fl 360693
DIALIZNI GLASNIK

Hemodi a I iza ie postopek čišćenja krvi. ki nadomesti funkcijo iedvic pri oolnikih z ledvično odpovedjo, čeprav govorimo o umetni ledvici, runkcija umetne ledvice se zdaleč ni tako celostna. kot je funkcija lastnih ledvic. Z umetno ledvico lahko odstranjujemo odvečno vodo. uredimo koncentracije vaznih elektrolitov v telesu. uredimo kislost telesnih tekočin, odstranjujemo dušične snovi inpr. sečnino. kreatinin, sečno kislino in druge;. Zal pa umetna ledvica ne more nadomestiti ledvične tvorbe vitamida D in eritropoetina in ne more opravljati mnogih drugih presnovnih funkcij, ki so vezane na lastne
ŠTEVILKA 27
LJUBLJANA 1992
USTREZNOST HEMOD1 AL IZNEGA ZDRAVLJENJA
ar. Rafael Ponikvar
Namen dializnega zdravljenja je z nadomeščanjem runkcije
lastnih ledvic omogočiti čim boljšo zdravstveno, psihično in socialno rehabilitacijo bolnikov, ki se zdravijo s hemodia-lizo. Najustreznejša hemodializa bi bila tista, ki bi zagotovila vzdrževanje normalne količine vode v telesu. normalnih koncentracij elektrolitov in dušičnih snovi in normaino Kislost krvi.
Z normamo Količino vode v telesu in z normalnimi koncentracijami natrija je pri več kot 60 % bolnikov na hemodiaiizi mogoče doseči normalen krvni tlak. Slednji je temeljni pogoj za čuvanje žilno srčnega sistema, ki ga najbolj prizadene ravno v i s o k krvni tlak.
Nizke koncentracije sečnine in kreatinina dokazano obvarujejo b o i nik e pred večjo obolevnostjo, normalne koncentracije kalcija in rosror ja pa zavirajo n a g i o spremmianje kosti, kar sicer soremija dializno zaravi jen j e.
VODNO RAVNOVESJE V TELESU
Dializni bolniki, ki nimajo diureze. izločijo vodo le z dihanjem ipribližno 600 g dnevno > . z blatom lokrog 200 g dnevno > in znojenjem iiOO g dnevno;. Ostala tekočina. ki jo bolnik zaužije, se nabira v telesu in jo je potreono odstraniti s hemodiaiizo. vsak dializni bolnik ima določeno suho tezo. to je tista teža, pri kateri je mogoče ipri večini> doseči norma-
len krvni tlak.
kjer ni klinično vidnih oteklin po telesu in
kjer rentgensko ugotavljamo normalno pljučno silno risbo, srčno silhueto in z Loppierjem vene ca v e ustrezen premer te
Sile. Odstranjevanje vode med hemodializo z uitrariltracijo je včasin pri bolnikih s slab Se oozivnim srčno Silnim sistemom oteSeno. tako da je varna ultrari i trači ja v uri pri različnih bolnikih različna, od 500 do 1000 mi/uro. visoke ultrariltra-cije - v e c kot öuu ml/uro - so dolgoročno gledano škodljive za srčno Silni sistem. Ravno zato se je v zadnjih letih izkristaliziralo spoznanje, da hemodializ ni mogoče krajšati poo *+ ure. ne da bi tvegali resne posledice na srčno Silnem sistemu. Priporočljivo je. da je prirastek telesne teSe med dverna dializama manjši od 3 % telesne teSe. Kadar se med hemodializo odvzame blizu 5 % telesne teSe tekočine, so t e S a v e v smislu mišičnih krčev in padcev pritiska neizogibne.
PREČIŠČEVANJE KRVI
Prek polprepustne membrane dializatorja teče izmenjava molekul med dializno raztopino in krvjo gieae na koncentracijski gradient snovi na ooeh straneh memorane. To Domeni, da se molekule sečnine iz krvi usmerijo prek membrane v dializno raztopino. ker tam secninskih molekul ni: poooono velja za ione kalija, pa tuoi natrij lahko potuje iz dializne raztopine 'kjer ga je veći v kri in tako naprej. Čiščenje krvi je odvisno od koncentracijskega graoienta. od velikosti molekul, od hitrosti pretoka dializne raztopine in pretoka krvi. Najboljše rezultate glede čiščenja snovi iz krvi doseSemo pri pretoku krvi od z50 do 350 mi/mi.n. večji pretoki med klasično hemodia-
1izo niso potrebni. Ugoden pretok dializne raztopine je 5ÖÖ ml/min. tako da so višji ali nižji pretoki redkost. Za ocenjevanje čiščenja majhnih molekul. kot na primer sečnine in kreatinina, uporabljamo nekaj načinov:
-	določanje koncentracij sečnine in kreatinina pred dializo
-	določanje KT/V
-	določanje TAC sečnine
Koncentracija sečnine pred dializo naj ne bo višja od 30 do 35 mmo 1 Z 1 . kreatinina pa 1000 wmoi / 1 za ženske in isuO wmoi/1 za moške.
