Etnolog 17 (2007) BIOGRAFIJE IN ZGODOVINE PREDMETOV Jernej Mleku` 261 IZVLE^EK Besedilo ima tri sklope. V prvem delu avtor i{~e esenco biografi j in zgodovin predmetov. V drugem delu se dotakne vpra{anja, kako razumevanje materialne kulture vpliva na konceptualiziranje obravnavanega pristopa. Na to vpra{anje odgovarja z predstavitvijo vpliva genealogie arheolo{kega razumevanja materialne kulture na produkcijo biografi j in zgodovin predmetov v razli~nih obdobjih arheolo{ke znanosti. V tretjem delu poda pregled uporabe tovrstnega pristopa v arheolo{ki in etnolo{ki znanstveni kot tudi drugi literaturi. Ključne besede: materialna kultura, metodologija, teorija, biografije in zgodovine predmetov ABSTRACT The article is divided into three sections. The fi rst section searches for the essence of object biographies and histories. The second section addresses the issue how understanding material culture infl uences the conceptualisation of the treated approach. In answer to this question the article presents the infl uence of the genealogy of archaeology’s understanding of material culture and object histories in different periods of archaeological science. The third section brings a survey of the use of such an approach in scientifi c (archaeological, ethnological) literature and other literatures. Key words: material culture, methodology, theory, object biographies and histories Nekaj o esenci biografi j in/ali zgodovin predmetov Igor Kopytoff (1986) skoraj gotovo ni bil prvi, ki je eksplicitno, glasno predlagal preu~evanje (kulturnih) biografi j stvari. (Imena tak{nih in druga~nih “pionirjev” me na tem mestu ne bodo zanimala.) V odmevnem prispevku je zagovarjal pristop, ki naj bi govoril o `ivljenju predmetov samih: “Biografi ja avtomobila v Afriki bi razkrila bogastvo kulturnih podatkov: na~in, kako je bil pridobljen, kako in od koga je bil zbran denar za nakup, odnos prodajalca do kupca, razli~no uporabo avta, identiteto najpogostej{ih uporabnikov in tistih, ki si ga sposojajo, pogostost izposoje, gara`e, iz katerih je odpeljan, lastnikov odnos do mehanikov, spreminjanje lastnikov z leti in na koncu, ko avto razpade, dispozicijo [in Jernej Mleku` uporabo] njegovih ostankov. Vsi ti detajli bi odstrli zelo različne biografi je avtomobila iz ameriškega srednjega razreda, avtomobila Navojev ali avtomobila francoskega kmetu.” (Kopytoff 1986: 67) Kopytoffova radovednost sledi nekakšni antropološki “kula” perspektivi: predlagana biografi ja afriškega avtomobila se osredotoča predvsem na (iz)menjave. Toda kot poudari, predmeti ponujajo več možnih biografi j oziroma obravnav, poudarkov. Biografi je po njegovem mnenju sicer ne morejo biti tako parcialne kot pri ljudeh, ko recimo lahko govorimo samo o profesionalni, politični, družinski, psihološki idr. biografi ji. (Ali res ne?) A kot nadaljuje, pomembno, ključno je predvsem to, ali so različne biografi je predmetov - recimo ekonomska, tehnična, socialna - kulturno informativne ali to niso. Kulturno informativna ali osveščena biografi ja bo predmet opazovala kot 262 u L- ¦„ -c ____ kulturno oblikovano enoto, zapolnjeno s kulturno specincmmi pomeni in klasmcirano in reklasifi cirano v kulturno oblikovane kategorije” (Kopytoff 1986: 68). Kopytoff (1986: 69) jasno začrta razliko med blagom [commodity], ki je na prodaj in/ali zamenljivo in zato “navadno”, in predmeti, ki se izognejo tej redukciji na status blaga in so zato “edinstveni”, torej niso na prodaj ali/in zamenljivi. Večina predmetov se nahaja nekje vmes med tema dvema poloma; namreč, kot poudarja avtor, ne obstoja noben realen ekonomski sistem v domeni izključno enega pola. Bleščeči mercedes čakajoč na kupca v avtosalonu je bolj “navaden” kot prav tako bleščeči, toda “edinstveni” mercedes predsednika Tita iz Tehničnega muzeja Bistra. Kulture, družbe, skupine in posamezniki namreč ohranjajo ali naredijo določene stvari edinstvene. Za države in državljane, cerkve ter vernike, družine in družinske člane, pa tudi za bolj partikularne združbe in skupine, recimo zbiralce, so to zelo pogosto stvari, ki služijo kot nekakšen “simbolni inventar” (spomeniki, državne umetniške in druge zbirke, javni prostori posebnega pomena, verski objekti, romarski kraji, kraljeve rezidence, družinski predmeti, izbrana živila in pijača itd.). Predpostavljamo lahko, da so usode “edinstvenih” predmetov v veliki meri drugačne od usod zamenljivega, “navadnega” blaga, posebno tistega hitro pokvarljivega, z zelo omejenim rokom trajanja. Appadurai (1986: 34) v isti publikaciji kot Kopytoff začrta razliko med kulturno biografi jo in družbeno zgodovino predmetov. Kulturna biografi ja predmeta se nanaša na neki izbrani predmet, na njegovo kroženje med različnimi lastniki. V kontekstu zgoraj odebeljenega prislova “isti” se bo kulturna biografi ja posvetila zgolj izbranemu izvodu knjige The social life of things, recimo tistemu, ki se je za nekaj dni nahajal tudi pri avtorju tega besedila (da je prekopiral nekaj poglavij in z njo presedel poletje 2005). Družbena zgodovina1 pa se nanaša