabril. Pomirjeni smo se vrnili na igrišče; igraj* bomo kakor pravi Suši — in izenačili’ Drugič jim pa že pokažemo. Kmalu pa stno uvideli, da je teorija in želja eno, praksa P* drugo. Igra na dolge pasove se ni obnesla-ker skoraj nihče ni imel moči, da bi dovolj daleč oddajal. Stometrsko igrišče in visok* trava sta nam pili zadnje moči. Suši ie grajal, svetoval, vzpodbujal in psoval, a vse skupaj ni nič pomagalo. Naš napad se n1 mogel prebiti pred njihova vrata, v tem ko so oni z lahkoto prodirali. - i 6:0 za Steklarje smo obupali. Zdenko, odličen branika je zamenjal Srečka in res dobro čuval vrat*. Brez jopičev se je kot mačka metal P°° noge napadalcev in lovil skoraj neubranljive strele. A tudi on ni mogel vseg* ubraniti. Nihče ni pričakoval tako sramotnega poraza 8:0. Obtolčeni, zbiti in sprti, kajti vsakdo ie valil krivdo za poraz na drugega, smo se počasi premikali po prašni cesti. Pri steklarni so nas že čakali smrkavci, ki so nl vso moč vpili: »Osem nič, ha, ha, ha . • • Drugič raje igrajte domino ali pa zbija)te kozo, nikar pa ne poizkušajte igrati s Steklarji nogomet!« Kdor je vsaj enkrat izgubil tekmo. lahko razumel, kako težko nam je bilo °P teh izzivanjih. Po tem porazu smo napravili precej te' meljit načrt. Igrišče v Plavini smo opusm1 in se preselili v Dovče. Novo igrišče ie bilo travnato, širše in daljše. Tudi vrat* smo razširili na pet metrov. Kljub ugodnin* spremembam pa smo povratno tekmo položili na prihodnje leto. Nekaj dni po izgubljeni tekmi sva očetom nadaljevala debato o nogometu. »Pozanimal sem se,« je pripovedoval oce> »ali je nogomet zdravju koristen ali škod; ljiv. Mišljenja so se križala, vsi pa so sj *; J. v. atu o v ov M.ti-aia, voi pa . bili edini v tem, da je nogomet delavs*1 šport in zato ga lahko igraš. Pazi pa. “ ne boš vroč pil hladne vode. Selanov je na ta način zbolel za jetiko. . .« Dolgo sva se pogovarjala in oče je kaz* vse več zanimanja za žogobrc. To p* 1 dražilo mater, ki je trdila, da je ves Šppt. na svetu oslarija in stvar za bogate lju .’ Ugovarjala sva njenim trditvam, vendar 1 nisva prepričala, da nima prav.. (Se nadaljuj1^ I ANDERL aga HECKMAIR I 12 * IRIJE ZADNJI PROBLEMI ALP Razen tega sta dokazala, da je s potrebno pažnjo in previdnostjo mogoče preplezati steno. Tehnične težave seveda ne smejo biti ovira. Rebitsch, ki je eden mojih najboljših prijateljev, mi je moral nekaj tednov pozneje ob najinem srečanju pripovedovati o vseh podrobnostih. Eno je držalo, leta 1938 bo odločilno glede tega zadnjega problema Alp in v to odločitev sem uravnal vse svoje misli in želje. Opis dokončnega vzpona naj sledi tukaj tako, kakor sem si ga pred desetimi leti zapisal po neposrednem vtisu. PETO POGLAVJE REŠITEV PROBLEMA Že nekaj dni sedim brez dela v koči Gaudeamus v Wilder Kaiserju in čakam na Ludwiga Vorga, s katerim se mislim za letos (1938) povezati za veliki načrt. Severno steno Eigerja bom vnovič naskočil in, upajmo, tokrat premagal. Preveliko je že število žrtev, ki ne smejo ostati zamanj. Tako torej čakam tukaj na kresni dan* na zaveznika v tej bitki, dnevom začnejo plezalno sezono. (Op. prev.) Sklenila sva se lotiti za ta načrt nujno potrebnega treninga ne le zato, da bi mišice in kite pripravila za izredne napore, temveč tudi zato, da bi si okrepila zaupanje vase in mirno kri, združeno z železno voljo za skrajni ntfpon. Kajti plezalec, ki tvega prvenstveni vzpon, mora bolj ko vse drugo imeti trdno v rokah svoje živce. Nenaden pogled v globino tisoč metrov ne sme povzročiti niti najmanjšega duševnega pretresa in zato so stene Wilder Kaiserja najprimernejši kraj za vaje. Ta vrh so po pravici že večkrat imenovali plezalno visoko šolo. Tam se dvigajo skalne stene neverjetno 1 trnjeno po 400 do 600 metrov navpik. Samo plezalec s skrajno izpiljeno tehniko in z naporom telesnih in živčnih moči more premagati te stene. Tu je najino vadišče in tu čakam na Vorga, vendar fanta ni od nikoder. To mi ;e kar prav, da morem kufsteinskim prijateljem pomagati vlačiti na vrh težke butare za kresno grmado. Ponedeljek in torek * Vsakoletni praznik nemških in avstrijskih plezalcev, ki s tem mineta. Vorga Wiggerla pa Še zmeraj ni, čeprav bi bil moral po dogovoru že zdavnaj priti. Z občutkom začenjajočega se razočaranja hodim na lažje ture. Osebno Vorga še nisem poznal. Na bavarskem smučarskem prvenstvenem teku na dolge proge leta 1929 sem se nekega dne prav bežno seznanil z njim! Takrat je bil drobcen dečko šestnajstih let in po tistem ga nisem še nič videl. Od prijateljev in iz literature sem seveda medtem že marsikaj slišal o njem. Bil sem pa v dvomih, alt je to tisti dečko ali pa čisto kdo drug. Prvotno mi je Rebitsch povedal, da je Vorg leta 1938 določen za odpravo v Hindukuš. Nato sem se dogovoril z Rebitschem za skupen naskok Eigerjeve stene. "Toda dobil je povabilo, naj se udeleži odprave na Nanga Parbat. To mi je sporočil zelo žalosten, kajti s tem se je podrl najin skupni načrt. Toda kdo bi si pomišljal, če bi se mu nasmejala taka sreča, da se lahko udeleži boja za osvojitev ene največjih -ora na svetu! Pisal mi je pa, naj se domenim z Vorgom, čigar odhod v Hindukuš še ni tako trden. Tako sem tudi storil in res, takoj sem dobil odgovor, da pojde rade volje z menoj, če s Hindukušem ne bo nič. Tako se je res zgodilo in domenila sva se, seveda vse v pismih, da se dobiva določenega dne v Kaiserju za treniranje. Zdaj čepim že skoraj ves teden v koči, o Vorgu pa ni ne duha ne sluha. Nemara je pa le odšel, kaj naj storim? Za začetek bom najprej še malo plezal, čeprav sam. Pepel sem se na Karlsspitze čez južni greben, sam grušč z veliko rožami, vmes nekaj previsov, vendar sem se vsega veselil! Zvečer sem spe; odcoklal dol v kočo. kjer sta me željno pričakovala dva plezalca. Oba prej majhna kot velika, eden suh. drug debel. In vendar je bilo na debeluhu nekaj, po čemer sem takoj spoznal v njem izrednega plezalca! To je nedvomno Wiggerl Vorg! Seveda, res je bil. Predstavila sva se kratko in prisrčno. Drugi je bil njegov brat. Bila sva takoj domača, kakor da sva skupaj že leto in dan. Tu pa tam sva si le dolgo in tehtajoče gledala v oči in vsak je imel svoje misli. Preveč sva že slišala drug o drugem, da bi bil zdaj mogoč najmanjši dvom o tem. kdo je tovariš, in vendar ti je bilo kar nekam čudno pri srcu. ko si sta! pred človekom, s katerim se misliš tako povezati na življenje in smrt. Isti večer je prišlo iz Miinchena Še nekaj prijateljev, k: naj bi ostali v koči več dni. Vendar je ostal najin načrt strogo varovana skrivnost, samo mamica Maria, oskrbnica koce Gaudeamus je tud* vedela zanjo — ali bolje rečeno — jo je slutila in temu primerno skrbela za naju. Štirinajst dni sva ostala tam in napravila vse mog0^ ture. Naneslo pa je tako, da nisva nikoli plezala skupaj — v isti steni — vendar vsak z drugim plezalcem. Šele zadnji dan pri najtezje.. vzponu v vzhodni steni Karlsspitza, sva se navezala na isto vrv. Niko še nisem imel soplezalca, ki bi bil tako različen od mene in s kameri bi se kljub temu tako ujemal, kot z Wiggerlom Vorgom. To je obenem eden izmed členov najine Zmage. Dan odhoda v Švico sva določila na 10. julij. Že ves teden Pfj| sva bila v Miinchenu in pripravljala še zadnje stvari, predvsem izpop.,^ njevala svojo opremo. Pri tem so nama zelo koristile izkušnje, ki S1.JL[ je mogel Wiggerl nabrati prejšnje leto v steni in sem jih že sam J . s svojih tur po Zahodnih Alpah. V nasprotju z vsemi dotedanji^ poskusi in tudi z najinimi prejšnjimi nazori sva vso opremo priprav.U pod vidikom, da -e severna stena Eigerja ledna in ne suha, le z vmesni . ledišči. Najvažnejša je bila najprej oblika najinih derez in klinov za.j0 in skalo. Vsi najini predhodniki so uporabljali več klinov za suho, si* ^ kot za led, midva pa sva prva spremenila to navado in si naročil* led dvakrat več klinov od klinov za skalo, in sicer v najrazlicn velikosti in debelini od 15 do 40 cm dolžine. Lastnika športne trgovine Schuster, ki jim je bilo seveda čemu nama bo vsa ta posebna oprema, a so bili obzirno molčeči m ^ niso dalje izpraševali, so bili takoj pripravljeni ustreči^nama po Pose naročilih in so nama oskrbeli le najboljše od najboljšega. Bratranec v Miinchenu nama je dal svojo sobo. Tja je romal zavse za zavojem, dokler se nisva ustrašila že ob misli, da bova moral* . to nositi. Potem se je začelo zlaganje. V Švico se nisva marala P[1Pel kot plezalca, zato sva vse, tudi nahrbtnike in rezervne nahrbtnike, *P • vila v kovčke. Že prejšnje leto nama je bilo neprijetno, da so naju ‘ imeli za- naskakovalca Eigerja. Končno so bili pripravljeni štirje n* polni kovčki. Tisti, v katerem ie bilo železje, ie sam tehtal dober Samo s cepini sva imela preglavice, nikamor jih nisva mogla sPju[)0. zato nama ni preostalo nič drugega, kot da jih stisneva pod P*z ^ ^ Kakor sva sklenila, sva odpotovala 10. julija. Tokrat j* postavila odhod tako pozno, saj sem vendar vedel od prejšnjega ’n;jo junija in v začetku julija v steni Eigerja zaradi kopnenja v ter* tako hudourniki in plazovi in se s tem v zvezi proži kamenje, ' času sploh ni mogoče misliti na vzpon. Sklenila sva kar n«1) °11_ nnZl skrajšati moreči čas obleganja. Zato sva tudi namenoma začela vaditi. tako P' u/iio I b«l ( ros Vo Pr. lf= Vo tir Dr Do Sc dl te h tr. Za to D« b h 1« ti R t ti ti t t c 1 Veslanje *Lnje je eden najbolj utrudljivih špor« '(IlM. zahteva predvsem popolnoma zdrava bti T* in srce. Ker povzroča slabo držo in je n,.lai§ih veslačih spremembe v hrbtenici, »ih v °* da ti pri treningih mladine v col* fedn5jer *ma posameznik samo po eno veslo, Veti. trenirajo zdaj z levim zdaj z desnim MaJ* 0ziroma roko. Iz istega vzroka naj trenira predvsem v čolnih z dvema tipi 1118 z* posameznika. Predno začnejo ves U'mmoraj<> popolnoma obvladati plavanje. kh,aIno veslanje je primerno samo za Je razvite in močne ljudi. Za mladince *itesJn° potreben vsaj dveletni trening, z 6iovklnx Vred, predno smemo dovoliti tek* Dopolnilni športi za veslače so: tortna gimnastika, rokomet m ko* Prsmučanje (smuk in tek), alpinizem. Co^m^pa veliko gozdnega teka in cross« 6‘Člii: •«« od 10 leta dalje ... veda. nje