Določanje časa dialize in površine membrane dializatorja s pomočjo formule KT/V temelji na klirensu sečnine prek uporabljenega dializatorja. časa dialize in pa prostornine telesnih tekočin, v katerih se nahaja sečnina. Pokazalo se je, da je za dobro dializo potrebno doseči indeks 1.3.
Določanje ustreznosti dialize gieoe odstranjevanja majnnih molekul s pomočjo TAC sečnine upošteva koncentracije sečnine med dvema dializama. Upoštevajo se tudi časi, ki pretečejo med dvema dializama, ter cas trajanja same dialize. Na osnovi teea se izračuna vrednost povprečne koncentracije uree za nekaj dni. ki mora biti pod Id mmol/1. če naj ocenimo dializo kot ustrezno. Ta način je občutljiv kazalec ustreznosti dialize. Uporabljamo ga v našem centru.
Beta 2 m i krog I obu 1in je kazalec učinkovitosti odstranjevanja srednjih molekul iz telesa. Smiselnost njegovega določanja je le v zvezi z dializami, pri katerih se uporabljajo sintetične membrane. Idealno bi bilo, da bi se koncentracija slednjega vzdrževala v normalnih mejah, kar pa je še vedno nerešen prob 1 em.
Korekcijo koncentracij natrija. kalija in kislosti krvi je mogoče v celoti doseči med redno štiriurno hemodiaiizo. Kalij pred dializo ne sme biti višji od 6.7 mmoI/1. višje vrednosti lahko govorijo za neustrezno korekcijo kislosti krvi med predhodno dializo. povečano nastajanje kislih snovi izelo nizek tlaki, neustreznost delovanja arteriovensKe fistule. Kislost krvi se meo dializo normalizira z uporaoo poseonih snovi ipufrov;. ki so v dializni raztopini: običajno se uporabi ja acetat, ki se v jetrih presnovi v bikaroonat in se na ta način normalizira koncentracija bikaroonata v serumu. Več kot 50 % centrov v Evropi uporablja kot pufer bikarbonat ibiKarbo-natna nemodia 1iza) , Ki je ugodnejši, ker se vrsi normalizacija zakisanosti krvi od samega začetka hemodi a I i ze. Bikarbonat na dializa je dražja. Zaželena koncentracija serumskega bikarbonata pred hemodializo je 20 mmol/1.
Normalne koncentracije kalcija t od 2.2 do 2.ö mmoi/1; in fosforja ido 1.6 mmo1/1: pred hemodializo so potrebne. da bi se čim bolj zmanjšala razgradnja kosti in da bi se preprečilo izgubljanje kalcija iz kosti na eni strani in tvorba netopnih spojin kalcija in fosforja, ki se potem nalagajo v mehkih tkivih sklepov, vezi in kože in povzročajo huae nevšečnosti in
bolečine.
Vir kalcija je hrana, rosratni veza 1 ci iCaCOJ.
kalcijev acetat; in dializna raztopina. Včasih, vendar redko, je ponudba kalcija prevelika. š e posebno. če bolniki dobivajo vitamin D, zato je potrebno zmanjšati dozo kaicij vsebujočih fosratnih veza 1 cev ali pa uporabljati dializno raztopino z nižjim kalcijem. Vir rostorja je hrana, predvsem meso in mlečni izdelki, edini način odstranjevanja iz teiesa pa je preli prebavil in z aiaiizo. La bi se vzorževaia z e i jena Koncentracija rosrorja pred dializo, je potrebno jemari ustrezno dozo rosratnih vezaicev, na koncentracijo pa vplivamo tudi s čiščenjem krvi z dializo. K ustreznemu vzdrževanju koncentracij kalcija in rostorja kot dejavnikov. Ki vplivajo na kosti, sodi tudi uporaba vitamina D. ki bi ga dializni bolniki, ce ni posebnih zadržkov, morali redno jemati'.
Humani reKombinantni eritropoetin. ki ga dajemo v obliki podkožnih injekcij, navadno po vsaki dializi, nadomešča manjkajoči eritropoetin. ki ga sicer izdelujejo normalne ledvice. Potreben je za izdelavo rdečih Krvničk. Z njegovo uporabo se izognemo dajanju transruzij in komplikacijam, ki so povezane z njimi (.alergične r e a k e, i je, virusne inrekci je s HBV, HCV, HIV/. Doza je individualno prilagojena in naj omogoči vzdrževanje koncentracije hemoglobina okrog 105 - 110 g/l.