na določne vrste, skupine predmetov in zato je na nek način širša. Torej na vse ali na del, skupino izdanih knjig The social life of things 1 Kaj bomo oziroma bi rekli o pridevniku “dru`beni”, ki ga Appadurai postavi pred zgodovino predmetov in ga sicer ne problematizira? V nadaljevanju besedila bom tako pridevnika “kulturni” in “dru`beni” pred biografi jami ter zgodovinami predmetov izpu{~al. Biografi je in zgodovine predmetov (ki se med drugim ne pojavljajo le na knji`nih policah, ampak jo skoraj vedno najdemo navedeno v sodobnih raziskavah materialne kulture).2 Prehod iz mno`inske v edninsko obliko v zadnjem stavku iz oklepaja ni naklju~en. Sugerira, da gre pri biografi ji in zgodovini predmetov za zelo podoben ali celo isti konceptualni, metodolo{ki pristop. Razlika je (le) “formalna”, vezana na kvantiteto (in posledi~no lahko tudi na “kvaliteto”) obravnavanega predmeta. Kje se pravzaprav kon~a biografi ja in se za~ne zgodovina predmetov? Je zgodba sedmih mercedesov A250, leta 2004 uvo`enih v Slovenijo, sedem biografi j predmetov ali zgodovina mercedesa A250 v Sloveniji? Tak{na vpra{anja ne vodijo dale~, pomagajo pa razumeti “kon~nost” kategorizacij in (~a{~enega) znanstvenega reda. Pri obeh sta namre~ konstitutivna parametra: prostor in ~as. Odnos do zelo 263 podobnih ali enakih predmetov in njihova uporaba sta lahko zelo razli~na glede na ~as in prostor. Spomnimo se skorajda sve~anih dru`inskih fotografi j z nasmejanimi obrazi ob novem avtomobilu (ali slovenskega fi lma Na{ avto) in dana{nje (pogoste) dru`inske brezbri`nosti ob nakupu nove “kripe”. (Se sploh {e kdo fotografi ra ob novem avtomobilu?) In ste se kdaj z jeklenim konji~kom zapeljali v “avtokino”? Saj se niste mogli, ~e {e niste bili v ZDA. Ob prostoru in ~asu – ki sta sicer fi zikalni omejitvi, od ~loveka neodvisni dimenziji – moramo upo{tevati tudi dru`beno skupino ali posameznika, ki predmet proizvaja, ga poseduje, uporablja, konzumira ali ima do njega (zgolj) neki manj “materialen” odnos. Sostanovalca v {tudentskem domu imata lahko zelo razli~en odnos do avtomobila: eden je “avto-feti{ist”, drugi pa je “tihi” nasprotnik avtomobilske hegemonije.3 Biografi ja “avtofeti{istovega” avta bo verjetno vsaj nekoliko druga~na od biografi je avta (oportunisti~nega) borca proti agresivni avtomobilski kulturi. No, skoraj gotovo pa bo druga~na zgodovina avtomobilov dru{tva “oldtajmerjev” od zgodovine avtomobilov kluba “reli” dirka~ev. Ob vsem tem pa lahko ({e enkrat) omenimo sicer “eksterni” raziskoval~ev, opazoval~ev, uporabnikov idr. fokus: tehni~na biografi ja avta, znana tudi kot “servisna knji`ica”, je brez dvoma druga stvar kot prostorska biografi ja, ki jo bele`i avtomobilski GPS.4 Toda kaj je pravzaprav tisto, kar biografi je in zgodovine predmetov lo~uje od drugih podobnih tako “materialnih” kot “biografsko-zgodovinskih” pristopov? Gre predvsem za pod~rtano zanimanje za usode predmetov, za odkrivanje, razumevanje, razkrivanje dru`benih odnosov, ki jim predmet slu`i, jih (so)oblikuje, konstituira. 2 Klub temu, da je Appaduraiev prispevek v navedenem zborniku med najbolj citiranimi v sodobnih {tudijah materialne kulture (predvsem “na ra~un” relativizacije do takrat zelo toge opozicije blago/darilo), je razlikovanje med kulturno biografi jo in dru`beno zgodovino predmeta ostalo vse do danes skoraj “nedotaknjeno” (in tako tudi neproblematizirano). Ob tem moram re~i, da ta opazka izhaja iz pregleda meni dostopnih {tudij materialne kulture. Ta nikakor ni dokon~en, popoln. 3 Primer ni fi kcija, je iz resni~nega `ivljenja. Kot zanimivost naj omenim, da je prvi, vsaj v letih bivanja v {tudentskem domu, bil brez avtomobila, drugi pa je (`e) takrat bil lastnik in skoraj vsakodnevni uporabnik avtomobila. 4 Zlobne`i bi celo na{li ve~ skupnega med pristankom NLP-ja na sosedovem vrtu in dvorjenjem `abonov. Jernej Mleku` Konceptualiziranje materialne kulture. Je res bistveno za biografi je in/ali zgodovine predmetov? Ko (končno) opravimo s fi zikalnimi omejitvami, ko v prostor in čas postavimo človeka, ljudi, se pri razmišljanju o biografi ji in zgodovini predmetov prej ali slej soočimo z vprašanjem razumevanja materialne kulture. Teoretiziranje, razumevanje, konceptualiziranje materialne kulture že zaradi svoje grozeče, neprijetne obsežnosti ne sodi v to metodološko razpravo. A vendarle ni težko doumeti, da je konceptualiziranje materialne kulture izrednega ali celo ključnega pomena za esenco biografi j in zgodovin predmetov. Verjetno se strinjate, da velika večina predmetov ne more pisati, beležiti svojih biografi j, zgodovin.5 Te piše človek, in sicer jih (lahko) piše na različne načine. Kaj bo poudaril, zamolčal, podčrtal, spregledal, ponovil, preskočil? Bo to naredil namenoma ali nenamenoma, zavedno ali nezavedno? In kaj ga bo pri pisanju biografi j/zgodovin predmetov zanimalo? Sprememba oblike, funkcije, lastništva, vrednosti, pomenov? Bo podčrtano življenje ljudi ali življenje predmetov? Ali oboje? In kako, na kakšen način oboje? Bo predmete razumel le kot pasivno orodje v rokah