v malem čolnu (sando lina) na stoječi vodi od 12. leta dalje . . . lahek čoln na dve vesli »b« od 14. do 16. leta . . . vadba osnovnih gibov, lahek tre. ning v stilnem veslanju v col. nih na 2 vesli (skul) od 15 leta dalje . . na čol< nu z enostranskim veslom, tako da redno spreminja bok, t j. levo in desno veslo od 16. leta dalje . . . največ 2 tekmi tedensko, če ima najmanj 2 letni trening za seboj (eliminacijske tekme vštete!) od 10. do 14. leta . . . vesla, nje v malem čolnu (sandoli* na) na stoječi vodi od 14. do 16. leta . . . lahek čoln na dve vesli od 16. do 18. leta . . . vadba osnovnih gibov, trening v stilnem veslanju v čolnih na dve vesli (skul) event tekmovanja v stilnem veslanju. Sicer nobenih tek* movanj za dekleta! prostem je eden izmed biološko najbolj ko* ristnih športov. Zato trenirajmo mladino na prostem, na tratah in jasah, kamor jih po« peljimo z uvodnim gozdnim tekom, «li »c boljše, s treningom ki začenja s »fartlek««oml - a pri= Dečki: »b« od 14. leta dalje metnimi rokavicami .c. od 16. leta dalje . . . največ 2 tekmi na leto! Deklice: »b« popolnoma neprimerno! Težka atletika 1. Rokoborba - je vadba v moči, spret« nosti, znajdljivosti in vztrajnosti. Za tekmo« vanje je potrebna stroga kategorizacija po starosti in telesni težil Dečki: Dečki: b«kliee: Opomba! f°Stl« Glej poglavje o »Fiziološki sta* *n splošna navodila! Kolesarstvo naj se že v rani mladosti nauči 1°, ker je to enostavno in koristno ,Vs,kd_ ker je to enostavno in Koristno sitno sredstvo. Deklice smejo vozitt kolo I Ijajl I,e°, tavnih in gladkih poteh, ker tres« Voju j*1 k0 tesno škodujejo pravilnemu raz« tirava” 1*sti maternice in jajčnikov! Ce pre« Pri » nastopi nepravilna drža posebno Po teži-« jivem vzponu, vožnji proti vetru, Sc izo„m terenu in ob slabem vremenu. Da dince 8nem° slabi telesni drži, moramo ml a* lekme £r*vilno pripravljati za kolesarske 5ai n,. . Ifcmnge voditi postopoma. Mladinci ?redn„ tekmujejo drugače kakor po ravnem, traja , do'-olimo mladincem tekmovanje, naj z» L-^ning vsaj 1 leto. Dopolnilni športi '»kom.e.Sar,ie so: atletika, športna gimnastika, I)eg, .et* košarka in hitrostno drsanje. »b. od n. do 14. leta . . . kratke vožnje pod vodstvom in st ruk s torjev na turističnem (ne dir* kalnem!) kolesu primerne ve* likosti od 14. do 16. leta ... teh« nični trening in turistični iz* leti do 50 km: kolo manjše! »c« od 16. do 18. leta . . . lahke tekme na progi do 25 km brez vzponov: največ 1 tekma bevv na 14 dnil Uct: »b« od 16. leta dalje . . . kratke vožnje in turistični izleti do 50 km s hitrostjo 15 km na uro. vzpon peš! OhftniU popolnoma neprimerno! Petp . ,a* Trening in tekmovanje na dirkal* utno škodi"^C l dek^i^kemu organizmu abso* s Boks ki uri znajdljivost, spretnost, vztraj* la p...aje Pogum in utrjujejo organizem. Ce lelCSa J1510 ^ključno, povzroča slabo držo Pttp •’ kar izravnamo pri mladini s pravil* Pirn , sistematičnim treningom, izpopolnje* t>Uvan-dopoInilnimi Športi kot so: atletika, športna gimnastika, smučanje, drsa* držo«.; °komet in odbojka! Strogo je treba ki te? klasifikacije po kategorijah starosti Dri .Umetno zniževanje telesne teže ze koy0n ad-ncih je lahko katastrofalno za nji* ^1'dinZdravjc »n obsodbe verdno! Trening ener5ixe •tnoramo zaupati samo izkušenim in ninrt inštruktorjem. Boks*trening na od 11. leta dalje . . . borbe v naravni obliki: strogo ka< znujmo surovosti! od 14. leta dalje . . . vadba tehnike prijemov, lahki tre* ningi enakih nasprotnikov »c« od 16. do 18. leta . . - borbe v trajanju do 5 minut 2. Dviganje uteži — neugodno vpliva na normalno rast in ni primerno za mladino! Sabljanje Šport, ki uri predvsem znajdljivost, pre-ciznost in sposobnost hitrih refleksov. Zelo utruja živčni sistem, zato je posebno vazno, da sabljači gojjio čimveč dopolnilne športe kot so: odbojka, košarka, rokomet plavanje in smučanje, hitrostno drsanje in hockey na ledu. Sabljanje je zdrav šport kadar so treningi na prostem, na tratah, jasah, ob gozdu od 11. leta dalje . . . floret — vadba tehnike od 14 leta dalje . . . sablja — vadba tehnike •c« od 11. leta dalje . . . floret — kvalifikacijske tekme od 14. leta dalje . . . floret prosti napad 5—8 minut od 16 leta dalje . . . sablja prosti napad Deklice: »b« od 11. leta dalje... floret z upogljivim (mehkim) rezilom .c« od 11. leta dalje . . . floret — kvalifikacijske tekme od 16. leta dalje . . . floret prosti napad »Kljub temu, da smo zelo napredovali, ni sigurno, da bomo na zatrjuje naš mednarodni tekmovalec franc mesec za naše strelce zopet ena od najtežjih preizkušenj. Zanimalo me je predvsem, kakšne izglede imamo na obeh velikih tekmovanjih. Na to vprašanje je Planinc povedal naslednje svoje mnenje: »V streljanju z vojaško puško smo si Jugoslovani pridobili že precejšnjo, tradicijo. Zmagali smo na balkanskih igrah leta 1947, na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu pa smo leta 1949 osvojili drugo mesto in pustili za seboj Švico in Argentino Prepričan sem, da bodo naši rezultati v vojaški puški na letošnjem svetovnem prvenstvu dosti boljši kot so bili pred tremi leti, s tem pa nočem trditi, da bomo dosegli tudi tako ugodno mesto kot takrat. Če bi imeli to znanje pred tremi leti, bi. brez težav osvojili leta 1949 prvo mesto. Nekoliko slabše izglede imamo v tekmi s Pred nekaj dnevi so prispeli najboljši jugoslovanski strelci v Maribor, kjer se bodo pripravljali za svoj nastop na svetovnem prvenstvu v Oslu m za olimpijske igre v Helsinkih. Med njimi so tudi štirje tekmovalci iz Slovenije, in sicer Planinc Franc, Mihorko Milovan, Delorenzo Edo in Kranjc Milan. Nastanjeni in na hrani so v Ljudskem vrtu, kjer po večerji prav radi pokramljajo med seboj pa tudi z drugimi znanci, ki jih obiščejo. Medtem ko je Mihorko posebno navdušen nad krasno lego strelišča v Stra-žunskem gozdu, uhajajo Planincu bolj misli na Norveško in Finsko, kjer bo prihodnji \Jsalc teden ena in vodi. Dečki: U / •L'....""V Jahanje Jahanje je šport, s katerim se vadi ravno« vesje in jača pogum. Mladini je pretirana gojitev tega športa škodljiva, ker cesto za« radi prezgodnjega metodičnega treninga v sedlu za odrasle, povzroča nepravilno rast spodnjih udov: tudi možnost težkih poškodb pri padcih je velika. Pri dekletih povzročajo tresljaji nepravilnosti v razvoju m rasti notranjih spolnih organov. Jahanje v prosti naravi ima higienično in razvedrilno vred« Dečki: Deklice: »b« od 11. leta dalje od 16. leta dalje od 14. leta dalje od 18 leta dalje »Ne moreni, pa ne moreni ga navaditi doskoka na noge, bil je namreč prej pet let skakač v vodo...« TEŽKO PRECIZNO PUŠKO na razdaljo 300 m, ker smo v tej disciplini Še novinci. Čeprav bO rezultati naših strelcev tudi v tej disciplini zelo dobri, kot celota ne moremo računati na tako ugoden plasma kot pri vojaški puški. Naš veliki uspeh bo, če bomo kot ekipa osvojili vsaj 5. mesto. Moč naših reprezentanc je v glavnem v veliki izenačenosti vseh tekmovalcev v posameznih ekipah. Med prvim in petim strelcem ni nikoli 15 krogov razlike, kar m slučaj niti pri Švedih. IZGLEDE ZA SVETOVNE PRVAKE imajo vsaj na papirju Norvežani, ker stre-ijajo s svojo vojaško puško. To pa ni cisto gotovo in je zelo možno, da jim bodo prekrižali račune ali Švedi ali Švicarji in morda tudi Jugoslovani. ■ V tekmovanju s precizno težko puško bo borba za prvenstvo predvsem med Švedi in Švicarji. Za nas bo tudi tu velik uspeh, če bomo osvojili vsaj peto mesto. V tekmovanju e S PRECIZNO PIŠTOLO so favoriti predvsem Mehikanci, za katere pa ni gotovo, da se bodo prvenstva udeležili. Zato bodo favoriti v največji meri Argentinci, Švedi in Norvežani. Ce bi se Jugoslavija plasirala na 5. mesto, bi bil to za nas velik uspeh. V streljanju z malokalibrsko puško na 50 m po sklepu Strelske zveze Jugoslavije ne bomo nastopili, ker še nimamo dovolj izkustev. Vendar našim tekmovalcem nikakor ne bi škodilo ce bi nastopili, ker bi si pridobili potrebno rutino. Glede tekmovanja na olimpijskih igrah menim, da ne bomo dosegli tako dobrih rezultatov kot na svetovnem prvenstvu. Velika prednost naše ekipe na svetovnem prvenstvu je v tem, da so sestavljene ekipe iz petih igralcev, medtem ko tekmujejo na olimpijskih igrah samo po trije in pride tam bolj do izraza kvaliteta posameznih strelcev in ne toliko celotna ekipa. Za olimpijsko prvenstvo imajo zato največ izgledov Finci. Na olimpijskih igrah pa je tudi spored tekmovanja znatno okrnjen, ker se ne tekmuje v streljanju z vojaško puško, z vojaško pištolo in hitrem streljanju.« ^ 'Mavihovshi feoiičefe »V SLOVENIJI IGRAJO KLUBI PRIMITIVEN NOGOMET«, zatrjuje trener mariborskega »železničarja«, tov. Guberevac Nogometaši mariborskega »Železničarja« .' i: ~-.netiti-u lF-tncniFan nrvefl- Čerpez postavil nov slovenski rekord v deseteroboju — m ne bo več startal v tej panogi Na državnem prvenstvu v deseteroboji, ki je bilo v Zagrebu, je presenetil Mariborčan Cerpes (Železničar), ki je dosegel kar dva nova slovenska rekorda. Najprej je izboljšal rekord v skoku od palici na 3.6- m, nato pa še skupno v deseteroboju, kjer je nabral 5818 točk. Kljub temu uspehu pa je izjavil ob priliki srednješolskega prvenstva Mariboru v atletiki, da ne bo več tekmoval v deseteroboju. Novi rekord je dosegel z naslednjimi rezultati: I. dan 100 m - 12,2 krogla — 10. 13 daljina — 6.35 višina — 1,81 400 m — 55,2 II. dan 110 m z. — 17,6 disk — 31,60 palica — 3.62 kopje — 42,20 1500 m — 4:47,6 Da ni imel smole v metu kopja kjer je z malenkostnim prestopom dosegel skoraj 50 m, bi verjetno dosegel rezultat 61100 točk. Precej slab je bil na tem tekmovanju Mar, čelja. ki pa zaradi poškodbe ni mogel dolgo časa trenirati. Rebula je bil zelo blizu državnemu rekordu, za katerega hi, moral v zadnji disciplini, to je v teku na 1500 m, rezultat 4 44 8. tekel na ie 4:51.9. IVUKUiueiav* . . . .