DIALIZNE METODE
Acetatna hemodia 1iza in celulozni hemodiaIizator so še vedno temelj hemodia 1ize po svetu, ki zagotavlja življenje več kot
ö
300.000 dializnim bolnikom. Bikarbonatna dializa pač v skladu s finančnimi možnostmi vse bolj izpodriva acetatno hemodi a 1i-zo. Slednja povzroča nekatere motnje v presnovi in ima neugoden vpliv na krvni tlak (. h i po t enz i j e ; med hemodia 1 izo. Pri bikarbonatni dializi uporabljamo za urejanje kislosti krvi bikarbonat, ki je sicer normalno prisoten v človeškem telesu.
Hemofi1 trači ja je postopek, pri katerem uporabljamo poseone filtre. Ti filtri omogočajo visoke ultrariltracije p i a zrnine vode. ki jo nadomeščamo s hemofi1 trači jsko raztopino t ta ima podobno sestavo kot plazmina vode). Telo se na ta način "izpira" in očisti nerabnih snovi. Pri klasični nemofi itraciji je največja možna količina infuzata 35	1 ii05 1 tedensko/. kar
zadošča za dobro očiščenje krvi za srednje težke bolnike ido 70 k g l . Izboljšana verzija hemofi1 traci je. in-line hemoti i traci ja, je postopek, kjer se inruzat izdeluje v času hemofi 1t raci j e. Pri nas se izdeluje acetatni infuzat. zato zaradi neugodnih učinkov acetata uporabljamo 30-35 1 infuzata med eno proceduro. In-line hemofi 1tracij a z bika r bona inim infuzatom pa praktično nima omejitev glede prostornine i n i u n :i i r n -i z a mroža ta. med eno proceduro.
Hemooiari1 traci iške procedure. kot so nemodiati i traci ra, biofi1 trači ja in hrezacetatna Dior i i trači ja. izkoriščajo doore strani hemoaiaiize iprenod molekul na osnovi različnih Koncentracij na obeh straneh membrane - diruziia/ in nemo filtracije (filtracija nerabnih snovi s hemofi1 trači j sko raztopino/ in se uporabljajo pri bolnikih, kjer je bodisi s hemodiaiizo ali hemofi1 traci jo težko doseči dobro očiščenje krvi. Brezacetatna
biofi I traci ja je trenutno tudi edini postopek. pri katerem bolniku ne infundiramo acetata.
Tako hemoti 11racija kot hemodi ari 1tracij a omogočata večjo cirku1acijsko stabilnost ^normalen tlak med hemodializol kot običajna acetatna hemodializa. C irkuiacij s ko stabilnost pa lahko povečamo še z natančno vodenimi u 1 trati1 trači jami. To dosežemo z uporabo hemodia1iznih monitorjev z volumetricno kontrolo u Itrati1tracij e.
Učinkovitost čiščenja krvi med hemodializo se poveča s podaljšanjem časa le-te in z večanjem površine membrane dializator-ja. Priporočljiva dolžina hemodialize je do o ur. površina memorane pa od 1 do 2 mž. Pri površinah večjih kot 1.5 m2 je potrebna bikarbonatna hemodializa.
ZAKLJUČEK
Cilj hemodi a Iiznega zdravljenja je dobra vsestranska rehabilitacija bolnikov s končno ledvično od poveo j o. To je mogoče doseči z dobro tehniko in tehnologijo aparatur in postopkov, ki so nam na voljo, z zdravili, ki nadomeščajo nekatere izpadle tunkcije lastnih ledvic. pomemben pa je tudi lastni prispevek bolnikov, da sprejmejo tiste omejitve, ki so jim v prid in ki izpričujejo njihovo motivacijo in željo po kvalitetnem živi j en j u.
' š
li
I
ii
I ÄHKQ UPOHAUl IA SAMO / A TO U8FOSOWI -UN / I) H A V N I *
^ bi - o
mi i
I $ Q f e
I -
\\\
ii
;r
HA/IOFINO l AMKO UPO« A Hl JA SAMO ZA TO USPOSOBUtN ZDRAVNIK
MA/TOPIHO LAHKO UPORABI JA SAMO ZA 10 USPOSOBUIN ZDRAVNIK



/
r~
m
c
o
m
ir


X
i
s
o
ü
m


e
s


SS S <
5
RAZTOPINO l AMKO UPORABI J A SAMO ZA TO USPOBOBtJfN ZDRAVNIK

$ *
RAZTOPINO i Ahk i
§> O
k y
ž ^ \\\ g h!
i l\\
* g s * i ii:
1 ! j 3 j 3 I :?$
I I I ä I 1 j*?