človeka ali kot orodje, ki človeka tudi (so)oblikuje? Poglejmo, kako se kažejo ta vprašanja “v praksi”, kako so se v usode predmetov poglabljali arheologi, za katere je materialna kultura osnovni in največkrat edini vir. Naj podčrtam, da namen tega poglavja ni predstavitev genealogie arheološkega razumevanja materialne kulture, ampak prikaz, kako je konceptualiziranje materialne kulture osrednjega pomena za esenco biografi j in zgodovin predmetov. Matthew Johnson v knjigi Archeological Theory (1999) govori o treh dobah arheološkega raziskovanja, o treh “arheologijah”. Kulturno-historična arheologija, ki je bila prevladujoča v arheoloških raziskovanjih najmanj do šestdesetih let 20. stoletja, je idejo arheološke kulture postavila v središče zanimanja. Ta je nadvse nazorno opisana z besedami Cordona Childa[1929] (citirano po Johnson 1999: 16): ''Najdemo določene tipe ostankov - posode, orodja, omamente, načine pokopa in oblike hiš -, ki se vedno pojavljajo skupaj. Takšen kompleks skupnih potez bomo poimenovali “kulturna skupina” ali zgolj “kultura”. Predpostavljamo, da je takšen kompleks materialni izraz tega, čemur danes pravimo “ljudstvo.” Kulturno-historična arheologija se je torej ukvarjala predvsem z urejanjem artefaktov v skupine, ki jih je defi nirala kot arheološke kulture. Enačaj med arheološko kulturo in človeško kulturo pomeni, da so artefakti bolj ali manj neposreden izraz kulturnih norm, idej v glavah ljudi. Takšno razumevanje (materialne) kulture predpostavlja, da so Bosanci Bosanci zato, ker lenarijo, brskajo po nosu, jedo burek, odtakajo na javnih krajih, Slovenci pa so Slovenci zato, ker težijo z govejo juho, pojejo 5 Recimo GPS pi{e, bele`i svojo prostorsko biografi jo, nekateri termometri bele`ijo svojo temperaturno biografi jo, mobilni telefon bele`i klice, sporo~ila itd. Seveda je to le eden od vidikov samonaracije predmetov, lahko bi na{li tudi druge. Biografi je in zgodovine predmetov narodne, delajo samomore, jedo burek s sladkorjem (= “{trudl”).6 Gre torej za normativni koncept kulture, v katerem so artefakti in drugi kulturni izrazi pasiven izraz kulturnih norm. Tak{na konceptualizacija ima seveda {tevilne posledice: na tem mestu pod~rtajmo le, da je v tak{nem modelu kultura razumljena kot bolj ali manj nespremenljiva (Johnson 1999: 16–17). Tej deskriptivni arheologiji je v {estdesetih letih 20. stoletja stopila na prste tako imenovana procesna arheologija. Ta nikakor ne predstavlja homogene dru{~ine prepri~anj in idej, a vendarle ni te`ko prepoznati potez, ki jo lo~ujejo od predhodnice. Procesna arheologija je z izrazitimi ambicijami po znanstvenosti in antropologizaciji pod~rtala kulturno evolucijo in sistemsko razmi{ljanje. Kultura pa v tak{nem “ozra~ju” ni mogla ostati le raznolika zdru`ba naklju~no pridobljenih norm. Kultura je s procesno arheologijo postala sistem, konceptualizirana je bila kot ekstrasomatski na~in prilagoditve na okolje. Tak{no razumevanje kulture je v veliki meri temeljilo na neoevolucionisti~ni antropologiji Leslieja Whitea in Juliana Stewarda. Materialna kultura je bila razumljena funkcionalisti~no, kot direktna prilagoditev na okolje. Tak{na konceptualizacija materialne kulture je seveda imela {tevilne posledice. Poudarek na zunanjem okolju je vodil v kulturni materializem (materialni svet je bolj pomemben od mentalnega), kulturno ekologijo, modeliranje samooskrbnih ekonomij. Kulture niso ve~ razumeli kot stati~ne entitete, kot bolj ali manj nespremenljiv pojav, temve~ so poudarjali kulturni proces. In {e bi lahko na{tevali (Ibid. 20–28). Za majhno, toda hitro rasto~o skupino arheologov v za~etku osemdesetih let 20. stoletja pa materialna kultura ni pomenila le sredstva prilagoditve okolju. Namre~, ~e `elimo razumeti dekoracijo lon~enine in organizacijo prostora v hi{ah, moramo pogledati (tudi) kulturne pomene, ki obkro`ajo materialne prakse (produkcijo, potro{njo, regulacijo). Se {e spomnite “{pi~akov” – ~evljev z poudarjenim ozkim, {pi~astim zaklju~kom v prstnem delu, mo~no priljubljenih med priseljenci iz republik nekdanje SFRJ? Hm, le kako bi njihov pojav, obliko lahko razlo`ili kot sredstvo prilagoditve okolju? Klju~na faza te nove paradigme je postala: materialna kultura mora biti razumljena kot pomensko konstituirana. Pri tem je seveda {lo, kot pri novi arheologiji, za zelo razli~ne pristope, poglede in tradicije. [tevilni so se naslonili na strukturalizem, drugi so na novo brali Marxa, neomarksiste in kriti~no teorijo, nekateri so na{li inspiracijo v feministi~ni teoriji, v besedilih interpretativne antropologije Cliforda Geertza itd. Ta pisana in ohlapna dru{~ina je postala poznana kot poprocesna ali interpretativna arheologija. Tak{no razumevanje materialne kulture ima {tevilne, pomembne implikacije. Na{tejmo le nekatere: zavra~anje znanosti kot neodvisne oblike vednosti (zavra~anje pozitivisti~nega pogleda na znanost in rigidnega razlikovanja med teorijo in podatki), interpretacija je vedno hermenevti~na, zavra~anje opozicije med materialnim in mentalnim, poudarjanje aktivne(j{e) vloge posameznikov, poudarjanje kontekstualnosti (materialne kulture), zavest, da je interpretacija (preteklosti) vedno politi~no dejanje (Ibid. 98–108). 