-- -o so začeli igrati na začetku letošnjega prvenstva z velikim poletom, tako da smo pričakovali, da bodo zasedli enega najvišjih mest. V zadnjem času pa jim, kot pravimo, »ne gie od rok« in je celo nevarnost, da obstanejo v spodnjem delu lestvice. O vzrokih tega stanja je povedal trener Guberevac to-le: »Imamo največjo smolo od vseh ekip v slovenskem prvenstvu, ker smo samo štiri tekme odigrali v ko: pletni postavi. Poškodovanih je bilo namreč toliko igralcev, da komaj še sestavimo povprečno dobro enajsterico. Od nas žele sicer vsi uspehov, toda nihče ne upošteva, da je treba dolgo delati, preden se pokažejo sadovi dela. V Sloveniji klubi še vedno igrajo zelo primitiven nogomet m bi bilo dobro, če bi igralci gledali tekme republiških moštev v srbski ligi. Stalno sicer poudarjamo, da manjka igralcem tehnično znanje, toda brez gojitve drugih športnih panog tudi pri nogometu ieralec ne more biti dober! Velika pomanjkljivost je tudi, da igra nogomet zelo malo mladine, tista pa, ki igra, je premalo resna in jo bolj vesele razne zabave, ki bi se jih moral dober športnik sploh ogibati. Kljub temu, da tekmujemo v slabih pogojih pa upam, da bo nas ' •o osvojilo vsaj peto mesto. Kmetijski tehnikum in klasična gimnazija — ekipna prvaka v atletiki S V HRASTNIK priporoča cenjenim odjemalcem svoje prvovrstne izdelke, ki jih nudi v bogati izbiri in po konkurenčnih cenah V ponedeljek in torek je bilo na stadionu Železničarja tretje srednješolsko prvenstvo Maribora v atletiki. Med moškim, je zmagala ekipa Kmetijskega tehnikoma, k, je nabrala 10.215 točk. slede l. gimnazija 9.81,0, ŽIŠ 9.067, Klasična 8./10 in TAM 5.0,7. V konkurenci žensk je osvojila prvenstvo kla* sična v 7.073 točkami, slede I-.. 6 454, II. gimnazija 5.816 in Kmetijska 5.729. Najboljša rezultata je dosegla na tem tek* movanju Marija Knez v teku na 60 m 8.D, kar je enako državnemu rekordu, in v skoku v daljino (4.85 m). Veslači bodo dobili trenerja Z nastankom umetnega jezera pri hidro-centrali Mariborski otok je dobil Maribor osnovni pogoj za razvoj veslaškega športa. Težave so sicer z nabavo čolnov, ki so zelo dragi, toda kljub temu bo klub dobil letos dva nova čolna, in sicer četverec s krmarjem in dvojko brez krmarja. Člani društva nujno potrebujejo strokovno vodstvo, zato so že zaprosili za trenerja, ki bo prišel verjetno iz Zagreba. Velikega pomena za nadaljnji razvoj ves iškega kluba Branik pa bo prav gotovo letošnje državno prvenstvo, ki ga bo organiziral mladi veslaški kolektiv v Mariboru. Mariborske igralke tenisa so med najboljšim v držrvl Za odprto teniško prvenstvo Zagreba so se mariborski teniški igralci in igralke vestno pripravljali, ker je bil to prvi večji letošnji turnir, katerega uspehi se štejejo tudi^ pri sestavi rang lestvice najboljših v državi. Največje presenečenje na turnirju je na* pravila Vinterhalterjeva, ki je premagala svoji klubski tovarišici Lovrečevo in Za* matijevo. Vinterhalterjeva je pokazala v ign z Lovrečevo pravo ekshibicijo borbenosti. Ujela je takorekoč vsako žogo in tako one* mogočila zmago tehnično sicer boljši na* sprotnici. Med mladinci je imel Mariborčan Lovrec to smolo, da je igral že v 1. kolu z držav, nim prvakom Jagecom, s katerim je izgubi 1:6. 5:7. Med člani je mr. Albaneze izgubi po napeti borbi z Ružičem, ki se je plasira celo v polfinale. Vlasak pa je premagal najprej Novaka, po tem pa izgubil s tetro« Vičem S svojimi uspehi v Zagrebu so postale mariborske igralke popolnoma enakovredne nasprotnice v državi, saj je Vinterhalterjeva premagala Perakovo (3. na ranglisti rLKJ) s 6:1, 6:4, Lovrečeva pa Žitovčevo (4. na ranglisti). Organzacija tekmovanja je bila zelo dobra. SLOVENSKIM BOKSARJEM MANJKA SAMO IZKUSTVO Od preteklega petka do pretekle nedelje je bil ves Maribor v znamenju polfinalnega prvenstva v boksu. Toliko zanimanja ni včasih niti za nogometne tekme. Borbe je gledalo mlado in staro, ženske in moški, in to neutrudno tri dni zaporedoma. Prava sreča, da so bile tekme dva dni na stadionu Železničarja, ker bi bila dvorana Uniona sicer gotovo premajhna. Prvenstvo je ^pokazalo, da se morajo slovenski boksarji še marsikaj naučiti, po drugi strani pa so nekateri kar prehitro obupali, ko bi lahko nudili večji odpor nasprotnikom. Zanimivo je mnenje trenerja »Crvene zvezde« Ace Živanoviča, ki smatra, da je mladi slovenski boks v zadnjem času precej napredoval. Borci so fair in zelo borbeni. Največja pomanjkljivost pa je premajhno izkustvo, ki bi se zvečalo s številnejšimi tekmami z boksarji iz Hrvatske in Srbije. Najbolj so mu ugajali od slovenskih boksarjev Kajzer,. Ma-cur, Djurovič in Vojnovič. Nadalje je še poudaril, da bi morali trenerji polagati več pažnje na tehniko, posebno pri boksanju od blizu (v klinču), kjer so slovenski boksarji najbolj neizkušeni. Za organizacijo tekmovanja je dejal, da bi lahko služila za zgled Beogradu, prav tako pa tudi gledalci, ki so se obnašali zelo korektno. PREPOVED NAMIZNEGA TENISA Pred nedavnim so prepovedali italijanskim nogometašem vožnjo z avtomobili pred tekmo. Angleži ne smejo voziti motorja in plesati. Zdaj premišljujejo v Španiji, če bi prepovedali namizni tenis; kajti Kuhala, prvak v nogometnem klubu Barcelona, si je pri namiznem tenisu zlomil palec. Leta in leta pa si v mnogih nogometnih tekmah ni ničesar poškodoval. TO JE ŽE VEDEL Visoki orientalski državnik je prišel v London na obisk. Poskušali so ga na vse načine zabavati. Prirejali so sprejeme, vodili ga na razstave in končno tudi na dirkališče v Ascot. Njegova visokost je mirno gledala tekmo in spremstvo ni opazilo nobenega posebnega navdušenja. Po dirki ga je sam Churchill vprašal po vtisih. In ta je ravnodušno odgovoril: »Kaj bi rekel/ Konji kar dobro tečejo; da ^a je lahko eden hitrejši od drugih, to sem vedel že prej.« ^ NEKAJ SUPERLATIVOV Najlepši odgovor je dal sodobni shkar Pablo Picasso nekemu italijanskemu novinarju o verjetnem izidu tekme ItalijaB : Turčija. »Pod tem soncem in nebom je pac vseeno kdo zmaga na mednarodni tekmi.« Najdrazji vratar je Tommy Jonnger, ki igra v edinburški »Hibermans«. Konec vsakega tedna leti iz Dusseldorfa preko Londona v Edinburg in po končani tekmi nazaj. Vožnja stane 50.000 dinarjev. V Dds-seldorfu pa Tommy eksercira novince za rensko armado. , , , , Najmanjši dohodek je imel rugby-klub Cardiff City v igr: s Svvindon Townom. Od celokupne vsote 75 dinarjev so gostje dobili 10% = 7.5 dinarjev. Cardiff City je izplačal delež s tremi pol pemjskiim poštnimi znamkami. Swindon Town pa jih je dal v okvir in obesil v uradne prostore. Mimogrede še: vožnja v Cardiff City je stala 25.000 dinarjev. , Najbolj nesramno šalo so si privoščili študentje manchesterskega nogometnega in ho- ckey moštva. Ko so gostje — 33 študentov liverpoolske univerze — zaključili _ svoje igre niso našli v kabinah svojih hlač Domov’ so se morali vrniti v dresih. V Liverpoolu pa je presenečeni rektor univerze sprejel v ekspresni pošiljki — 33 hlač. Drobne iz Maribora Atleti Železničarja se vestno za tekmovanje v zvezni atletski ligi. N« enem zadnjih treningov je Pozun dosegel skoke v daljino 6.08, 0.73 in z malenkostnim prestopom celo 7.01. Druga skakalec v da-Tjino, Kenda.. pa je dosegel rezultat M ™. 1 Plavalci Branika pričakujejo prihod trenerja Mihoviloviča, ki jih je ze lani tre. niral. Začeli pa so tudi že sami tretura‘!: pri čemer je posebno zanimivo in se bolj razveseljivo to, da je na treningih skoraj več skakalcev v vodo kot pa plavalcev^ V času letošnjega Mariborskega tedna, ki bo v začetku julija, pripravljata športni društvi Branik in železničar P^slaVi 30 oz. 25 letnice svojega delovanja, vendar točni datumi še niso znam. Ob tej priliki bodo prirejene tekme velikega obsega v raz nih športnih panogah. , . Nogometni klub Branik organizira mladinski nogometni turnir, ki naj bi se odigral 1- in 13 julija v času Mariborskega tedna. Na turnir je povabil ekipo zagrebškega Dinama. Rudarja iz Trbovelj ter Mariborskega Ze« ^Vsestrana mariborska športnica Majda Mu* ravsova si je na gredi na okrožnem zletu v Mariboru zopet poškodovala meniskus in ne bo mogla dalje časa nastopati. Vpisujte se v plavalno in skakalno šolo „llirije“ . . m i • t.-r —- K«v t delom tudi ska* Po smernicah pisma CK KPJ si je Plavalni klub .Ilirija« zadal kot svojo osnovno na« logo, da na področju mesta Ljubljane pri« tegne h plavalnem športu čim večje število mladine in odraslih. . Kot uvod v množično vzgojo mladine v plavanju je Ilirija organizirala posebni vaditeljski tečaj, ki bo dal njeni plavalni sob potreben vaditeljski kader. Ta tečaj je bil namenjen tudi članom ljubljanskih društev .Partizan«, vendar vodstvo .Ilirije« pri teh društvih ni našlo razumevanja za to akcijo, kajti po I4«dnevr,ih pogajanjih in cem odlaganju pričetka tečaja niso poslala društva v tečaj niti enega svojega člana. Izvršene so vse priprave za začetek dela tradicionalne plavalne šole PK .Ilirije«, ki je od svojega obstoja do danes vzgojila že na tisoče plavalcev. Šola se bo pričela dne 16. t. m. in sicer na obeh javnih kopališčih: na central-nem ljudskem kopališču in na stadionu .Ko« Jezija«. Šola bo delovala v 3 tedenskih te« čajih za začetnike in naprednejše plavale#, ki bodo po pokazanem uspehu lahko sprejeti Istočasno pa bo začela z delom tudi ska. kalna šola .Ilirije« na Centralnem ljudskem kopališču. Vodili jo bodo naši državni Prx'akl Dobrin Jože, Porenta Marko in Keber Milan, ki bodo sprejemali tudi prijave tečajnikov in tečajnic od 12 leta dalje vsak dan od 9. do 12. ure. Ker bo skakalna sola delala 1 vse leto, bodo tečajniki plačevali din 10U.