Š i
i» ii	!'!!
RAZTOPINO LAHKO UPORABI ja SAMO

lil
6 5 $ g I

ž 1	a l
-	e -
©
0)
7T
♦
e
e
DVAJSETLETNO ZDRAVLJENJE BOLNICE NA DIALIZI V SLOVENJ GRADCU
vms Mihaela Šteharnik
Bolnica se je ±e leta 1964 zdravila zaradi akutne ner ropa t i je na internem oddelku SploSne bolnišnice v Crni. Nato je redno prihajala na kontrole v nerrolosko ambulanto v Slovenj Gradec, kjer so ji leta 1966 ugotovili kronično ledvično ne r'ropa t i j o. Zdravstveno stanje se ji je leta 1971 tako poslabšalo, da je bila hospitalizirana na internem oddelku zaradi kroničnega nerritisa z uremijo. Kljub običajni terapiji kronične ledvične insufience se ji stanje ni izboljšalo, temveč celo poslabšalo. Zdravnik se je odločil za zdravljenje s hemodiazo. Takrat je bila bolnica stara Ö4 let.
Dne 18. julija 1971 ji je bil narejen Scribnerjev sant na desni goleni. Nanj je bila priklopljena 21. julija 1971. V času dializiranja na šant je imela boinica samo eno večjo komplikacijo, in sicer izpad arterijskega kraka santa.
Dne 26. oktobra 1971 ji je dr. Tomo Da rian napravil artehiovensko fistulo nad levo arterijo radia!is. Prvič je bila punktirana čez mesec dni. V začetku so arteriovensko fistulo punktira 1 i zdravniki, dializo samo pa je vodila sestra. Pri bolnici je dializa trajala do deset ur dvakrat na teden. Z izboljšavo umetnih ledvic in aparatur se je pri bolnici skrajšal tudi čas dialize. Od leta 1965 se dializira trikrat na teden po 4 ure.
V času dial iziran.ia i e imela težave s hipertenzilo. ki jo
je spremljal glavobol med dializo in en dan po njej. Leta 1&72 je bila hospitalizirana zaradi febrilneea stanja, ki se je po antibiotični terapiji izboljšalo in čez teden dni je bila odpuščena domov. Zaradi velikih doz neparina je imela bolnica občasno močnejše menstruacije, ki jih je uspesno olažila s tabletami primolut. Menstruacije je imela reano do a5. leta starosti, to je se deset let po začetku dializirania. Urina je oilo prvih deset let okrog 500 ml na oan. potem pa zmeraj manj. Sedaj urina nima več. Leta 1977 so ji prvič določili iaustralia/ protitelesa hepatitisa B. Vendar pri bolnici nismo opazili nobenih znakov okužbe z virusom nepatitisa B. njeni družinski člani pa so zboleli za hepatitisom B. Ta protitelesa so ji ostala vse do danes. Leta 1960 še ji je pojavila katarakta na desnem očesu. Stanje se je počasi slabšalo, zato je bila leta 1982 operirana v Splošni bolnišnici Maribor. Po desetih letih diaiiziranja se je pri bolnici pričelo obdobje hipotonije, ki traja se danes. Leta läöe se je zdravila v zdravilišču Dobrna zaradi bolečin v ramenskih sklepih. Gibljivost se je zboljšala, bolečine so za nekaj časa izginite. Leta 1967 smo jo poskusili zdraviti s hemoti I trači jo. vendar se je bolnica doma počutila zelo slabo. Zato smo po nekaj dializah spet prešli na navadno acetatno hemodiaiizo. ki ji najbolj ustreza. Leta 1966 je bila zaradi rebrilnega stanja spet hospitalizirana. Z antibiotiki smo jo uspesno pozdravili.
Dne 13. junija 1988 je bolnici trombozirala ristuia. ki smo jo uporabljali dolgih 17 let. Prim. dr. Nado Vodopija ji je napravil novo na drugi, levi roki nad arterijo radialis. Punktirati smo jo začeli čez dober mesec. Fistula dela še
danes. Leta 1990 smo jo zadeli zdraviti z eritropoetinom, saj je morala vsa leta dializnega zdravljenja zaradi nizkega krvnega statusa dobivati velike količine krvi v pr ib 1ižno 10 transfuzij vsako leto;. Ze po dveh mesecih apliciranja eritro-poetina se je krvni status izboljšal, prav tako pa tudi počutje bolnice.