6 Za (aplikativno) razumevanje normativnega koncepta kulture in zgornjo inspiracijo se zahvaljujem fi lmu Kajmak in Marmelada. Jernej Mleku` Ob re~enem si ni te`ko predstavljati, kak{en pomen so imele oziroma imajo biografi je in zgodovine predmetov v razli~nih “arheologijah” in kako so (bile) te pisane. Kulturno-histori~ni arheologi so pri sortiranju artefaktov v kulture pogosto povsem pozabili na ~loveka. Kerami~ni stili in hi{ni tipi se zdijo, kot da so se pojavili in {irili brez pomo~i ljudi. Materialna kultura je predstavljena feti{isti~no in deskriptivno, kot kronika dogodkov v tradicionalni zgodovini. Torej ta kultura je nasledila to kulturo, ta keramika je nasledila to, brez spra{evanja, razumevanja, ozadja, zakaj je do tega pri{lo.7 “Jasno je, da se v Vin~i, `e od za~etkov vin~ansko-todorovske faze, pojavljajo zgradbe z dvema sobama ali take s srednjim podol`nim nizom kolov, kar je vsekakor slu`ilo dr`anju stre{ne konstrukcije. Skozi evolucijo vin~anskega naselja se med drugim 266 opa`a te`nja po pove~anju dimenzij zgradb, pri ~emer tudi njihova oblika postaja nepravilna. Lep primer te vrste predstavlja zgradba iz globine 6,45 m, ki se glede na svoj stratigrafski polo`aj lahko najprej pripi{e koncu vin~ansko-todorovske faze II. Zgradba je nepravilne osnove in z dvema notranjima podol`nima nizoma kolov za no{enje stre{ne konstrukcije. Zgradbe faze Vin~a - Plo~nik II so bile ve~jih dimenzij in z ve~ sobami, v katerih najdemo ognji{~a in pe~i.” (Gara{anin 1976: 157) Procesna arheologija je za razliko od kulturno-histori~ne kulturo razumela kot dinami~no, pod~rtala je kulturni proces. Zdi se, da tak{no razumevanje kulture ponuja veliko bolj prijetno “klimo” za razvoj kompleksnej{ih, bogatej{ih zgodovin in biografi j predmetov. Toda kot smo poudarili, ~e je materialna kultura razumljena (le) kot sredstvo prilagajanja okolju, potem lahko pri~akujemo, da bodo predmeti predstavljeni kot pasivni v primerjavi z delovanjem ~loveka, kot “poslu{no” odgovarjajo~i njegovim potrebam: “Thule Eskimi z osrednjega kanadskega arkti~nega obmo~ja so okoli leta 1000 imeli izredno prilo`nost: topel klimatski trend je pomenil manj ledu in je tako pove~al {tevilo kitov glava~ev. Thule Eskimi so te aktivno lovili; celo mlaj{e, la`je od desetih ton (Savelle and McCartney 1991). To je vodilo v izgradnjo vasi, tako velikih in sedentarnih, kot so bile pri Natufi jcih (slika 3.9 A), s {tevilnimi polzemljankami, zgrajenimi iz kitovih kosti, skal in ru{e ter opremljenimi z vhodnimi tuneli, ki so varovali pred neposrednim vdorom hladnega zraka (slika 3.9 C) – ni nujno, da so bile vse hi{e poseljene hkrati. Pojavile so se ceremonialne hi{e karigi in krogi iz kitovih lobanj. Najdi{~a so med seboj precej oddaljena, med njimi lahko najdemo manj{e tabore in shrambe, kar ka`e na logisti~no strategijo z ve~jim logisti~nim radijem (cf. slika 3.1) (Savelle 1987, Savelle and McCartney 1988). /.../ Hladna doba po letu 1200 je prinesla zmanj{anje {tevila kitov glava~ev; naselja so postala manj{a, hi{e manj permanentne, karige in kroge iz lobanj nehajo postavljati ...” (Rowley-Conwy 2001: 63) Predmet, v tem primeru hi{a in naselje, je neaktiven, nekak{en inertni material, kateremu se stvari (le) dogajajo. Poudarek je na spremembah morfolo{kih in funkcionalnih lastnosti predmetov ali skupin predmetov nastalih zaradi okoljskih, ekolo{kih vplivov. Biografi je in zgodovine procesne arheologije ne govorijo, kako socialne interakcije, vklju~ujo~e ljudi in predmete, ustvarjajo pomene. 7 Kulturno-histori~no arheologijo opredeljujeta dva pristopa, dve “delovni nalogi”: kronolo{ko urejanje kultur in prikazovanje migracij, difuzij (artefaktov) med kulturami (Johnson 1999: 18). Biografi je in zgodovine predmetov Tak{ne ambicije so stopile na dan {ele s poprocesnimi, interpretativnimi arheologi: UV taki študiji mora biti hiša razumljena kot posameznik, kot dinamična entiteta, katere vsak mesec življenja je pomemben za moške in ženske, ki delujejo v ali okoli nje. Zdi se mi, da ima koncept življenjske zgodovine [life history] hiše bolj historični in humanistični pomen kot pristop uporabe življenja[use-life] 8. Zadeva časovni vidik - trajanje hiše, nepretrganost njenih generacij (njeno nadomestitev), njene prednike in potomce, njene spomine, ki jih hranijo soudeleženci, duhove, ki se skrivajo v njenih zidovih in pod njenimi temelji. Z drugimi besedami, postal sem zavzet z njeno biografi jo.” (Tringham 1995, v Godsen in Marshall 1999: 169-170) Hi{a v tem primeru ni le prizori{~e za ~lovekovo delovanje, ampak je integralni T 267 del ~lovekovega delovanja. a pristop ne poudarja le, da se predmeti spreminjajo, ------ ampak da lahko (so)spreminjajo tudi ljudi. Hi{a ima recimo sposobnost akumulacije zgodovine, njeni dana{nji pomeni ~rpajo iz oseb in dogodkov povezanih z njo v preteklosti. Navedimo {e primer fi zi~no manj{ih, toda socialno