-— : mesečno za permanentno vstopnico. Najboljši I tečajniki bodo sprejeti v klubske vrste. I Razen plavalne in skakalne šole, ki je na* I menjcna predvsem naši mladini, pa priprav* I lja »Ilirija« tudi posebne večerne tečaje za odrasle neplavalce in tiste, ki bl. se vrad‘ naučili pravilnega športnega plavanja. V ta 1 namen je .Ilirija« razpisala pr, vseh večjih gospodarskh podjetjih posebno anketo, ven-dar nanjo ni posebnega odziva. Posebno skrb — prvič v zgodovini slovenskega plavalnega športa — pa posveča »Ilirija« tudi mladim invalidom, ki so se vključili v njene vrste kot poseben oddelek in se že pridno urijo t* tekme s svojimi tovariši iz drugih^re* j STRANDLI v kladivu le 4 cm d® Mlm 95 m V Stavangerju na Norveškem je dosegel evropski prvak Sverre Strandli nov norve« ški rekord v metu kladiva z 58.96 m, kar je obenem najboljši letošnji rezultat na svetu. Lestvica najboljših metalcev kladiva na svetu v letošnji sezoni je sedaj naslednja: i Nemške atletinje premagale || Nizozemke c 53:32 točkami V Oberhausnu je ženska atletska repre# zentanca Nemčije premagala Nizozemsko 59:32 točk, posamezni rezu’tati pa so bil! — 100 m: Sander (Ne) 12.0, Brouwer (Ni) 12.2, 200 m: Brouwer 24.7, Dcjongh (obe Ni) 25.9, 80 m ovilre Saider (Ne) 11.6. Lust 500 m: Jones 3:52.4, 110 m ovire: Davis 14.2, 400 m ovire: Johnson 52.9, daljina: Brown 7.68 m, višina: \Viesner l. 97 m. palica: Rovan in Smith 4.26 m, tro« skok: Flores 14.62 m, krogla: Chandler 16 30 m. disk: Gordien 52.73 m, kopje; Voung 68.92 m. V Baslu bo 22. t. m atletski dvoboj mo« ških reprezentanc Švice in Italije. V Pragi je Jiri Krejcar dosegel nov če« škoslovaški mladinski rekord v skoku a palico 4.01 m. Nov turški rekord v teku na 800 m je dosegel Kocak z 1:52.8. Štafeta z olimpijskim ognjem bo šla tudi skozi Švedsko mesto Halsingborg. Med te« kači, ki bodo nosili Štafetno palico, bo tudi Lcnnart Strand. Grško reprezentanco na olitmpiadi v Hel« sinkih bo sestavljalo 14 košarkarjev, 10 atletov, 4 jadralci, 5 strelcev, 3 veslači, 4 rokoborci in 20 nogometašev. V Londonu je Bannister tekel eno miljo V 4.10.6. ‘i WaIcott se bo kmalu boril za naslov s lovnega prvaka Svetovni prvak težke kategorije v boksu Joe WaIcott bo ponovno branil svoj naslov meseca oktobra proti zmagovalcu srečanja med Rockyjem Marcianom in Harryjefh Mafhewsom, ki se bosta srečala 28. julija na Yankee Stadionu v New Yorku v borbi, ki bo trajala 10 rund. V Pariz je prispel ameriški gluhonemi vrni boksar srednje kategorije Gene Hairston, ki bo imel nekaj srečanj v Franciji, med ostalimi tudi z Laurentom Dauthuillejem in verjetno z evropskim pJvakom Charlesom Humesom. Francoski boksarski prvak polsrednje ka« tegorije Pierre Langlois je premagal v Ne\v Yorku Američana Georgija Smalla v 10 run« dah po točkah Svetovni boksarski prvak polsrednje kš; tegorije Kid Cavilan je podpisal pogodbo z Gilom Turnerjem za srečanje, ki bo v Philndelphiji 7. julija za naslov svetovnega prvaka. Nduhaus : Ten Hoff za naslov evropskega prvaka v boksu Po vesteh nemških časopisov je ze pod« pisana pogodba za srečanje med nemškim in evropskim prvakom težke kategorije v boksu Heinzcm Neuhausom iz Dortmunda in njegovim rojakom ten Hoffom (Hamburg). Srečanje bo trajalo 15 kol, za zmago zado« stuje prednost ene same točke. Organizatorji tega srečanja, ki bo v Dortmundu 13. julija, pričakujejo, da ho nrišlo na dvoboj najmanj 50 do 60 tisoč gledalcev. Nemški telovadci pred olimpiado Dne 21. in 22. t. m. bodo imefi nemški telovadci, ki so imeli že dve izbirni tekmi za sestavo olimpijske vrste, še zadnjo pre« izkušnjo v Berlinu. Pozvanih je 12 tek« movalcev in sicer Dickhut, Bantz, Overwien, Theo in Erich VVied, Sshwartzmann, Kie« fer, Schnepf, Pfann, Gauch, Schnepf in Euteneuer, samo 10 od teh bo dobilo vozov« nivo za Helsinki, dva pa bosta morala ostati doma. Kakor smo že poročali, so Nemci v iz« vrstni formi. 40-letni Schvvartzmann je s svojimi vajami, zlasti na drogu, navdušil vse strokovnjake in pokazal nekaj novih in rad'se težkih prvin, ki jih doslej še ni Dilo videti na mednarodnih tekmah. Žani« mivo je, da sta izbirnim tekmam nemških telovadcev prisostvovala kot gledalca in tiha Hnkognito« opazovalca nek znan strokov« njak iz Švice in nek Brazilec. Vse to kaže, da si zaradi Nemcev tudi v Švici že danes delajo sive lase in računajo v Helsinkih na težko borbo. Telovadna reprezentanca ZDA za olimpi« ado je sestavljena takole: Robert Stout, prvak ZDA, Edward Serobe, Walter Blatt« mann, VViljiama Roetzheim, Kotys Simms in Vincent D'Autorio. Strandli (Norveška) Wolf (Nemčija) Nemeth (Madžarska) Csermak (Madžarska) Storch (Nemčija) Blair (ZDA) Gubiljan (Jugoslavija) Felton (ZDA) Dadak (ČSR) Taddia (Italija) 58.96 m 58.56 m 57.92 m 57.86 m 57.42 m 56.90 m 56.39 m 55.87 m 55,66 m 55.52 m Japonski atleti za Helsinki V Jokahami je bilo zadnje kvalifikacijsko atletsko tekmovanje, nakar so določili ja« ponsko atletsko reprezentanco za olimpiado: Atletinja Aiko Ogata, ki je bila dolo« čena, da reprenzentira svojo državo v Hel« sinkih v teku na 80 m z ovirami, ne bo sodelovala v ekipi, ker je bilo po naknad« nem zdravniškem pregledu ugotovljeno, da bclcha na srčni hipertrofiji. Za ostale discipline pa so določili naslednje tekmovalce — moški, 100 m: Hosoda, 400 m: Okano, 800 m: Jamamoto in Muroja, 5000 m: Inoue, 400 m ovire: Okano. 3000 m zapreke: Taka« baši, daljina: Tajima, palica- Savada, tro« skok: limuro, Hasegava in Jamamoto: žen« ske, 100 m: Jošikava, 80 m ovire: Mijašita, daljina: Jošikava, disk: Jošino. Nova avstrijska atletska rekorda Na tekmovanju v Grazu je dosegel prof. Pcrz nov avstrijski rekord v teku na 10.000 m s 30.43.0, s čimer je izboljšal prejšnji rekord za 46.8 sek. Nov avstrijski rekord je dosegla tudi Schenkova v skoku v višino z 1.61 m. Ostali rezultati — 800 m: Laseh 1:56.3, višina: dr. Pilhatsch 1.87 m, krogla: Schvvabel 15.08 dfek. Tunner 45.85 m. Tudi na Dunaju so kljub "slabim vremen« skim pogojem dosegli nekaj izvrstnih rezu*« tatov — 400 m: Bloch 49.1, 1500 m: Prossi« nagg 3:57.2, 400 m ovire: Heidegger 55.1, disk ženske: Heideggerjeva 43.20 m. Na zadnjih dveh atletskih tekmovanjih v Švedski so bili doseženi nekateri dobri re« zultati. V \Yaksjo je Lundberg zmagal v skoku s palico s 4.15 m pred Hultkvistom 4.0.5 m, v teku na 800 m je bil prvi Ekfelt z 1:54.8, na 1500 m Aberg s 3:54.2. na 3000 m pa Adamsson z 8:32.8 pred Gustafssonom. Tekmovanje je bilo po deževnem vremenu. Na drugem tekmovanju v Borasu je na 400 m z ovirami zmagal Vlander s 53.0, na 800 m Bengtsson z 1:51.8, pred Janssonom 1:52.0, na 1500 m Ingvar E.iksson s 3 52 4, v skoku v višino pa Ljungkvist z 1,95 m. Na atletskem tekmovanju v Goteborgu je Karlsson pretekel 800 m v 1:53.2, v metu krogle za ženske je zmagala Ohlsson 12.61 m. na 80 m ovire pa Englundova 12.9. Po tajnih pripravah atletov ZSSR za oljm« piado smo sedaj zvedeli naslednje boljše rezultate — moški daljina: Madatov 7.5.5 m (nov rekord ZSSR, prej Kuznecov 7.J9 m Ic-ta 1945), 5000 m- Kazancev in Semenov 14: 20.8 (nov rekord ZSSR). 800 m: Čevgun 1:52.8; ženske, disk: Ramahkova je z metom 50.93 m premagala Dumbadzevo. Pred „TOUR DE FRANCE Letošnji »Tour de France«, ki se začne 25. junija in konča 19. julija, bo imel 23 etap v skupni dolžini 4.782 km ter bo po« tekal delno tudi preko Švice (pri Lausanni) in Italije (pri Sestriere). Za razliko od prejšnjih let bo letos start v Brestu v Normandiji, dočim bo v Parizu samo cilj. Dve etapi bosta hitrostni in ju bodo vozili na kronometer. Med dirko bodo imeli le dva dni odmora. V kolesarskem tekmovanju za nagrado Degrangges—Coiombo vodi po dirki okoli Italije še vedno Švicar Kiibler z 85 točkami pred Italijanoma Coppijem 57, Petruccijem 44, Belgijci Decockom 40, Oeckersom 38 in Schotom 36, Italijanom Magnijem 34, Fran« cozoma Bobetom 32 in Robicom 29 ter Bel« gijcem Keteleerjem 29 točk itd. Prvenstvo Nemčije v maratonu in deseteroboju V Neustadtu je bilo prvenstvo Nemčije v maratonu in deseteroboju. V maratonu je zmagal VVarncmiinde, ki smo ga videli lani v Ljubljani, kjer je zmagal v teku na 3000 m. VVarnemunde ie dosegel čas 2,32:17 pred Engelmannom 2,33:57. V deseteroboju je zmagal Schirmer s 6471 točkami pred ITippom 6235 točk. Marjorie Jackson 11.8 na 100 m V Sydneyu je Marjorie Jackson pretekla 306 m v 11.8, Boir Bohe - &Mxo.kL k&ia\ka$kc č&h&jmik Ameriški črni košarkarska čarovniki »IJar« lem Globe Trotters« že nekaj časa ponovno nastopajo v Evropi. Svoje gostovanje v An« gliji so že zaključili, trenutno pa so v Franciji, kjer so najpreje imeli v Liliu eks« hibicijo z newyorškim klubom Celtic, s katerim so Šli! skupaj na turnejo okoli sveta. Nato so v Parizu premagali olimpijsko re« prezentanco Francije, Celtic pa mestno re* prezentanco Pariza, o čemer poročamo na drugem mestu. Končno so imeli ameriški ko« šarkarji v Parizu medsebojno ekshibicijo, v kateri je Harlem premagal Celtic 61:54. Arne« riški košarkarji bodo nadaljeval? svojo pot iz Francije v Rim, odfod pa pridejo letos tudi v Jugoslavijo, kjer bodo imeli 4., 5. in 6. avgusta tri medsebojne ekshibicijske nastope (v Beogradu, verjetno pa tudi v Za« grebu in Ljubljani). Velike »zvezde« slavnega črnega moštva so kakor prejšnja leta tudi letos Reece »Go« ose« Tatum, Rookie Browi^ jn Marcjues Hay« nes. Videli pa bomo tudi odličnega košar« karja Boflrja Buieja, ki ima samo desno roko. Toda Boirja Buieja, ki ga vidimo na sliki niso sprejeli v moštvo »Harlem Globe Trotters« zaradi zanimivosti, temveč le za« radi njegovžlh igralskih sposobnosti, ker Buie ne pričakuje od nasprotnika nikakršnega pri« zanašanja. Levo roko so mu odrezali že v otroških letih zaradi poškodbe o priliki neke avtomobilske nesreče. Buie, ki je visok 1.78 m, nosi dres »Har« lem Globe Trotters« že šest let. Kljub svoji telesni hibi je ta mladenič iz Arkansasa presenetljivo spreten in podaja žogo čudo« vito natančno. V enem zadnjih nastopov v Franciji je bil lažje poškodovan iki so »Har« lem Globe Trotters« pozvali iz Amerike re« zervnega igralca, vendar bo Buie kmalu okreval, tako da bomo lahko občudovali njegove igralske sposobnosti ob priliki go« stovanja ameriških črnih košarkarjev ] Francoski waierpolis(i ne bodo šli v Helsinki Trener francoske waterpolo reprezentance Lambert je izjavil po visokem porazu svoje ekipe v tekmi z Jugoslavijo (0:8), da ne bo zagovarjal nastopa francoske reprezentance na olimpiadi. V Hanovru je reprezentanca Nemčije pred srečanjem z Italijo premagala v wateipolu Švedsko v prvi službeni tekmi na njenem gostovanju po Nemčiji 4:2 (3:0). Nemci so vodili celo 4:0, nato pa je Larsson dosegel oba gola za Švede, ki so pred tem premagali v Bremenu reprezentanco Severne Nemčije 4:3 v Wuppertalu na mestno reprezentanco 7:2. V povratni službeni tekmi je reprezen« tanca Nemčije v Schwabisch«Gmundu po« novno permagala reprezentanco Švedske 5:4 (2:1). V Courtraiju je reprezentanca Belgije pre« magala Anglijo v waterpo!u 6:3. V Stockholmu so bili doseženi naslednji plavalni rezultati — 100 m prosto: Larsson 58.9. 