Vsa leta dializnega zdravljenja je bila bolnica zelo disciplinirana, kar kaže tudi njeno sedanje zdravstveno stanje. Razen občasnih bolečin v ramenskih sklepih in obdobij hi po toni je bolnica nima večjih težav. Telesno težo je s pravilno dieto ohranjala na 60 kg.
To je bilo nekaj o s n o vih podatkov o njenem zdravljenju s hemodiazo. Zdaj pa bi vam rada povedala Se neKa j o bolni einem psihofizičnem stanju.
ko so bolnico pred dvajsetimi leti pripeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Graaec, je bila že v dokaj huoem uremičnem stanju. Bruhala je, ni imela apetita, noge so o i 1 e zelo edema -tožne, prav tako oči. hude bolečine je imela pod obema rebrnima lokoma. Bila je obupana in brez volje. Odklanjala je dializo, čeprav ji je zdravnik o njej vse pojasnil. Bilo ji je vseeno. če umre: na dializo ni hotela, po dolgem prigovarjanju je nanjo le pristala. Prvi stik z dializo je bil zanjo Sok. Pogled na ogromne aparature jo je navdajal z grozo. ko je ugotovila, da je kri, ki se pretaka po ceveh, njena, ji je postajalo slabo. Dialize so bile zelo utrujajoče. Sant na nogi je ni motil, saj je dneve med dializami prespala. Za pomiritev je dobivala sedative, ko so ji povedali, da bo potrebna majhna operacija za ar teriovensko fistulo, ni hotela o tem nič slišati. Bila je prepričana. da bo po operaciji umrla. Nobeno
prigovarjanje ni pomagaio. Se 1 e ko ji je zdravnik omenil hčerko, ki je bila takrat stara dvanajst let. ie začela premišljevati in je končno privolila v operacijo. 5e danes se spominja, kako je zdravnik vso noč prebedel pri njej in poslušal. ali fistula dela.
Po treh mesecih je bila odpuščena domov. Čeprav sta bila mož in hčerka seznanjena z diaiizo, se o njej doma nikoli niso pogovarjali. Tudi sama o tem ni hotela premišljevati. "Manj vem, bolje je." si je mislila. "Na diaiizo moram hoditi." s tem je bila zanjo stvar končana. Pol leta je trajalo, da se je spet počutila s K o r a j zdrava. Apetit se ji je povrnil, glavoboli in bruhanje so prenehali. Utrujenost je čutila samo dan po dializi. Dan pred naslednjo diaiizo pa se je počutita, kot da dialize sploh ne potrebuje. Doma je sama opravljala vsa gospodinjska dela. Službo čistilke ie na predlog zdravnika opustila že pred leti. ko so se zaceli simptomi kronične nerropatije. Skrbela je za odraščajočo hčerko in moža. Dela je bilo zmeraj dosti. Pa vendar je včasih premišljevala in se spraševala: "Z a k a j ravno iaz, zanaj ravno jaz?"
Dolgo je svojo bolezen skrivala ored sosedi in znanci. 0 tem so bili seznanjeni samo družina in sorodniki. Nikoli ni uživala v druženju s sosedi aii znanci, seoaj pa je to skoraj popolnoma opustila. Obiskovala je samo sorodnike in prijateljico. V veliko oporo ji je bil mož. Pomagal ji je pri težjih opravilih. Največ ji je pomenilo. da ji je bil v vseh dolgih letih njene bolezni zvest zakonec.
'Veliko skrb je bolnica posvečala negi in varovanju svoje fistule. Vsak dan. leto za letom, jo je negovala s neparin-skimi mazili. Kljub temu so se včasih pojavili nematomi pri
punkt i ran ju. Takrat je odšla domov brez hemodialize. To jo je najbolj skrbelo. Drugače se je na dializi kar dobro počutila: da je le aparat deloval in da je bila ledvička cela. Tudi z ostalimi bolniki se je dobro razumela in sčasoma ji je to prihajanje in odhajanje prešlo v navado, kot da gre v službo. Prav zato ima tudi odklonilno stališče do transplantacije. Seveda jo je strah operacije, a pravi, da brez dialize ne bi znala več živeti. Pogrešala bi dneve, ko se malo razvedri ob pogovoru z ostalimi bolniki. Pogrešala bi sestre. Zato jo vsaka smrt na dializi zelo prizadene, kot če bi ji umri sorodnik. Porodi se vprašanje:	"Sem morda jaz naslednja?"