vsaj navidez “ve~jih, obse`nej{ih” in manj “stabilnih” predmetov. Kula dragocenosti na Trobriandskih otokih, kot razlagata Godsen in Marshall (1999: 170), pogosto ohranjajo povezave s pomembnimi posamezniki, ki so jih posedovali. Sloves predmetov in ugled ljudi se vzajemno sooblikujeta: predmeti pridobijo vrednost s povezavami s pomembnimi ljudmi in posameznikov ugled je poudarjen s posestjo znanih, vrednih predmetov. Gre torej za vzajemen odnos sooblikovanja vrednosti med ljudmi in predmeti. Ali kot pravi Munnova, ljudje in kula dragocenosti so “drug drugemu recipro~ni agenti defi niranja vrednosti” (v Miller 1987: 63). Tak{en pristop torej posku{a razumeti, kako predmeti skozi dru`bene interakcije pridobivajo pomene. Spremembe pomenov niso nujno posledica fi zi~nih modifi kacij ali sprememb uporabe predmeta. Pomen izvira iz dru`benega (so)delovanja in namen preu~evanja biografi j ali zgodovin predmetov je, kot zapoveduje ta nova paradigma, osvetlitev tega procesa. Večkontekstualnost in večfunkcionalnost biografi j in/ ali zgodovin predmetov Ob arheologiji, ki ji z razliko od drugih disciplin materialna kultura pomeni osnovni vir, se na seznamu uporabnikov biografi j in zgodovin predmetov znajdejo vse v dru`bo in kulturo “zagledane” discipline na zemeljski obli: socialna in kulturna antropologija, etnologija, zgodovina, umetnostna zgodovina in verjetno nekoliko manj sociologija, (dru`bena) geografi ja in {e kaj. (Disciplinarni ortodoksne`i znajo imeti ob branju biografi j in zgodovin predmetov resne te`ave, saj jih je pogosto te`ko uvrstiti v tesne disciplinarne predal~ke.) V nekaterih raziskovalnih okoljih so se pri raziskovanju biografi j in zgodovin predmetov formulirale prepoznavne skupine raziskovalcev, s partikularnimi, artikuliranimi pristopi. 8 Procesni arheologi, kot razlagata Godsen in Marshall (1999: 169), so razvili tako imenovani “use-life” pristop. Ta se osredoto~a na spremembe morfolo{kih in funkcionalnih lastnosti predmetov, na primer na spremembe oblik kamenega orodja. Jernej Mleku` Skandinavski raziskovalci materialne kulture, po Schippersovih besedah etnologi (Schippers 2002: 133), so uvedli koncept “kariere/življenjske poti” predmetov. Raziskovalci poleg diahronega obravnavanja raznih načinov uporabe določenih predmetov in njihove simbolne vrednosti9, raziskujejo tudi, kako so posamezni predmeti povezani s posameznimi življenjskimi zgodbami. Te “biografi je” potrošnikov so se sprva posvečale “karieri” različnih vrst predmetov (obleke, pohištvo, televizorji, avtomobili) v življenju posameznikov, gospodinjstev ali družin. Razkrile so, da nekateri zelo hitro menjavajo lastnike, medtem ko druge ljudje hranijo še naprej, čeprav jih več ne uporabljajo. Nekateri postanejo “priljubljeni predmeti, ki služijo kot znamenje ali kažipoti za orientacijo in personalizacijo v prostoru in času” (Schippers 2002: 133). Ena osrednjih figur v sodobnem raziskovanju materialne kulture, Daniel ____ Miller (2002: 2o9), govori o pristopu, ki ga težko ustrezno prevedemo: sledenje blaga"[commodity chain]. Ta sledi predmetom, blagu od začetne produkcije do končne konzumacije. Čeprav (najverjetneje) v primeru “sledenja blaga” ne gre za (samo)prepoznavno in (samo)zavedajočo skupino raziskovalcev kot v primeru skandinavskih raziskovalcev karier/življenjskih poti predmetov, poda Miller veliko zgledov iz različnih disciplin, ki blago bolj ali manj procesualno obravnavajo od a do ž. Pri tem seveda ne pozabi omeniti svoje študije o “trinibadski kokakoli” (1998, 2002). Verjetno bi našli še kar nekaj predmetno-biografskih in predmetno-zgodovinskih pristopov, skupin raziskovalcev ali celo mogoče tako imenovanih šol.10 Toda dodatno naštevanje ne bi imelo pravega smisla, saj sem s primeroma hotel nakazali različne možnosti, ki jih odpira zanimanje za življenje predmetov. Pravzaprav sem hotel povedali, da biografi ja in zgodovina predmetov nista edini možni, veljavni, pravilni opredelitvi obravnavanega metodološkega in konceptualnega prijema. Prijema, s katerim se “zagledamo” v usode predmetov. No, verjetno pa moramo omeniti tudi nekaj domačih zgledov raziskovanja usod predmetov. Najdemo jih v zelo različnih disciplinah in če jih že moramo popredalčkati, to najlažje naredimo tako, da jih uredimo glede na neke širše skupine predmetov. Recimo raziskovanje stavbne, arhitekturne in urbanistične dediščine - biografi je in zgodovine hiš, gradov, mostov, ulic, mest, spomenikov idr. - najdemo v različnih disciplinah (zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovina, arheologija idr.).11 Med muzealci, predvsem etnologi, najdemo kar nekaj raziskav, razstav skupin predmetov - gre predvsem za zgodovine predmetov iz ruralnega gospodarstva.12 Najdemo tudi kar nekaj nekoliko manj “znanstvenih” študij, del o hrani, med katerimi se zdi, da ni ravno malo tistih, ki 9 Na primer, kako poljedelsko orodje s tem, ko so ga ljudje za~eli v {estdesetih letih 20. stoletja obe{ati na stene restavracij, postane simbol ruralnega `ivljenja. 