100 m v metuljčku: Uhlin 1:12.6, žen« ske, 21)0 m v metuljčku: Eklundova 3-:00.8, 4X100 m Neptun 4:43.8. V Bruslju je Rciff na ________ atletskem tekmovanju tekel 1500 m pred Hermanom 3:49.2 predolimpU^ 1500 m v ** Mladi italijanski meta ec kladiva k®j je na predolimpijskem tekmovanju PrC((-gal svojega rojaka Taddio z rezult* „ 54.91 m, Taddia pa je dosegel le 53-° Na atletskem tekmovanju v Augsburg" Sturmova dosegla nov nemški ženski dinski rekord v skoku v višino z ^ tatom 1.53 m. J Angleški atlet Chateaway je "dosegel Al odlični angleški rekord na 2 milji z Prejšnji angleški rekord je imel Šved .L'; der Hiigg z 9:00.6. Na istem tekmovanj Pennington pretekel 220 y v 21.7. Turčija : Španija 0:0 V Carigradu je nogometna reprczcfljj Turčije igrala s Španijo neodločeno u., Ker je Island odpovedal svojo ud (nov madžarski ženski mladinski rC ,:tzk 100 m prosto: Szoke 1:08.4. Litorne* 1:08.8, Ilonka Novak 108.9, Sebo 1:10.0« ergvak 1:10.6. J, V Leipzgiu so tekmovali plavalci yi^\c neevropskih držav, ki so dosegli nag6 $ boljše rezultate — 100 m hrbtno: (ČSR) L08.3, 200 m prsno: Skovajsa / Al! 2:46.0; ženske, 100 m prosto: Garal 1:10.5. V waterpolu je A«reprezentanca džarske premagala Poljsko 14:0 in Nemčijo 10:2, B«rcprezentanca Madžar5*1 Vzhodno Nemčijo 9:3. ]#' V Leicfclingenu (Diisseldorf) je Klin6c At val 200 m prsno v 2:44.d, RechliniA® 100 m prosto v 1:10.0. . f(' Nov češkoslovaški zenski plavaN1 f kord na 200 m prosto je dosegla Mag°v 2:40.0 _ Aop> V Marseillu je Alex Jany ponovno ^ zal, da ie prišel v polno formo, ker je v plaval 200 m prosto v 2:10.4. Olimpijska plavalna in waterpo!o reU(\' zentanca Avstralije bo na svoji poti v J* sinki gostovala v Italiji, in siter 1_7. 1 y v Genovi, 18. v Camogliu. 20. v Firenci m 24. t. m. v Milanu ali liju. RIŠE ACO MAVEC BOKSAR« MEHIKE BESEDILO PRIREDIL PO ŠPORTNI NOVELI JACKA LONDONA I. S> 25. »Tu ne bo nič:; je tekel stražar. »Izgini k »Ali ni gospoda Amarilla tu?« je vprašal Rivera. »Ni. Ustrelili smo ga zjutraj, fam zadaj za hlevom. Zdaj pa izgini, da še tebe ne primemo.« Z ramen je snel puško in s kopitom pognal Rivero, . . . __A 26. Rivera je odšel i... sosednjo farmo, kjer je hotel poiskati Roberta Arellana. Edino on bi mu zdaj, ko so ubili Amarilla, še lahko pomagal. Toda kje bo dobil denar za puške? Ko je prišel do farme, se je ustavil pred ogrado za konje, na kateri je sedelo več gauchov, -— - -r 27. »Kje je Roberto Arellano?« je vprašal prvega izmed r.jih. Tedaj pa se mu je eden izmed ostalih približal ter mu pogledal v obraz. »Kdo pa si ti?« ga je vprašal. »Ti se mi zdiš znan ptiček. Nekje sem te že videi —« ,, ^ 28. »Kaj te briga,« je rekel River«-»Povej, kje najdem Roberta Arellana?« »Ali veš kdo je ta Roberto Arellano?^ je tedaj počasi vprašal gaucho in mu ostro gledal v obraz. .V NASLEDNJI ŠTEVILKI: IZDAJALEC. 6 rekordov sta republiškem mladinskem prvenstvu ..Ljubljana 15. junija. — Danes je I mladinke (do 17 let): 60 m: 1. Jjjlo na stadionu Železničarja mla- | Svetličič (N. m.) 8.7 (predtek 8.5), finsko prvenstvo Slovenije v atle- ; 2. Kačar (O) 8.8 (8.6), izven konku-"ki. Nastopilo je okoli 100 tekmo-j renče Knez (ŽM)J.O (seniorski rejcev članov Kladivarja. Žclezn. iz ’ ' "" ' "" Maribora in Ljubljane, Litije, Parižana — Novo mesto, Branika, ~<>mžal, Svobode in Odreda. Organizacija tekmovanja ni bila poseb-n° dobra, čeprav sta sc prireditelja atletska zveza Slovenije in zlasti Železničar zelo potrudila, da bi pri-reditev čimbolj uspela. Udeležba Odadine na tem tekmovanju bi bila kdiko večja, zlasti s strani ljubljan-skih društev. Bolj kot s številom Vstopajočih pa smo lahko zado-\’p'jni z doseženimi rezultati. Mladici in mladinke so izboljšali šest slovenskih mladinskih rekordov. 1 osebno je treba pohvaliti nadar-Jenega Petrušiča, zmagovalca v poskoku, Krojsovo, ki bo v krat-kem dosegla tudi v teku na 800 m te?-ultat okoli 2:30.0. ■ Prijetno je presenetil Puc, ki je .zbol jšal celo državni mladinski re-k°rd v teku na 110 m ovire. Od ^1ctalcev se je najbolj izkazal Pen-0 s tremi zmagami in novim slo-onskim rekordom v metu krogle, '°cim sta bili pri metalkah najuspešnejši Pristovškova in Ocvirkoma. Pohvaliti je treba tudi Kraniar-zmagovalca na 400 in 800 m, ter j ničevo, zmagovalko v skoku v ja‘jino in teku na 80 m z ovirami. zven konkurence je nastopila v ; na 60 m Knezova Marija (ŽM) z rezultatom 8.0 izboljšala slo-cnski rekord in izenačila državni ckord v tej disciplini. , Rezultati — mladinci C (do 18 et>: 100 m: Čelik (K) 11.5. 2. Caj-(O) 11.6, 3. Žagar (ŽM) 11.9; 7° m: 1. Udovič (S) 58.0, 1000 m: t^išelv (K) 2:41.4, 2. Juvan (ŽL) /J5®-2: 2009 m; 1. Maren (ŽL) 6:28.0 ' ®kord), 2. Rozman (O) 6:29.0; 110 k, !lov ovire: 1. Puc (ŽL) 16.0 (re-r 'lL 2. Lenasi (K) 17.2; 300 m ovi-r._v: L Verhovnik (ŽM) 47.0, 2. Dvori; (O) 49.5. 4 krat 100 m: 1. Kla- žmar ?^.4, 2. Železničar Mb. 50.8, 3. ,V ezničar Lj. 50.8; višina: 1. Sotler 2. Matjašič (ŽM) 160; da-L Čelik (K) 5.66. 2. Benčič 2 ‘n 5-60; palica: Friedl (O) 3.15, Uvodnik (K) 3.00; krogla: 1. Penin,//’) 13.30 (rekord), 2. Cajhen (O) el-0*,- disk: 1. Penko (S) 39.95, 2. ,1? (L)) 35.30; kopje: 1. Kostajn-, k (()) 48.03, 2. Žagar (N. m.) 46.60, .■ tirepinšek (ŽM) 44.33; kladivo: *• penko (S) 34.78; mladinci D (18 do 20 let): 100 m: ]• Šoba (ŽL) 11.7, 2. Borštnar (ŽL) p 200 m: 1. Šoba (ŽL) 24.0, 2. J°r.stnar (ŽL) 24.4: 400 m: 1. Kra-ZV (°> 54.7. 2. Strniša (O) 55.7; L Kramar (O) 2:05.7, 2. Str-?.'s? (O) 2:05.6, 3. Matijevič (ŽL) J 1500 m: 1. Okršler (ŽL) . "A 2. Lenarčič (O) 4:41.2. 5000 m: ‘Cepin (K) 10:05.6, 2. Rebolj (Kam-(21 10:17.0: 110 m ovire: 1. Puc it 1^-3; 400 m ovire: 1. Ponebšck niz. LlOO; 4 krat 100 m: 1. Želez- 1 J P-L 4b.3, 2. Odred 48.3; višina: u Lctrnšie (O) 170, 2. Kovač (K) 2 A daljina: 1. Borštnar (ŽL) 6.22, ti., - „ 3 (ŽL) 6.00; troskok: 1. Pe-(2tSv1c (O) 12.82 (rekord), 2. Lagler 3Po palica: 1. Vozelj (Lit) VoD 2' Volč‘č (ŽL) 2.80; krogla: L 'ovk (žL) U99 o mu l'-19: disk: 2. Markež Markež (ŽM) (ŽM) 35.42. i V , i. marxez tz-ivij jj.«, (9T.°yk (ŽL) 31.55; kopje: 1. Volčič divi 4?'%- 2- pate (N. m.) 42.56; kla-• L Markež (ŽM) 39.44; kord LRS in FLRJ); 100 m: 1. Čepin (K) 13.7, 2. Kačar (O) 15.8, 3. Bajželj (ŽM) 14.1; 600 m: 1. Krojs (Oj 1:48.6 (rekord), 2. Kovač (K) 1:52.4; 80 m ovire: L Malič (O) 13.9, 2. Božič (ŽM) 15.5; 4 krat 100 m: L Odred 55.4, 2. Kladi var 57.5, 3. Železničar M. 58.5; višina: 1. Podgoršek (Br) 155, 2. Kosirnik (O) 130, 3. Kolbe (Lit) 130; daljina: 1. Malič (O) 4.43, 2. Ocvirk (K) 4.15; krogla (4 kg'): L Pristovšek (K) 10.36, 2. Hidobivnik (O) 9.40: disk: 1. Raj-ter (K) 27.06, 2. Hudobivnik 26.45; kopje: 1. Ocvirk (K) 29.33, 2. Pristovšek (K) 29.24. Marko Rožman Pregledne tekme tekačev čez ovire v Zagrebu V četrtek so nastopili v Zagrebu na pre* gledriem tekmovanja najboljši jugoslovanski tekači čez ovire. V teku na 110 m ovire so se pomerili Lorger (Kladivar), Srp (Mladost) in Rebula (Partizan). Prepričevalno je^zma* gal Lorger s 15.4 sek. pred Rebulo 15.9 in Srpom. Radosavijevičeva 13.64m v krogli Danes je bilo ▼ Zagrebu veliko1 atletsko tekmovanje v okviru katerega je tekmovalo tudi več olimpijskih kandidatov. Največji uspeh je dosegla Marija Radosavljevič, k! je z metom 13.64 m dosegla nov jugoslovanski rekord visoke, mednarodne vrednosti' in po* , novno prekoračila cfimnijsko normo. V teku na 60 m je dosegla Milka Babovič prav tako nov jugoslovanski rekord s 7.9 sek. TEHNIČNI REZULTATI: 100 m: Lorger (Kladivar) 11.1. Božič (Di* namo) 11.4; 400 m: Tomašič (Dinamo) 50.9,. Kraljevič (Mladost) 51 4" 400 m ovire: Sabo?, lovič (Partizan) 55.1. Zupančič (Kladivar) 56.4, Kopitar (KI ) 56 6, Radulovič (Par.) 56.7. Urbajs (Kl) 57.6: disk: Krnjajič (P) 46.74, Miler Janko (Odred) 44.69, Mandič (Dinamo) 41.74, Miler Bogdan (O) 41.19; žene — 60 m: Babovič (Ml.) 7.9, Šumak (Ml.) 8.1, Butja (Ml.) 8.2; daljina: Šumak (Ml.) 5.35. Knez (KI.) 5.16 Babovič (ML) 5.01; krogla: Radosavljevič (C. zvezda) 13.64, Kot* lušek (O) 13.06; di‘sk: Matej (Sloga) 3S.63. Teniško prvenstvo Ljub jane Nedavnega prvenstva TK Ljubljana se je udeležilo 30 članov A in B kategorije, 6 članic, 4 mladinci in 2 mladinki. Med člani A*kategorije je ponovno zmagal Razboršck, ki je premagal Čebularja šele v tretjem nizu, potem ko je imel Čebular že skoraj zmago v žepu pri stanju 3:5. Z malo več pozornosti bi lahko Čebular pripravil preš senečenje in po več letih prvi odvzel Raz* boršku vodilno mesto v slovenskem tenisu. Vredna je tudi zmaga Žerovca nad dr. Ška* pinom v borbi za tretje mesto. Žerovec je od lani najbolj napredoval in je pokazal izredno borbenost. Suhar kljub svoji ostri igri ni bil kos inteligentni in borbeni igri dr. Škapina. V B*kategoriji članov so se izkazali predvsem mlajši igralci, ki so ne* davno prišli iz vrst mladincev. Med mladinci je ponovno osvojil klubsko prvenstvo Ogrin z zmago nad Puciharjem, katerega je to pot s težavo premagal šele v tretjem nizu. Pucihar je letos precej na* predoval \in je pokazal lepe in ofenzivno igro, zlasti v prvem nizu. Od lani je^precej napredoval tudi Klemenc, vendar je še pre* malo zbran in nesiguren v igri. Med člani* cami je osvojila prvo mesto Šnuderlova, ki je pokazala največ znanja in je v finalu prepričljivo premagala Mucičevo, ki je v polfinalu presenetila z zmago nad Klinarjevo. Poudariti je treba žalostno dejstvo, da J Ljubljani nimamo teniškega naraščaja, kajti na turnirju so nastopili le 4 mladinci in 2 mladinki. Tehnični rezultati: člani A*polfinaIe: Raz* boršek : dr. Škapin 6:3, 2:6, 6:0, Čebular : Žerovec 6:3, d.3, finale: Razboršck : Čebu* Iar 6:8, 6:4. 7:5, * borbi za 3. mesto Žero* vec : dr. Škapin 6:4, 6:1; člani Bspolfinale: Veselko : dr. Nagv 6:4, 3:6, 6:2, Pečar : Pucihar I. 6:2, 6 0, finale: Veselko : Pečar 6:3, 3:6. 6 3; mladine? — finale: Ogrfn * Pu* cihar II. 4:6, 6:4 6:4: članici- — polfniale: Šnuderl : Golob 6:1. 