Veseli se z ostalimi. ko je kdo transpiantiran. Predvsem privošči transplantacijo mladim bolnikom, ki so komaj začeli živeti, kot pravi ona. ko jo vprašam, kakšne težave ji dela dieta, pravi, da nobenih. Pregreši se samo glede soli. pa še ta greh odplača sama z večjo žejo. Tudi kakšnih poseonih omejitev nima. Z leti izkušnje in poznavanje samega seoe povedo, kaj in koliko lahko jes. Tudi s spanjem ni imela nikoli problemov. Po kosilu si mora privoščiti nekaj počitka. Le ce jo kakšna stvar zelo razburi. bedi pozno v noc. večini drugih bolnikov preostavlja veliko nadlogo sroež kože. Naša bolnica teh težav nima. Kožo ima lepo, gladko in napeto, nie izsušeno. Sedaj, po toliko letih dialize. ji edine težave predstavljajo bolečine v ramenskih sklepih. Lajša si jih z obsevanji in občasno z analgetiki. Tudi hodi malo težje, zato je najraje doma. kjer se veliko ukvaria z vnuki. Ze od njihovega rojstva pazi nanje.
ko sem jo vprašala, kako bi se odločila. ce 01 morala se enkrat na začetek zdravljenja pred dvajsetimi leti, je rekla:
"Na začetku sem si želela samo to, da spravim hčerko do poklica. Ko je hči doštudirala in se zaposlila, sem prosila samo.
da vidim	še vnuke,	potem lahko	umrem. Sedaj pa	si že 1im in
čakam, da	bodo vnuki	doštudirali	in se zaposlili.	Seveda bi se
zopet odločila za dializo. Toliko sem že doživela v teh dvajsetih letih - veliko hudega, a tudi veliko lepega. Hvaležna sem prim. dr. Simonitiju, or. Darianu ter sestram, oa so me tako vztrajno pregovarjali in nagovorili, da sem se odločila za dializo!"
Pred davnimi dvajsetimi leti!
PROMOCIJA LEKOVIH DIALIZNIH RAZTOPIN
LEKODEL
Jože Kosir
V petek, 9. oktobra 1992, i e na im 1 a 1sa Lekova proritna enota -Diagnostika - organizirala promocijo dializnih raztopin. Promocije so se poleg predstavnice ministrstva za zdravstvo mag. Nataše Anžič udeležili direktor internih klinik v UKC Ljubljana dr. Andrej Bručan, zdravniki iz vsen enajstih dializnih centrov v Sloveniji. predstojnik nerrološke klinike v Ljubljani mag. dr. Rado Kveder in zdravniki drugih nefroloških klinik v Sloveniji. Poleg zdravnikov so se promocije udeležile glavne sestre, ki so temelj dobre organiziranosti "servisa izvajanja dialize", predsavniki društva ledvičnih bolnikov in predstavniki veledrogerij. Vse prisotne je z nagovorom pozdravil generalni direktor Leka Metod Dragonja.
Pred promocijo našega novega izdelka so imeli člani nerrološke sekcije Slovenije strokovno srečanje, med katerim so kolegom predstavili svoja strokovna raziskovalna dela. letos predstavljena na nekaterih mednarodnih kongresih.
Pri predstavitvi naših dializnih raztopin je asistent dr. Rafael Ponikvar uvodoma prikazal zanimiv zgodovinski potek razvoja dialize v svetu in pri nas ter pomen dialize za nadaljnje kvalitetno življenje bolnikov s končno odpovedjo ledvične funkcije. Podrobno je predstavil rezultate kliničnega in
predk i inićneza testiran.i a Lel:ov i h diaiiznin raztopin in pomen uvedbe Lekovih dializnih raztopin v terapijo dializnih bolnikov. Ker Lei:ov i zde i ek siedi sodobnim trendom zdravljenja, klinično testiranje je bilo opravljeno v dializnem centru UkC Ljubi j ana.
Vodja projektnega tima Diagnostike Jože kosir pa je zbrani slovenski strokovni javnosti pokazal. Kaj je bilo treoa narediti v Lbku. da je naša slovenska dializa postala strateško neovisna. Poseben poudarek prikaza je oil na našem vloženem delu. na kvaliteti, ekonomiki in iegisiaciji predstavljenega izdelka. Poudarjeno je bilo, da tudi PDA še ni uspela to področje zakonsko urediti zaradi izrecno hitrega razvoia segmenta ter aa smo naše stanoarae izenačili s standardi v BP. Poudaril je, da smo prvi. ki so na področju bivše Jugoslavije ob prihodu na trg novega izdelka upoštevali in izpolnili vse zakonske zahteve. To pomeni. da so dializni centri do sedaj uporabljali neregistrirane raztopine in oa nad neregistriranimi izdelki zunanje strokovne službe ne izvajalo Kontrole kva1itete.
V Leku smo v prvem paketu dializnih raztopin razvili:
-	dva koncentrata za acetatno hemooiaiizo z glukozo z različno koncentracijo kalcija.