10 [tevilne vzporednice bi lahko na{li tudi z drugimi, “nematerialnimi” ali “manj materialnimi” metodolo{kimi in teoretskimi raziskovalnimi pristopi, na primer z nekaterimi orisi posameznih kulturnih pojavov francoske strukturalne {ole (recimo Barthesovimi). 11 Samo o stavbni dedi{~ini v Ljubljani izpod peresa Andrejke Rudolf jih najdemo ve~ deset. 12 V zbirki Slovenskega etnografskega muzeja je iz{lo ve~ del, ki vsebujejo tudi zgodovine posameznih predmetov ali biografi je posameznih zbirk, na primer: Pasovi in sklepanci (@agar 1993), Oselniki (Smerdel 1994), Votivi (Makarovi~ 1991). Biografi je in zgodovine predmetov “nas” tako ali druga~e ozna~ujejo (recimo kranjska klobasa, krompir, burek idr.).13 Veliko je tudi raziskav, predvsem biografi j “pomembnih” tekstualnih predmetov, ve~inoma dokumentov, knjig in pisem. Veliko teh ima poseben status v nacionalni zgodovini (na primer bri`inski spomeniki). “Nepomembnim” predmetom iz te skupine, recimo nalepkam ali cenikom, pa kljub svoji vseprisotnosti {e ni uspel prodor med znanstveno srenjo. No, ~e se za trenutek povrnemo nazaj k prvi skupini predmetov, k urbanisti~ni dedi{~ini, to~neje k Pre{ernovemu spomeniku. Tudi ta ima posebno mesto v nacionalni zavesti in ikonografi ji: poglejte le na fotografi je novoizvoljenih vlad, politi~nih shodov, na olimpijskih igrah okronanih “nacionalnih matadorjev” itd. In tu se nam odpirajo nove mo`nosti za predal~kanje, znanstveni red. Za konec pa je treba {e enkrat re~i, da velika ve~ina na{tetih {tudij ne problematizira, refl ektira, artikulira, teoretizira ali formulira svojega pristopa. Zanimanje za predmete je v teh {tudijah pogosto omejeno na dve skrajnosti: za velik del so pomembni predvsem ali le ljudje (predmeti so le pasivno utele{enje ~lovekovega delovanja), v drugih (ki bi jih lahko imenovali tudi feti{isti~ne) pa nemalokrat ljudi, kulturo prepoznamo le po merskih enotah. Po `ivljenju predmetov pa segajo tudi {tevilna poljudna, tak{na ali druga~na strokovna in literarna dela14, propagandni, turisti~ni material, dokumentarni pa tudi drugi fi lmi15, in {e bi se kaj na{lo. Verjetno se nas bo ve~ina strinjala, da je v opisu Cukrarne Ivana Stoparja (1992: 181–182) brez te`av mogo~e prepoznati biografski prijem: “Leta 1828 je tr`a{ki trgovec Friderik Rosman osnoval na desnem bregu Ljubljanice rafi nerijo sladkorja – Cukrarno. Ko so jo 1830 po na~rtih tr`a{kega arhitekta Nikole Pertscha pozidali, je bila s svojimi {estimi nadstropji najvi{ja ljubljanska stavba. Rafi nerija je od kraja zaposlovala okoli 100 delavcev, 1856 pa `e okoli 200. Dve leti pozneje je v njej izbruhnil po`ar, ki je stavbo upepelil in spravil vse prizadete delavske dru`ine ob kruh ... Ko so stavbo znova pozidali, je slu`ila najprej za nastanjevanje voja{tva in potlej za tovarno cigar, dokler ni 1872 `e drugi~ pogorela, nakar so jo preuredili v stanovanja. Tu sta pri dija{ki mami Polonci Kalanovi stanovala Dragotin Kette in Josip Murn - Aleksandrov, k njima pa sta zahajala tudi Cankar in @upan~i~. Tu je komaj dvaindvajsetleten v samoti umrl Kette, dve leti za njim pa Murn. Poleg Cankarja, ki je motive iz Cukrarne uporabil zlasti v svoji povesti Nina ter @ivljenje in smrt Petra Novljana, sta vegetiranje v tej pusti, zatohli stavbi ob spominih na Murna in Ketteja morda najlep{e opisala ... To je ta, za na{o literaturo in socialno zgodovino tako pomembna stavba, ki so jo hoteli politi~ni veljaki {e pred nekaj leti poru{iti ...” Toda ali ga lahko najdemo tudi v Cankarjevem (1991: 36–37) opisu Cukrarne? 13 Recimo Kranjska klobasa – narodna posebnost (Fröhlich 2001), Bog nam je nebe{ko mano dal korun za dobro hrano: o pomenu krompirja v prehrani na Slovenskem (Godina Golija 1994), Slovenci z bu-rekom v Evropo in/ali diktatura kranjske klobase: nekaj o bureku, reprezentacijah bureka in “slovenskem” etnonacionalnem diskurzu (Mleku` 2006) itd. 14 Recimo roman “nobelovca” Iva Andri}a (1980) Most na Drini, “bestseler” Da Vincijeva {ifra (Brown 2005) itd. Predmeti so tudi zelo pomembni (subjekti) v {tevilnih pravljicah, in to v zelo razli~nih kontekstih. Za poku{ino le dve: Ostr`ek (Collodi 1973) in Deklica z v`igalicami (Andersen 1987). 15 Tako reko~ idealen primer biografi je predmetov je serija dokumentarnih fi lmov mre`e BBC z naslovom Zasebni svet umetnin. Jernej Mleku` “Tam, kjer sem doma, se razprostira ob leni vodi ogromna, ~rna hi{a. Tista hi{a je bila sezidana, da bi se rodilo v nji hrepenenje ter se izlilo v gore~ih valovih ~ez prostrano zemljo. Dolga leta je `e stala hi{a in je ~akala na svoje goste. Ko so pri{li, so bile njih o~i se vesele in stopali so radovoljni po kamenitih stopnjicah. V izbi so se spogledali in so spoznali svojo usodo ... Prvi gost, ki je spal pod rde~o odejo in ki je umrl pod njo, je pobegnil mnogokdaj ... In vselej se je vrnil v mrtva{nico ... Kmalu je pri{el drugi gost in je legel pod rde~o odejo. Ista odeja je bila, ista postelja, ista izba. In tudi hrepenenje je bilo isto, prav tako mo~no in verno ... Tudi on nas je prijel za roko in {li smo radovoljno za njim, ko nas je vodil v ~rno izbo ... Umrl je, mrtva{nica pa je ostala in zdi se mi, da je njenih gostov zmeraj ve~. 