6:1, Mučič : Klinar 6 8, 6:1, 6:2; finale Šntidc-1 . Mučič 6:4, 6:2. P T O V A R NA OLJA | ULOVENSKA BISTRICA Proizvodnja bučnega in ostalih jedilnih olj, oljnatih pogač in otrobov Sadniki, u&u/a-iti Umih# casiiuisUiU otiiU! O igralci Železničarja prvaki Slovenije v odbojki ŽELEZNIČARJI premagali BRANIK 3:0 Ljubljana 15. junija. Danes se je začelo ob osmi uri na igrišču Krima pod Cckinovim gradom tekmovanje štirih najboljših odbojkarskih moštev Slovenije. Med njimi je nastopila tudi Mežica, ki je izgubila vsa srečanja in ki še ne do sega po kvaliteti ostalih treh nasprotnikov. Železničar, Branik in Krim so v medsebojnih srečanjih pokazali zelo borbeno in požrtvovalno igro. V prvi tekmi sta se srečala Krim in Železničar. Prvi tri nize je bila igra nezanimiva, vendar se je razživela v zadnjih dveh nizih. Pri Krimu se je najbolj odlikoval Skerbi-njek, ki je brezhibno tolkel in ki ga igralci Železničarja niso mogli zblo-kirati. Pri Železničarju pa je bil najboljši Meserko. V odločilnem nizu je sicer vodil Železničar s 4:1, vendar je Krimu uspelo izenačiti in preiti v vodstvo, ki ga je obdržal do konca igre. V naslednji tekmi je Branik z veliko mujo dobil prvi niz proti Mežici, vendar je ostala dva niza, potem ko je izvršil zamenjave v moštvu, prepričljivo zmagal s 15:1 in 15:2. V zadnji dopoldanski tekmi sta se srečala še ljubljanski Železničar in Mežica, ki je izgubila oba prva niza. V tretjem nizu je Železničar izvršil zamenjavo in zaigral brez Antekoloviča. Mežica je prešla v vodstvo z 10:1, nakar je šele Ante-kolovič ponovno vstopil v igro, vendar je bilo že prepozno. V zadnjem nizu, ki je trajal samo pet minut, so igralci Mežice dobili samo petkrat servis in so ga tudi izgubili s 15:1. 'Vsi gledalci, ki so .pričakovali, da bo izid srečanja med Branikom in Krimom odločil, kdo bo zasedel prvo mesto, so ne-tekme med navedenima nasprotnikoma. V strpno čakali na začetek prve popoldanske prvem nizu je sicer od začetka vodil Krim, vendar je Branik prešel v vodstvo in ga zasluženo zmagal. V drugem nizu je Krim vodil že z 10:6, nakar je Branik izenačil. Napetost se je stopnjevala, ko Krim kljub temu, da je vodil s 14:12, ni dosegel zmagovite točke, temveč je še celo Branik izenačil na 14:14, nakar sta Kosec in Sker-binjek s krasnima udarcema zmagovito zaključila drugi niz. V tretjem nizu je bil Branik stalno v vodstvu. V zadnjem nizu so zaigrali igralci Krima precej nervozno in so slabo asistirali blok. Vsekakor je bila najzanimivejša tekma med ljubljanskim Železničarjem in Branikom. Železničar je nastopil v naslednji postavi: Antekolovič, Meserko, Maksim, Novotnj, Ferengja in Kogovšek. Železničar je pokazal zelo homogeno in izenačeno igro vseh igralcev. Branik v prvem nizu ni nastopil v svoji najmočnejši postavi. Železničar je bil ves prvi niz stalno v vodstvu in je vkljub temu, da jer bila igra obojestransko precej raztrgana, zasluženo zmagal. V drugem nizu je Branik nastopil s svojo najmočnejšo postavo in bil v vodstvu z 9:3, vendar je Železničarju uspelo izenačiti na 11:11. Vkljub temu, da je Branik ponovno prešel v vodstvo s 14:11 in mu je manjkala le ena točka do zmage, je izgubil tudi drugi niz s 16:14. V tretjem nizu se je Branik zbral in zelo dobro zaigral, tako da je vodil že s 6:3. Vendar je Železničarju uspelo izenačiti na 6:6. Zato, da bi izsilili zmago, so igralci Branika pogosto menjali svoje moštvo, vendar je Železničar vkljub temu ostal v vodstvu in zmagovito zaključil zadnji niz. Izidi posameznih srečanj so naslednji: Krim:Železničar 3:2, Branik:Mežica 3:0; Železničar: Mežica 3:1, Branik Krim 3:1. Železničar:Branik 3:0 (15:9; ' 16:14. 15:10), KrimtMr vica 3:0. LJUBLJANSKA PODZVEZA V ljubljanski podzvezi se tekmovanje nadaljuje. Vsekakor je bilo drugo moštvo Železničarja neprijetno presenečeno, ko je izgubilo proti Iliriji s 3:1. Prešeren iz Radovljice je na domačem terenti zelo dobro zaigral in premagal drugo moštvo Krima s 3:1, medtem ko je Gregorčič premagal Vrhniko'z 'enakim rezultatom. . TAm. Dolgoprogaši niso izpolnili olimpijske norme Maribor, 15. junija. Po nogometni tekmi Železničarjev je nastopilo 7 državnih reprezentantov, ki se pripravljajo v Mariboru za olimpijske igre. Poizkusili so doseči predpisano normo v teku na 5000 m, ki znaša 14,35. Poizkus pa ni uspel. Deloma je bil kriv prepočasen začetni tempo, nekoliko pa je oviral tekače močan veter. Najboljši je bil Mihalič (Partizan), ki je dosegel čas 14:44,4. Državni rekorder na tej progi Ceraj (njegov rekord je 14:30,6) je tekel 14,51. Tretji je bil Pavlovič s časom 14:52,4, četrti Ilič (Crvena zvezda) 14:53,1, peti Štritof (P) 14:56,2, Šesti Stefanovič (P) 15:19,8, sedmi Cetinič (P) 15:44,5. Bergant Slaba kvaliteta na prvenstva FLRJ v keks« Beograd, 15. junija. Treti, .tan finalnih borb za državno boksarsko prven-stvo posameznikov v prvih petih kategorijah se je pričakoval z največjim Zanimanjem. Danes je namreč morala pasti končna odločitev o tem, kateri so trenutno najboljši boksači v naši državi. Kljub izredno dragim vstopnicam, se je zbralo na stadionu Partizana nad 5000 ljubiteljev tega športa, ki so z zanimanjem sledili borbam. Vre- z je bilo sončno in toplo. Ut-AT SPET DRŽAVNI PRVAK obrambo, je Buiat vendarle zbral več točk in si tako zasluženo osvojil naslov letošnjega prvaka v lahki kategoriji. srr,0 H1 k bila vsekakor najlepša, kar zm-,/1 r v treh dneh, in po sigurni vPra5 7e ,yjča nad StefanovičemT je bilo rij} n‘ln,e Ažavnega prvaka v lahki kaiego. t(-m T0vsem negotovo. Buiat ali Lekovič, o le morala odločiti borba med njima. beko'f' r-Unetoxne„a pr nasprotnike Najbolj nevarno njegovo orožje ka. Državno kolesarsko prvensivo (Nadaljevanje s 1. strani) Po tekmi je bil zmagovalec Pored-ski takoj pripravljen za razgovor. Na vprašanje, kaj misli o današnji dirki, je kratko odgovoril: »Škoda, da je bila cesta na nekaterih krajih zelo slaba. Presenečen sem nad izredno vožnjo Grajzerja. prav posebno pa Perneta, ki je nedvomno zelo nadarjen dirkač. Razočaran sem nad Tržačani.« Tudi mladinci so se ves čas ostro borili. Vodeča skupina, ki je dajala pečat celotni dirki, se je šele na cilju končno zvrstila. Mladi Zanoškar je osvojil drugo mesto, medtem ko ga je njegov tekmec Brajnik iz Kopra v sprintu za dolžino kolesa prehitel. Tudi z njegovim rezultatom smo nad vse zadovoljni. Rezultati: Člani (Ljubljana — Tržič — Kranjska Gora — Ljubljana 180 km) 1. ko. 7. Jcšič M. (vsi Partizan) 5,29:35, 8 Appolonio (Koper) 9. Lobk (Odred), 1 Panič (BSK); moštva 1. Odred (Grajzer Perne. Polak), 2 Partizan I., 3. Lokomotivi ‘‘Mladinci: (Lj. - Moste — Lj.V 100 km 1. Brajnik (KopeiT, .2. Zanoškar (7elezmca_ Lj.). 3. Krstič (Zadar), 4. Cvejm (Parhzam 5. Likovič (Žel. Lj.), 6. Zambelh (Rek=>) 7 Pokupec (Dinamo). 8. Podor (Ilirija) -vsi 3,02:34 itd.: moštva: 1. Prolcter, 2 D. 11‘Turisti člani: (Lj. Kranj — I-D J 1 Milovanovič (Prisilna), 2. Kolar (Branik 3 Diokič (Priština) itd. vsi 1.34:1». Turisti mladinci: (Li. - Jcperca - Lj 30 km) 1. Piker (Zel. Lj.). 2. Marinkovi (Radnički Kragujevac)', 3; Asanovic (Budut nost) vsi 59:30. • *• Moštva: 1. Radnički (Kragujevac), 2. Bu dučnost, 3 Ilirija. Članice: (Ljubljana — Medrib — k j- 1 km) 1. Knlnveta (Zadar), 2. Podmiljščak (Brc nik) obe 26 47. 3., Škerget (Brdnik) 27:38 itd ekipe: 1. Lokomotiva (Zagreb), 2. Brani (Maribor). kipar M {Nadaljevanje s 1. strani) Republiška nogometna liga Branil trdno na drugem mesta Branik : Kladivar 1:0 (0:0) Igrišče Kladivarja, vreme lepo, gledalcev 800, sodnik "Pucihar iz Ljubljane. Strelec: Plaznik v 52. minuti. Branik: Grizold. Petek, Hercman-ski, Janžekovič, Gajšek, Železinger, Grabrijan, Šaho, Vitek, Pocajt, Plaznik. Kladivar: Polutnik, Mauer, Pete-inek, Dobrajc. Cater, Florcnini, Gencen, Pavlič, Posinek, Černe, Podobnik. Celje, 15. junija. — Današnja prvenstvena tekma med Branikom in tiadivarjem je nudila sicer maloštevilnim gledalcem dovolj užitka, ,aj je poleg izredne borbenosti obeh noštcv ilustrirana z neštevilnimi razburljivimi trenutki. Že v prvi minuti je Branik ostro pritisnil in ;e celjski vratar s prisebnostjo komaj rešil skoraj siguren gol. Nato ;o domačini hitro prenesli igro na stran gostov in resno ogrožali Bra-nikova vrata. Medtem, ko je igra valovila iž polja v polje, sta imela oba nasprotnika vsak po eno idealno priložnost, toda odlična obramba je preprečila uspeh. V drugem polčasu se je položaj na igrišču spremenil toliko, da je potem, ko je Branik po Plazniku dosegel vodstvo in je bil hudo poškodovan branilec Kladivarja, Branik prevzel pobudo. Toda kljub temu, da so igrali domačini skoraj ves drugi polčas le z desetimi igralci, so zadnjo tretjino zaigrali tako živo, da so stisnili goste v obrambo. Tu je predvsem briljiral odlični vratar. Mnogo zaslug ima pri jem tudi »notranji triov, ki je dal danes odlično igro. Branik je po prikazani igri zasluženo zmagal. Tudi domačini so zadovoljili. Požrtvovalnost je bila njihova odlika. Predvsem je treba pohvaliti vratarja Polutnika ter mlajše igralce. Jug .Mabiiaeje" žoge v Dolnji Lendavi Nafta : Rudar 1:1 (0:0) Dolnja Lendava, 15. junija. Igrišče Nafte, vreme lepo. gledalcev okrog 800, sodnik Glavič iz Maribora, strelca Terek v 28. minuti za Nafto in Blatnik v 87. min. za Rudarja. Rudar: Ta v s, Sere, Zavolovšek, Blatnik, Orač, Koncilija, Gorenc, Knaus, Lamovšek, Klenovšek, Klančičar. Nafta: Štefanec l, Gerenčer I. Geren- čer II, Vajda, Vidak II, Lebar, Simonka, Štefanec II, Simonič, Terek, Kulcari V današnji prvenstveni tekmi sta tako Nafta kakor Rudar dala zelo slabo igro. Tekma ni bila zanimiva. Igralci obeh moštev so tekmovali v nabijanju žoge. v prvem oolčasu je bik igra odprta, vendar bi lahko Nafta z malo bolj prisebno igro v napadu dosegla vodstvo. Nemogoči napad Nafte, z edino izjemo Tereka, je zapravil precej zrelih priložnosti. Rudar je pokazal hitro igro. in je bil boljši v igri z glavo, vendar pa tudi on ni mel v napadu strelca, ki bi znal izkoristiti priložnosti. V drugem polčasu je bila Nafta v premoči in je zasluženo prišla po Tereku v vodstvo. V nadaljevanju igre je imela Nafta možnost povečati rezultat, vendar pa je Rudar 3 minute pred koncem izenačil iz kota. Grajo zasluži precej ostra igra Nafte, ki je nastopila oslabljena zaradi nediscipliniranosti nekaterih svojih igralcev, katerim so bili