-	kisli in alkalni koncentrat za bikarbonatno hemooiaiizo z glukozo,
-	kisli koncentrat za bikarbonatno hemodiaiizo z BiCart kapsuI o in
-	koncentrat za brezacetatno biori1tracij o.
V Leku smo razvili dializne raztopine na pobudo zunanjih želja in potreb (.ministrstva za zdravstvo, socialno varstvo in družino ter strokovnjakov, ki so moralno in strokovno odgovorni za izvajanje dialize; in naših lastnih strokovno-proizvod-nih potencialov. Potrebno je poudariti, da je izvajanje dialize strateškega pomena za vsako neodvisno državo. ko je še bivši Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo lani v reoruarju in marcu preverjal situacijo v zdravstvu ipred 26. junijem 1991 in po njem; glede na odvisnost in neodvisnost Slovenije od ostalih jugoslovanskih republik. se je pokazalo, da so dializni bolniki tista rizična skupina, ki bi lahko najbolj občutila in najteže prenesla družbenoekonomske spremembe, će se bodo 1 e - te vršile po "grobem" scenariju.
Življenje dializnih bolnikov je odvisno od izredno sinhroniziranega izvajanja "servisa" dialize. Bolniki si morajo vsak drugi dan očistiti kri od nastalih metaboinih viškov ter vzpostaviti nazaj najugodnejše ravnovesje v krvi prisotnih soli, ker so ali brez ledvic ali pa jim ledvice ne delujejo več. če bolniki ne opravijo omenjene terapije več kaKor tri dni zapored, je ogroženo njihovo življenje.
Slovenija je bila lani dvakrat v situaciji, ko je bilo življenje dializnih bolnikov v izredni nevarnosti. Prvič se je taka situacija pojavila julija 1991 zaradi blokade mea desetdnevno vojno in drugič pozno jeseni, ko se je razplamenela vojna na Hrvaškem in je obstajala realna nevarnost. da bo agresor bombardiral Plivo, ki je bila takrat edini proizvajalec dializnih raztopin za Slovenijo. Obseg preteče katastrore bi
lahko primerjali z nesrečami, ki so v preteklosti ±e doletele slovenski narod. Vedeti namreč moramo, da .je teh bolnikov v Sloveniji več kot 900, to je ekvivalentno petim letalskim katastrofam, in da je Hrvatska tolikšno število dializnih bolnikov (po nekaterih zgodnjih strokovnih analizam med lansko vojno tudi izgubila.
To, kar se ni zgodilo lani. se je zgodilo letos, konec septembra in v začetku oktobra 1992 je Pliva začasno prenehala dobavljati Sloveniji dializne raztopine. Za dializne bolnike je ta izpad dobave ostal nezapažen. V Leku smo že avgusta po končanem razvoju posameznih dializnih raztopin takoj zaceli z intenzivno proizvodnjo, ki se vrši v Farmaciji. Promocija v začetku oktobra, na kateri je bila poudarjena in dokazana skrb za visoko kvaliteto Lekovih proizvodov, pa ekonomična cena in upoštevanje svetovnih trendov v terapiji dializnih bolnikov z dializnimi raztopinami z nižjimi koncentracijami kalcijevih ionov - vse to je na široko odprlo možnosti hitre uporaoe Lekovih dializnih raztopin. Mnogi dializni centri so se takoj vezali izključno na nase raztopine, preostali pa zaradi sklenjenih pogodb še pokrivajo del svo'jih potreb z naročili v Plivi do konca tega leta.
Mnoge sodelavce, ki so bili v Leku tako ali drugače vključeni v razvoj in proizvodnjo dializnih raztopin, je presenetila velikost posla. ko so bili na štartu proizvodnje prvotno namenjeni skladiščni prostori že polni in so se nekateri nejeverni že začeli spraševati, kaj se je zopet lotil delati Lek, ko pa narejeno blago ostaja v skladiščih, smo jim raz 1o-
žili, da to količino porabi Center za dializo v Ljubljani v dveh tednih, da si ne smemo dovoliti nikakršnega izpada proizvodnje in da bomo morali vedno imeti na zalogi določeno strateško rezervo in to ne samo za Ljubi jano, temveč za vso Slovenijo.
Marsikdo pa se je med delom zamislil nad našo nacionalno ekonomijo. Pred Lekovim prihodom na trg smo Slovenci vsako leto v drugih republikah kupili več kot X.500.000 litrov "slane vode", kar je več kot trije vlaki s 50 vagoni cisternami, in plačali za to več milijonov nemških mark. ob vsem tem pa nismo imeli nikakršne kontrole nad kvaliteto kupljenih raztopin. S prihodom LEkODELa na naš trg pa bo vse to bogastvo ostalo doma pri naših ljudeh. Lahko pričakujemo, da bomo tudi našim sosedom, če bodo v krizi, ponudili nase dializne raztopine.