270 Zakaj velika je in prostorna, cel narod lahko stanuje v nji. In kakor so ji zvesti stanovalci, tako je zvesta njim. Nameri korak kamor ho~e{, mrtva{nica te spremlja; vsa hodi s tabo, s svojimi temnimi vla`nimi koridorji, z mirom trehnobe in s svojim edinim, stra{nim blagoslovom hrepenenja.” S primeroma nisem hotel povedati prav veliko. Le to, da je zanimanje za `ivljenje predmetov, odkrivanje njihove tesne povezanosti z `ivim svetom bli`je neki posebni senzitivnosti kot pa znanstveni urejenosti, eksplicitnosti, togosti, dolgo~asnosti. Zdi se, da si prav na primeru biografi j in zgodovin predmetov prideta znanost in na drugi strani literatura (z literaturo mislim tudi druge narativno manj formalizirane, bolj “spro{~ene” oblike) blizu, kot le malo kje drugje. Tako ena kot druga sta vsaj za trenutek prisiljeni v razmi{ljanje, pogled (navidezne?) nasprotnice: literatura z esenco znanosti in obratno, znanost z esenco literature. Namre~ pi{emo zgodbe o stvareh, ki so navidez neme. In te nam v veliko ve~ji meri kot glasen, govore~i svet ponujajo pripovedno (in {e kak{no) svobodo. Se mogo~e motim? 16 LITERATURA ANDERSEN, Hans Christian 1987 Deklica z v`igalicami. Ljubljana: Jugoreklam. ANDRI], Ivo 1980 Most na Drini. Ljubljana : Mladinska knjiga : Dr`avna zalo`ba Slovenije. APPADURAI, Arjun 1986 Introduction: commodities and the politics of value. V: The social life of things : commodities in cultural perspective. Arjun Appadurai, ur. Cambridge, New York : Cambridge University. Str. 3–63. BROWN, Dan 2005 Da Vincijeva {ifra. Ljubljana : Mladinska knjiga. COLLODI, Carlo 1973 Ostr`ek. Ljubljana : Mladinska knjiga. CANKAR, Ivan 1991 Nina. Ljubljana : Karantanija. FRÖHLICH, Andrej 2001 Kranjska klobasa - narodna posebnost. Meso in mesnine. Let. 2, {t. 4, str. 43–44. GARA[ANIN, Milutin V. 1976 Praistorija jugoslovenskih zemalja II. Sarajevo : Akademija nauka. Za podrobno branje besedila in tehtne komentarje se zahvaljujem dr. Dimitriju Mleku`u. Biografi je in zgodovine predmetov GODINA GOLIJA, Maja 1994 Bog nam je nebe{ko mano dal korun za dobro hrano : o pomenu krompirja v prehrani na Slovenskem. Rodna gruda, {t. 10, str. 14–15. GODSEN, Chris; MARSHALL, Yvonne 1999 The cultural biography of objects. World Archeology, {t. 2, str. 169–178. JOHNSON, Matthew 1999 Archeological theory : an introduction. Oxford : Blackwell Publishers. KOPTYTOFF, Igor 1986 The cultural biography of things : commodization as process. V: The social life of things: commodities in cultural perspective. Arjun Appadurai, ur. Cambridge, New York : Cambridge University. Str. 64–94. MAKAROVI^, Gorazd 1991 Votivi : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. MILLER, Daniel 2002 Coca-Cola : a black sweet drink from Trinidad. V: The material culture reader. Visctor Buchli, ur. Oxford, New York : Berg. 1998 Coca-Cola : a black sweet drink from Trinidad. V: Material cultures : why some things matter. Daniel Miller, ur. London : UCL Press. Str. 245–263. 1987 Material culture and mass consumption. Oxford, New York: Blackwell. MLEKU@, Jernej 2006 Slovenci z burekom v Evropo in/ali diktatura kranjske klobase : nekaj o bureku, reprezentacijah bureka in “slovenskem” etnonacionalnem diskurzu. Dve domovini, {t. 23, str. 159–180. ROWLEY-CONWY, Peter 2001 Time change and the archaeology of hunter gatherers : how original is the ‘Original Affl uent Society’? V: Hunter – gatherers : an interdisciplinary perspective. C. Panther-Brick, R. H. Layton in P. Rowley-Conwy, ur. Cambridge : Cambridge University Press. Str. 39–72. SCHIPPERS, Thomas K. 2002 Od predmetov do simbolov : spreminjajo~e se perspektive pri prou~evanju materialne kulture v Evropi. Etnolog 12, str. 125–137. SMERDEL, Inja 1994 Oselniki : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. STOPAR, Ivan 1992 Sprehodi po stari Ljubljani : kulturnozgodovinski vodnik. Ljubljana : Marketing 013 ZTP. @AGAR, Janja 1993 Pasovi in sklepanci : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. Jernej Mleku` BESEDA O AVTORJU ABOUT THE AUTHOR Jernej Mleku`, mag., raziskovalec na Jernej Mleku`, MA, is a researcher at In{titutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. the Institute for Slovenian Emigration Studies, Raziskovalno se posve~a teoriji in metodologiji Scientifi c Research Centre, Slovene Academy migracijskih {tudij ter dru`beni geografi ji, of Sciences and Arts. His research focuses dru`beni prostorskosti, medijskim {tudijam, on the theory and methodology of migration kulturnim vidikom migracijskih procesov, studies and social geography, social spatiality, v zadnjem ~asu pa se vse bolj usmerja h media studies, cultural aspects of migration kulturnim {tudijam in materialni kulturi. process, and, more recently, increasingly on Terensko delo je opravljal v slovenski diaspori cultural studies and material culture. Mleku` v Argentini in med slovensko govore~im has carried out fi eldwork among the Slovene prebivalstvom Furlanije - Julijske krajine. V emigrants in Argentina and among the Slovene zadnjem ~asu raziskuje ve~kontekstualnost speaking population of Friuli-Venezia Giulia. 