važnejši zasebni posli, kot pa važna prvenstvena tekma. Sodnik Glavič iz Maribora je bil dokaj nesiguren, vendar pa je tekmo v redu končal. Lindič frafčionalni poraz Ljubljančanov v železničarskem derbvju ŽELEZNIČAR Mb. : ŽELEZNIČAR Lj. 2:0 (2:0) Stadion Železničarja, vreme lepo, teren suh, gledalcev 1800, sodnik Orel iz Celja. Železničar (Mrl).): Ukmar, Fišin-;er. Križan, Rafolt, Štiftar, Žižek, Dobnik, Rajninger, Čendak, Vidic, Tonine. Železničar (Lj.): Hegler, Leban, Dekleva, Čebulj, Sočan, Mužijevič, legediš I, Hegediš II, Marjanovič, Čekov, Kompoš. Strelca: Rajninger v 25. in Tomac r 52. minuti. Maribor 15. junija. — Danes so meli Mariborčani razmeroma do-aer dan. Ves čas so pritiskali goste n valili napad za napadom na nasprotnikova vrata, toda zamudili so zelo veliko izrednih priložnosti za losego golov. Posebno napadalca Čendak in Tomac se nista dovolj notrudila in velikokrat zamudila epe priložnosti zaradi prepoznega starta. Dober del moštva je bila obramba. Ukmar je imel malo dela. Crilska vrsta je bila zelo marljiva n je lepo odvzemala pa tudi dobro lodajala žoge. svojemu napadu, ki >a je bil nekam prepočasen. Dobnik na desnem krilu se je sicer tru-lil in tudi Rajninger je bil večkrat >rav nevaren, toda pravih strelov ta gol le ni bilo. Zelo lep je bil trel Tomaca z glavo. Ljubljančani Službene vesti Spored tekem ljubljanskega nogometnega centra Prvenstvene tekme Nedelja, 22. junija- II. razjved: Domžale Ardel ob 17 (ponovljena tekma) služb. Šuštar; rezerve: Ilirija . Odred ob 10, služb. Logar P., Železničar : Crafičar ob 9.30, služb, Smrekar:. Slovan : Krim ob 9.30, služb. Čučnik; mladinci A: Kočevje : Gra* ičar ob 14 30.. služb Andolšek; Odred : No* /o mesto ob 10. služb. Korenčan; Železni* :ar prost: mladnjci B: Ilirija : Sloga ob k služb. Logar P.;, Krim-.: Papirniear ob 9 dužh. Jicha; .Domžale : Slovan ob 15.30, služb. Šuštat: pionirji: Papirniear Odred ob 10. služb Škrjanc: Slovan * Ilirija ob 8.30 dužb. Čučnik; Graficat Krim ob 9.30 igrice Odreda), služb. Korenčan. — Vse e'kme se igrajo na igriščih prvotmenov.anih dubov. Tekme za pokal FLRJ Torek, 17. junija: Ardel : Slovan ob 17 igr Litostroj), služb. Čučnik; sreda, 18. lunija: Grafičar B Sloga Dob ob 17 (igr. Odreda), služb Smrekar; Četrtek, 19. ju* *ija,: Domžale : Grafičar A ob 17, služb. 4uŠtar; Vrhnika : Krim A ob 17, služb, sodnik. Tečaj za nogometne sodnike Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana va= bi vse tovariše, ki imajo veselje do'sojenja nogometnih tekem da se takoj prijavijo v »odniški tečaj Pismene prijave s predpisa* no takso 200 din je treba poslati na naslov: čKibor nogometnih sodnikov Ljubljana. Li* kaparjeva IV. Odbor Obvestilo Obveščamo vse nogometaše, da posluje športna ambulanta (redni zdravniški prcgle* di) vsak torek in petek od 17. do 19. ure ni Taboru. Ljubljanskim sodnikom Za sodnike, ki baido igrali r prijateljski nogometni tekmi s Splitom, je strogo obve* zen trening v torek, 17. t. m. ob 16. uri na igrišču Železničarja, v četrtek pa tre* oingitekm* v Domžalah, Odbor so dali v polju od časa do časa lepe poteze. V svojih redkih napadih so se navadno ustavili ob obrambi domačinov, ki napadalcev ni pustila do strelov. Najboljši med gosti je bil Sočan na mestu srednjega krilca, pa tudi Dekleva v obrambi je "da! dobro igro. V napadalni vrsti je bila leva stran hitrejša. Zmaga domačinov je popolnoma zaslužena. Odred 16 13 2 1 68:20 28 Branik 16 9 3 4 31:17 21 Rudar 16 8 3 5 30:22 19 Železničar Lj. 15 6 4 5 27:27 16 Železničar M. 16 6 4 6 28:30 15 Nafta 13 5 3 5 17:16 13 Korotan 15 5 2 8 38:43 12 Kladivar 16 4 3 9 18:32 11 Mura 16 4 3 9 24:47 11 Sloga 15 2 3 10 19:46 7 NIZOZEMSKA 4. kolo: Ajax : Haarlem 2:4. Hermes DVS : Villem II. 1:2. — Lestvi ca: Villem II, 8, Haarlem in Hermes 4, Ajax 0 točk. ŠVICA — Nogometni prvak je letos postal Grasshoppers s 38 točkami, ki je letos osvo* jil tudi švicarski nogometni pokal. Za njim so se plasirali Ziirich 37, Chiasso 35, Basel 31, Chaut de Fonds 30, Servette 29. Young Boys 27, Lausanne 25, Bellinzona in Locarno 22, Lugano 21, Bern 19, Young Fellows 15 ter Biel 14 točk. AVSTRIJA — Predzadnje, 25. kolo je pri* PRVE TEKME ZA POKAL FLRJ V Ljubljani so bile pretekli teden odigrane prve tekme za pokal FLRJ. Nastopilo je deset enajsteric, rezultati pa so bili sledeči: Domžale Kamnik 4:3 (2:2), Gra-fičar A:Elektrozveza 3:0 p. f., Železničar B : Slovan B 0:4 (0:3), Papirniear:Grafičar B 3:4 (0:2) in Sloga B:Jadran 7:2 (0:2). V nadaljnje tekmovanje so se torej plasirali Domžale, Slovan, Sloea B ter Grafičar A in B. V Sežani je danes enajstorica SD Sežane premagala Železničarja (Št. Peter na Krasu) v tekmi za pokal FLRJ s 5 :0 (2:0). Republiško prvenstvo BiH in Hrvatske V zaključnih tekmah hrvatske republiške lig; se Prolefer vedno bolj bliža naslovu prvaka Hrvatske. Danes je na domačih tleh porazil reškega Kvarnerja s 3:0 (1:0). Povratni polfinalni tekmi v Bosni in Hercegovini sta se zaključili s presenetljivim rezultatom. V Tuzli je namreč domača Sloboda izločila iz nadaljnjega tekmovanja favorita Borca iz Banje Luke z rezultatom 2:0 (1:0); v Mostarju pa je Velež ponovno zmagal nad Bosno s 4:0 (1:0). Tako sta se daness rečala v prvi finalni tekmi Velež in Sloboda iz Tuzle, rezultat pa ob zaključku redakcije še nit znan. Atletsko prvenstvo Beograda Beograd 15. junija. — Danes je bilo izvedeno atletsko prvenstvo Beograda, ki pa ni dalo posebnih rezultatov. Glavni rezultati so na- ; £ale takole: L dan: Morea (A): Destre- slednji; ^ I mau (F) 6:2, 6:2. 6:2, Remy (F): Riis- 100 m: Jovan c ic (Crvena zvezda) I ,, (A) ,, 7 6;,. z dan: Bernard. Nogometna prvenstva evropskih držav Vienna : Simmering 2:1, Kapfenberg '■ Rapid 0:4, Austria : FC Wien 7:3, Grazer AK : Sturm 4:1, Admira : Sportklub 5:0. — Naslov prvaka & osvojil Rapid z 41 točkami pred Austrio 39, Vienno 32, Admiro i° Wackerjem 31 točk itd. ITALIJA — 37. kolo: Atalanta : Torino 2:0, Fiorentina : Lazio 0:0, In-ternazionale : Bologna 2:2, Juven- neslo največje presenečenje, ker je LASK 1 . . n,n . 'r oorianO ?e njenClprvf"pmaz^v^pomlTdanskem^'defu j 2:3, Novara : Pro Patria 3:0, Palet-prvenstva. Rapid je visoko premagal Sturm mo : Lucchese 3:1, Spal : Padova 1:1. V\- p* Beauw,tisl6in %st,U rez„ul: I Triestina : Milano 1:1, Udinese : tati: FC Wien : Sportklub 1:0, Simmerm« : , - „ - , . - , „ -g Admira 1:1. Wacker : Kapfenber« 1:0, Gra« ; Sampdoria 2:0. Lestvica: Juventus 5», zer AK : Floridsdorf AC 4:2. Te tekme so Milano 51, Inter 49 točk itd. končno odločile, katera moštva bodo izpadla ( iz lige. To so: Blauweiss, Kapfenberg in Po 37. kolu nogometnega prvenstva ltahje Sportklub | na lestvici najboljših strelcev vodi igrale6. Zadnje, 26. kolo: LASK: Wacker %^)S25HrNyer^0(tielM^ 2:1, Floridsdorf AC : Blauvveiss 4:1, golov. Četrtfinale evropske cone tekmovanja za Davisov pokal Od petka do danes so bila četrtfnialna srečanja evropske cone v ieio&' njem tekmovanju za Davisov pokal, ki so se končala s pričakovanimi izidi, ker je Nemčija nastopila proti Danski brez bolnega \an Cramma, Švedska pa Belgiji brez bolnega Bergelina. Najbolj preprečljivo zmago je dosegla Italija pf°l Angliji, doČim je Francija le tesno premagala Argentino. Tako bodo v polfln*'11 evropske cone, kil bo okoli 14. julija. Igrale Italija in Danska ter J^rancija Belgija. Tehnični rezultati posameznih četrtfinalnih srečanj so naslednji: Francija : Argentina 3:2 Pariz, 15. junija. Na teniških igriščih Rolland Garrosa so se posamezne igre kon- 10.9; Pecelj (Crvena zvezda) 11.0; skok oh palici: Milakov (Crv. zvezda) 4.09 m; Mladenovič (Žel.) 3.75 m; skok v višino: Dimitrijevič (P) 185 cm; Vukovič (P) 180 cm; izven konkurence Marjanovič (BIH) 180 cm. 800 m Kereševič 157.6; 200 m: Jovančič (Crv. zvezda) 22.0; Pecelj (Crv. zv.) 22.3; Račič (P) 22.4. Krim : Železničar N. G. 1:1 (1:1) Ljubljana, 15. junija. V kvalifikacijski nogometni tekmi sta danes domači Krim in Železničar iz Nove Gorice igrala neod« ločeno 1:1 (1:1). Večino tekme so bili Kri« inovci v premoči in so igrali v glavnem le na polovici ■ gostov, vendar pa zaradi slabih strelcev v napadu niso izkoristili več ideal« nih priložnosti za dosego gola. Gole sta dala Korpar za Železničarja in Hočevar za Krim. Odlično je igral pri Krimu zlasti Konic kot srednji krilec, pa tudi oba stranska krilca Zabukovec in Novak nista dosti zaostajala za njim, v napadu pa je zadovoljil Je Ho« čevar. Pri Železničarju je bil najboljši vra« tar Natari, ki je svoje moštvo rešil poraza. Pred 300 gledalci je sodil Perko iz Ljubljane prav dobro. V predtekmi so mladinci Krima premagali mladince Gumarja iz Kranja 14.0 (6:0), LOKOMOTIVA B (Zagreb) : DOMŽALE 2:0 (1:0) Domžale, 15. junija. Domžalčani so imeli danes zanimiv nogometni spored, saj je pri njih nastopilo rezervno moštvo zagrebške Lokomotive v prijateljski tekmi proti domači enajstorici. Srečanje je bilo precej zanimivo, domači pa so se dokaj uspešno upirali renomiranemu nasprotniku. Gostje so bili med Domžalčani precej lepo sprejeti. i seli (A) 6:4, 7:5, 6:3; 2. dan: Bernard, Remy (F):Morea, Russell (A) 6:2, 6:4, 6:4; 3. dan: Destremau (F):Russell (A) 3:6, 6:3, 6:4, 6:4; Morea je premagal Remyja (F) v treh nizih. Danska : Nemčija 4:1 Kodanj, 15. junija. Rezultati posameznih iger: 1. dan: Nielsen (D) :Buchholz (N) 7:5, 6:2, 6:4, Hermann (N) :Ulrich (D) 6:1, 6:3, 6:2; 2. dan: Hermann, Gopfert (N): Ulrich, Nielsen (D) 7:9, 14:16. 8:6, 6:3, 6:3; 3, dan: Ulrich (D) : Buchholz (N) 6:3, 6:3, 6:0, Nielsen (D) je premagal Hermanna (N). Italija :Anglija 4:1 Bologna, 15. junija. Rezultati posamezn^ iger: 1. dan: Rollando del Bello.(I) M.vV tram (A) 8:6, 6:3, 6:2. Gardini (I) : Pa‘f (A) 6:2, 6:3. 6:3; 2. dan: Mottram Paish# (A) : Cucelli. Mareello del Bella (I) 6:3, 63» 6:8, 6:2; 3. dan:* Gardini (L) : Mottram (M 4:6. 4:6. 6:3. 