KRATKO POROČILO O DELU DRUŠTVA DIALIZNIH BOLNIKOV
IZ CENTRA ZA DIALIZO V IZOLI
1rena Batista
Dne 30.10.1992 sta se v Piranu in Izoli mudila visoka politična gosta g. Peterle, predsednik SKD. in g. Bizjak. predsedniški kandita t te stranke, ki sta na povabilo našega društva ob tej priliki obiskala tudi naš center za dializo v Izoli.
Želeli smo ju seznaniti s problemi. ki jih imamo vsi dializni bolniki, in s težavam i. speciričnimi za naše območje.
Trenutno je naš največji problem tehnična opremljenost dialize. Monitorji so dotrajani. saj imamo štiri že od samega začetka dialize, to je od leta 1975. Od skupno sedemnajstih aparatov so le trije, katerih čas uporabe ne presega pet let, kar naj bi bila njihova uporabna doba. Ze samo ta podatek, brez naštevanja vseh ostalih potreb. je zaskrbljujoč in nas obvezuje. da se moramo aktivno vključiti v reševanje teh problemov, ki so za nas življenjskega pomena.
Pesti nas tudi novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki nam nalaga plačilo kar precejšnjega dela zdravstvenih uslug. Zato se nam zdi nujno doseči dopolnilo zakona, torej sprejetje amandmaja, s katerim bomo dializni bolniki oproščeni tega p 1aći 1 a.
Bolnica Izola ie z osamosvojitvijo Slovenije izgubila bolnike iz hrvaške Istre. tako dializne kot ostale. kar pomeni okrog 20 % zmanjšan obseg de 1 a in s tem tudi prihodka.
Vse to so problemi, s katerimi želimo seznaniti širšo javnost, predvsem pa njene politične predstavnike, zato smo bili veseli tega obiska.
Da pa je bilo to srečanje plodno, se moramo za nva1 iti predvsem dr. Saši 2u±ek-Ftešek. ki vsem težavam navkljub uspešno vodi naš center za dializo, in dr. Gaspariniju. ki je omenjena gosta sprejel v imenu ooinišnice in nam tudi omogočii srečanje v njenih prostorih, za kar se mu v imenu bolnikov prisrčno zahval j ujem.
OGLAŠAJMO SE V SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA!
Irena Batista
V petek 13.11.1992 smo imeli pogovor z gospodom Šuligojem, novinarjem Dela. Seznanili smo ga s tekočimi problemi dializnih bolnikov. predvsem pa smo želeli, da bi pisal o nujnem sprejetju amandmaja, s Katerim bi bili v ceioti oproščeni plačila vseh stroškov dialize.
Za konec meseca pa imamo že dogovrjen pogovor z novinarjem Primorskih novic.
Želimo, da nas slišijo vsi!
PREPREČITI MORAMO SIRJENJE HEPATITISA.
POVZROČENEGA Z VIRUSOM C
Irena Bat ista
Ker smo dializni bolniki podvrženi slabokrvnosti, povzročeni iz različnih vzrokov, j e tudi potreba po transfuziji krvi večja. Pri tem pa smo izpostavljeni možnosti direktnih okužb različnih nalezljivih bolezni, ki se pre-našajo s krvjo.
V zadnje času se je povečalo Število dializnih bolnikov z obolenjem jeter, povzročeno z virusom C.
Pri odvzemu krvi krvodajalcu se kontrolira samo okužba z virusom B in pa HIV. Zato sem kot delegatka DP Z dala. p o d u d o na skupščini, da se doseže pri Republiški upravi za zdravstveno varstvo, da se pri odvzemu krvi kontrolira okužba, z virusom C tako. kot je to že določeno s predpisi za nekatera nalezljiva oboI en ja.
Pobuda je bila soglasno sprejeta in takoj posredovana naprej. Oglasili so se že tudi pristojni iz ministrstva in upam. da bomo v tem uspeli, kar je še posebej pomembno za nas, ki smo na dializi.
Dializni glasnik Številka 27
Ljubljana, novembra 1992
Izda j a in ureja
Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije Ljubljana, Zaloška 7
Uredniški odbor :
Mirjana Ca lic, Zvonko Gosar, Stanko Jarc. dr. Aljoša kandus. dr. Radoslav Kveder, dr. Jelka Lindič, dr. Marko Malovrh, Pavle Podlipnik in dr. Rafael Ponikvar
Urednik: Stanko Jarc
Razmnožil v 800 izvodih Jože Ajdovec
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije t št.415-438/92mb z dne 4.6.19921 šteje "Dializni glasnik" med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.