272 ter ve~pomenskost bureka v Sloveniji. O Most recently, he has been researching the vsem na{tetem je objavil ve~ znanstvenih multiple contextualities and meanings of prispevkov. burek in Slovenia. He has published a range of scientifi c articles on these subjects. SUMMARY OBJECT BIOGRAPHIES AND HISTORIES This essay text with its slightly unusual title and probably even more unusual structure focuses on three sets of issues. The fi rst part looks into the essence of object biographies and/or histories, the second tackles the question how understanding material culture infl uences the conceptualisation of the treated approach, and the third part provides a brief survey of the use of such an approach in scientifi c as well as other literatures, in written literature and literature in other forms, in Slovenia and abroad. 1. What is the difference, if any, between object biographies and object histories? In both, a very similar or even the same conceptual, methodological approach is used. The (only) difference is “formal” and related to the quantity (and consequently also to the “quality”) of the object at hand. In both, the constitutive parameters are space and time. Attitudes to very similar or identical objects and their use may be very different in view of space and time. In addition to space and time – physical limitations and dimensions that exist independent of man – we must consider the social group or individual, who produces, possesses, uses, consumes the object, or has a (merely) “material” attitude to it. Furthermore, we may mention the “external” focus of the researcher, observer, user, and others: the technical biography of a car, also known as its “maintenance booklet” is no doubt something quite different from a spatial biography as registered by a car’s GPS. 2. Understanding material culture is inseparably connected with the conceptualisation of object biographies and histories. This thesis is presented through the relationship between the genealogy of the archaeological understanding of material culture and the production of object biographies and histories in different periods, stages of archaeological science. Cultural-historical archaeology, which dominated archaeological research until at least the 1960s, often completely ignored man when classifying artefacts into cultures. Ceramic styles and types of houses seem to appear and spread without any intervention of man. Material culture is thus presented in a fetishist and descriptive way, as a chronicle of events in traditional history. Unlike cultural-historical archaeology, processual archaeology saw culture as a dynamic process and emphasised the cultural process. However, processual archaeology saw material culture (merely) as a means of adapting to the environment: objects were presented as being passive in comparison with the activities of man. The emphasis of processual archaeology is thus on the changes of the morphological and functional properties of objects or groups of objects, and these occur due to environmental, ecological infl uences. The biographies and histories of processual archaeology do Biografi je in zgodovine predmetov not mention how social interaction, including people and objects, creates meanings. Such ambitions came to the forefront only with the post-processual, interpretative archaeologists of the early 1980s. To interpretative archaeologists material culture was not only the scenery of man’s activities, but an integral part of his activities. This means that there is a mutual relationship of formation between people and objects. Such an approach strives to understand how objects gain meanings through social interaction. Meanings derive from social action and the aim of object biographies and histories, as dictated by this new paradigm, is to shed light on this process. 3. In addition to archaeology, to which, unlike other disciplines, material culture is a basic source, the list of users of object biographies and histories includes every single discipline related to society and culture. In some research environments, the research of object biographies and histories was formulated by identifi able groups of researchers with particular and articulated approaches. This approach is used by many popular scientifi c materials, professional and literary works of all levels, in propaganda, tourism material, documentary and other fi lms, and there is no end to the list. It appears that in the case of object biographies and histories science and literature come closer to one another than anywhere else. And this forces both to refl ect and consider the (apparent) opponent: literature with an essence of science, science with an essence of literature. We are indeed writing stories about things that are seemingly mute. However, much more than the loud, speaking world, they offer us narrative (and other) liberties.