6:1, 6:0. Rollando del Bello (I) ' Paish (A) 6:3, 6:4, 6:2. Belgija : Švedska 3:0 Bruselj, 15. junija. Tukajšnje srečanje Davisov pokal se je zabelo šele yčerjjj je dalo naslednje rezultate posameznih ige^' 1. dan: VVasher (B) : Johansson (5) 1:6, 6:3» 7:5, 6:4, Brichant (B) : Davidsson (š) 6:4» 8:6, 7:5; 2. dan: VVasher, Brichant (B) : **** hansson, Rohlsson (S) 3:6, 6:2, 6:1, 7:5. H® glede na jutrišnji igri posameznikov se J® Belgija že po drugem dnevu plasirala v finale evropske cone. Za kapetana ameriške Davis cup repr® zentance, ki bo igrala v I. kolu ameriški cone v Cincinatiju z Japonsko, je bil čen 35*Ietni Bill Talbert, eden najboljši* ameriških igralcev v parih in večkratni P/Ya ZDA ter peti na ameriški jakostni lestvic*- UaMjansčO kegljaži boljši od KinKaeev V okviru krajskega Festivala pretekli veliko zanimanja in so vztrajali do konc* teden so domači kegljaši priredili tudi več Dvoboj se je končal z rezultatom 218:197 v kegljaških nastopov, od katerih pa je bi! korist domačih, tekmovali pa so v narou zanje uspešen le dvoboj z Ljubljanskim nem slogu. ( t Krimom, medtem ko so bili trikrat pora* ; Sinoči je bilo v Ljubljani povratno sreč* ženi od razpoloženih gostov. V prvi tekmi je ljubljanska Ilirija odnesla zmago nad KK Kranjem z rezultatom 2007: 1952 v mednarodnem slogu 100 lučajev me* šano. V drugi tekmi sta se srečali repre* nje reprezentanc Kranja in Ljubljane. vv V tem dvoboju, ki je bil na kegljisci» Krima in Slovenskega poročevalca odig^n v mednarodnem slogu 200 lučajev mešani, zentanci Ljubljane in Kranja in so Ljub* so Ljubljančani odločno premagali repr^ ljančani dosegli zmago z 4629:4540 v med* narodnem slugu 200 lučajev mešano. Tretji poraz pa je doživelo moštvo Kranja v tek* mi z ljubljanskim Železničarjem v medna* rednem slogu 100 lučajev x ~ 1 tiifnm 227:2265 Vse tri t zentanco Kranja z rezultatom 4533:4394-Moštvo Ljubljane je bilo bolj izenačeno« čeprav so manjkali Likovnik, Tiler in But- mešano z rezu!« j ger> Kranjčani pa so nastopili brez rep*; tatom 227:2265 Vse tri tekme so b.le od« yišk b KavČiČa. Med posamezniki igrane na kegljišču Inteksa. . & K. ,.v. xr, , /T • \ om V zaključnem delu festivala so Kranjca* j je bil naibolisi Mlakar (Lj.) z 802 ni priredili propagadni nastop na Titovem . jjama, pri Kranjčanih pa Martelanc S 77' trgu. Nastopili sta moštvi Kranja in Krima, j podrtim[ keglji. Tekma je bila precej b»f' zmagah pa so to pot domačini. Zal je to r >. pokvaril dež, vendar je bilo med gledalci l bena tn zanimiva, Zvezna nogometna liga Državni prvak - HAJDUK ali (MEHI ZVEZDA! Hajduk -. C. zvezda 2:0 (1:0) Igrišče Hajduka, gledalcev 19.000, vreme le* po, strelca Arapovič v 1. in Brokela v 83. minuti, glavni sodnik Fppert iz Zagreba, mejna Lemešič iz Splita in Erkch iz Ljub* Crvena zvezda- Lovrič, Stankovič, Zekovič, Tadič, Oiskič, Palfi, ugnjanov, Mitič, Toma* ševič, Zlaikovič, Djajič; Hajduk: Beara, Kokeza, Grč3Č, KrstuloviČ, Katnič; LusTica, Šenauer, Brokcta, Vukas, Matošič, Arapovič. Split, 15. junija. Do 10 minute je Hajduk silovito napadal. Navdušeno občinstvo, ki ie prispelo iz raznih krajev Jugoslavije, preu* vsem iz Dalmacije, je burno vzpodbuja'0 svojega ljubljenca. Že v 30. sekundi je uspelo Arapoviču na lep Broketin predložek ukaniti Lovriča, ki je samo nemočno pogledal za žogo. Sredina prvega polčasa je potekala v enakovredni igri. Pred koncem pa se je Zve* zda opomogla in začela smotrno napadati, vendar ni bilo odločnega strelca, ki bi znal priborjeno prednost uspešno zaključiti. V drugem polčasu je bila Zvezda nekoliko boljša. Vsi igralci so se do skrajnosti borili in skušali za vsako ceno izenačiti, toda spet ni bilo odločnega strelca. Kmalu zatem se je Hajduk rešil pritiska gostov in začel znova napadati. Sedem minut pred koncem je Kroketa na povsem enak način kakor leta 1950 z odličnim strelom postavil končni rezultat. Nekaj važnejšfh trenutkov iz igre: Do 5 minute je Hajduk streljal dva kota, ki sta ostala neizkoriščena. Čeprav bi bil Brokcta kmalu prvič uspešen., V 7. minuti je Lovrič sij'ajno ubranil silovit strel M-atošiča; v 9. minuti je zastal dih gledalcem: Beara ni mogel do žoge, ki se je že počasi kotalila proti golovi črti. V zadnjem trenutku je uspelo Katniču odstraniti nevarnost. Ko je Zvezda prevzgla pobudo v svoje roke, je Mitič v 14. in 15 minuti dvakrat streljal na gol, vendar zelo slabo. V 17. mniuti je bil zopet uspešen Lovrič. Kmalu nato pa je bil nesrečno poškodovan TomaševiČ, ki je moral zapustiti svoje mesG) srednjega na* padalca in se preseliti na desno krilo. V 12. minuti drugega polčasa je Lovrič v akrobat* skem slogu ubranil Matošičev strel. V 14. minuti se je izkazal Beara. Djajič se je nenadoma znašel sam pred nasprotnikovim golom, vendar je bil "njegov strel slab in netočen. Igra ie kmalu postala ostrejša. V 30 minuti je Matošič ostro streljal v samo prečko. V 38 minuti je Palfi imel zadnjo zrelo priložnost, da izenači rezultat, vendar Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Odgovorni urednik Igor Prešern. — Ured= ništvo in uprava v Ljubljani, Likozarjeva ul. — poštni predal štev. 377. —» Telefonske Šte* vilke med tednom 33*85 in 50*09, ob nedeljah pa 43=84 do 88 in 35=58, 30=63, 26=28. - Ce. mu hi uspelo, pač pa je to v naslednji minuti uspelo Broketi, ki je dosegel najlepši gol dneva. Danes je Matošič odigral svojo poslednjo igro. Za seboj ima okrog 900 prvenstvenih in prijateljskih tekem, na kateri je dosegi nad tisoč golov. Jutri bo z dr. Šime Po* dujem odpotoval v Anglijo na> trenerski tečaj. Zvonko Bariš;2 Dinamo : Lokomotiva 4:2 (3:1) Stadion Dinama v Maksimiru, gledalcev 3.009, sodnik Machiedo iz Splita, strelci: Hmelina v 14, Conč v 16, in 86. ter Koželj v 21. min. za Lokomotivo, Dvornič v 38. in Čajkovski v 71. min. za Dinamo. Lokomotiva: Majdič, Etlinger, Ože-goyič, Bobek, Andročec, Reiss, Od žak, Cone, Firm, Koželj, Hmelina. Dinamo: Majerovič, Benko, Crnkovič, Režek, D. Horvat, Cizarič, Lipu-šinovič, Dvornič, Cimermančič, Čajkovski II., Sretaj. Zagreb, 15. junija. Majhno število gledalcev, ki je prisostvovalo današnjemu prvenstvenemu srečanju obeh zagrebških rivalov, je bilo razočarano zaradi mlačne in nezanimive igre. Ne bi mogli reči niti za zmagovalca, da. je prikazal posebno dober nogomet, vendar so predvedli igralci Lokomotive zrelejšo in boljšo igro, posebno v prvem polčasu. Težko je pohvaliti katerega koli od 22 igralcev, ker so vsi igrali brez volje in posebnega prizadevanja. Z današnjo zmago se je Lokomotiva uvrstila na tretje mesto v lestvici I. Pri Lokomotivi so bili najboljši Conč, Hmelina in Firm, pri Dinamu pa sta bila boljša od ostalih Drago Horvat v krilski vrsti in Cimermančič v napadu. Vilko Luncer kov in Colič (avtogol) za Vojvodino, j Rabotnički : Mačva 3:2 (1:1) Sodnik Vlajič iz Beograda. | Stadion y Skopl ju, vreme lep* Tekma med Partizanom in Vojvo- ]e(|alcey l0.000, sodnik Mrkobrad dmo je bda živa m zanimiva. V za- £ Beograda. ceticu prvega polčasa je prevlado-. 6 , . .. v( ! vala Vojvodina in že vodila z 2:0,1 Strelci: Balevski v 15., Vucinov potem pa se je Partizan otresel pri- y mmu^ Z£} j^abotmckCo tiska in hitro izenačil ter v drugem Jao0clic v 10. ter Jakus v b*. 11 polčasu začel ostro napadati. Dose- nu*‘ za Mačvo. gel je izenačenje in vodstvo s 5:3, j Skoplje 15. junija. — Rezultat nato pa so njegovi igralci predvedli današnje prvenstvene tekme nv LESTVICA T. SKUPINE: Hajduk Crvena zvezda Lokomotiva Dinamo 3 1 3 1 2 0 0 2 8: 2 9: 4 10:15 6:12 Partizan : Vojvodina (3:3) Beograd, 15. junija: Stadion Parti- čekovni račun uprave št. 602=10331=0. — Celo. zana- gledalcev okrog 8000, strelci: dt V^tuileZ^a^^- Tn £“ Bobek (2), Zebec Herceg Milutinovič din 80.—, I za Partizan, Krstič (2), Hirman, Raj- pravo ekshibicijsko igro. V 80. minuti pa je Rajkov nenadoma prodrl do gola in iz 16 metrov z močnim strelom ukanil Šoštariča. Kmalu nato je isti igralec ostro streljal na gol Partizana, žoga pa se je zaradi dotika branilca Coliča znašla v mreži ter je bil tako postavljen rezultat tekme. Pri Partizanu so bili najboljši Bobek, Zebec in Jovanovič, zelo slaba pa sta bila branilca, pri Vojvodini pa so se odlikovali Krstič, Milovanov, Rajkov in vratar Vereš. Slavkovič Vardar : BSK 1:1 (0:1) Stadion v Skoplju, vreme iepo, gledalcev 10.000, sodnik Sveta Popovič iz Novega Sad... Strelca: Jovič v 31. min. za BSK, in Janevski v 81. m' uti za Vardar. Skoplje, 15. jun. Današnja prvenstvena tekma med Vardarjem in BSK se je odlikovala predvser po surovi igri obeh moštev. Vsem pa je pred- tudi zaradi osovanja mejnega sodnika. V prvih petnajstih minutah je bil BSK v premoči in tehnično boljši, toda Vardar je pogosteje prihajal pred vrata BSK in ustvarjal nevarne situacije, ki pa jih njegov napad ni znal izkoristiti. Od 30. minute prvega polčasa je tudi Vardar igral le z desetimi igralci, ker se je Karovski poškodoval in je moral zapustiti igrišče. LESTVICA II. SKUPINE: Rabotničkim in Mačvo je popoln®: ma realen. Rabotnički je bil boUst in borbenejši. Kljub vsemu PJ‘za' devanju gostov so domači zaslužen® obdržali obe točki. Tekma je ,bu® vse do konca zelo živahna. V in®1 štvu Rabotničkcga sta se odlikoval® zlasti Vučinovski in Drl jevič, v moštvu Mačve, pa Jagodič in Jak®h; Sodnik Mrkobrad je večkrat greši in ni upošteval prednosti. Sarajevo : Zagreb 0:0 Igrišče Sarajeva, vreme lepo, §1®' dalcev 8000, sodnik Barjaktarevič 1 Beograda. Sarajevo, 15. junija. V današnij prvenstveni tekmi med Sarajevom m Zagrebom so Zagrebčani zaslužen^ odnesli eno točko iz Sarajeva, ®e' prav so bili veči del igre le v °bra^\ bi. Njihov napad je igral zelo slab* LESTVICA III. SKUPINE: 6 5 5 i Sarajevo 5 2 2 1 7: > Zagreb 5 1 3 1 4: 5 Rabotnički 5 2 1 2 9:1 2 Mačva 5 1 2 2 7: ' BSK 5 4 1 0 12: 4 9 Partizan 5 3 1 J 15: 8 7 Vardar . Q: 5 1 1 3 6:15 3 Voj vodi na 5 0 1 4 7:13 1 Nemčija svetovni prvak v rokometu Včeraj in danes so irgali fnialne ukrn^j Ziirichu, kjer je danes prisostvovalo -(0 gledalcev. Včeraj popoldne je Danska v ^ bi za 5. in 6. mesto premagala Nizoze • «d 20.8, danes pa je Švica v predtekmi. ^fs veljala za 3. oziroma 4. mesto, Pre Avstrjio 12:10. V fnialni tekni; za n® svetovnega prvaka je Nemčija prefP, 0vf^ Švedsko 19 8 (8:3) in tako postala sv ^ prvak v rokometu. m nf* Končni vrstni red držav na svetovn ^ venstvu v rokometu je torej n®s e. “e4r:jS# i Nemčija, 2. Švedska, 3. Švica, 4. Avsi ;5. Danska, 6. Nizozemska. !