Časopis s podobami m slovensko mladino. Štev. 2. V Ljubljani 1. februarja 1879. Leto IX. [S eljite, mati, venkaj me, ^ Kjer sije gorko solnčice !" -„Zunanja sape» za te ni, Počivaj le tu v izbici!" „Na trato, prosim vas lepo, Kjer ljube rožice cvetót Na vrt, kjer tiče pevčice Pojejo mile pesence!" „Cvetice več že ne cveto, Ne sije solnee već gorko Poletni čas minul je že, Zelene niso več gore." „Peljite, mati, venkaj me, Tu v izbi mi pretesno je, Pod prostim nebom raj ležim, V nebesa lože poletim." „Mrači se že, o ljubček moj, Le spančkaj sladko še nocoj ! In jutri, ako bo lepó, Pod prosto peljem te nebo." „Oh jutri pa prepozno bo, Da vidil jaz bi še nebo." — In res, ko dan se naredi, Se dete več ne prebudi. Fr. Papier. Hvaležen berač. Na Angležkem je živel silo bogat Anglež, ki je bil dober človek in že dalj časa bolan. Temu Angležu, ki ni imel nikakor šnih soródnikov, pade na lun, da si poišče dediča, kateremu bi zapustil svoje premoženje po svojej smrti. Mislil si je, da bi se stvar najbolje iztekla, ako bi šel dediča iskat v beraškej obleki. Zato si da narediti obleko, ki je bila iz samih krp sešita, podobna obleki najubožnejšega siromaka. V to obleko se obleče ter gre na ulice Londonskega mesta. Njegov bogato oblečen sluga ga je iz daleč sprem-ljeval. Anglež, bi ni bil vajen prosjdčiti, bil je preveč ponižen, in to je bilo krivo, da mu ljudje niso nič vbogajme dali. Tako je že več tednov hodil okoli in prosjačil po hišah, a brez zaželenega vspeha. Jezilo ga je, da so ljudje tako neusmiljenega in trdega srcà in že je mislil odstopiti od svoje namere, ali jeden dan je hotel vendar še Movati svojemu naménu. Bilo je necega hladnega dne meseca listopada. Anglež v ber&škej obleki stoji v najživdhnejših ulicah velicega mesta ter prosi memogredoče, da bi se ga usmilili in mu kaj dali vbogajme. A zam&n! tudi zdaj ne dobi niti najmanjšega darf. To ga zelò raztogotf. Po vseh udih ga že zebe od mraza in ravno se hoče doračv vrniti, ko stopi k njemu ubožna a vendar pristojno oblečena deklica, ter mu reče: „Nate, vzemite to malenkost, ubogi starček — podavši mu jeden šiling, to je 65 krajcarjev našega denarja — in okrepčajte se, vidim, da ste ubog in vas tudi zelò zebe v tej siromašnej obleki. To rekši, naglo otide. Besede, ki jih je deklica govorila, bile so tako ljubeznjive in prijazne, da je bil Anglež do solz ganen. Takój pokliče svojega slugo, ki je iz daleč gledal ta prizor, ter mu za-pové, da naj nemudoma gre za ubogo deklico, ter si naj dobro zaponme hišno Število, kjer deklica stanuje. Dalje da naj tuđi poizvé, v kakšnih okoliščinah živi deklica in kdo so njeni starši. Ko bogati Anglež vse to svojemu slugi naroči, otide domóv, vesel, da je našel vrednega dćđiča svojemu premoženju. Za dobro uro se vrne sluga k svojemu gospodarju domóv ter mu prinese naslednje sporočilo : Deklica, ki vam je darovala šiling, hči je uboge vdove, katere mož je bil v cesarskej službi. Vdova uživa majheno mirovino, s katera komaj preživi sebe in svojo hčerko. Da-si živi v velicem siromaštvu, vendar je vesela in zadovoljna, ker je hčerka toliko pridna, da že tudi mnogo zasluži z ročnim delom v tem, ko ona opravlja svoja druga domača dela. Anglež se ne pomišlja dolgo, vsede se za mizo, vzame però in napiše ubožnej vdovi naslednje pismo : Cestita gospi! Ganen od plemenite darežljivosti Vaše ljubeznjive hčerke, ki jo je pokazala danes do necega starega berača, nisem mogel drugače nego da sem povprašal po Vašem stanu in drugih Vaših okoiščinah. Zvedel sem, da niste ravno v najboljšej sreči ter se imate mnogo boriti s svojim vsakdanjim življenjem. Zelò bi me veselilo, ako sprejmete mojo ponudbo, ki je ta, da Vam in Vašej plemenitej hčerki dam v svojej hiši prosto stanovanje ter vse, česar Vam je v življenje treba. Ako mojo ponudbo sprejmete, ni Vam treba odslej več skrbeti za vsakdanji kruh. Po človeku, ki Vam prinese mojo prijateljsko in v resnici prisrčno ponudbo, izvolite natančno povedati, ako Vam je moja ponudba všeč, da morem vse potrebno pripraviti. Z največjim spoštovanjem. --- Lehko si mislite otroci, kako je iznenadilo to pismo ubogo vdovo. Da je ponudbo bogatega Angleža z veseljem sprejela, o tem mi niti omenjati ni treba. Čez nekoliko dni se je uboga vdova preselila s svojo hčerko v novo stanovanje, v katerem je bila z vsem potrebnim bogato preskrbljena. Mati in hči ste živele v hiši bogatega Angleža v veselji in zadovoljnosti, ter ste mu stregle na stare dni. Bili ste tudi dalje še tolažnici ubogih sirot. Siromaki so blagoslovili njiju darežljivost in sto in sto molitvic je vzkipelo za nju v nebesa pred dobrega nebeškega očeta. Cez nekaj let potem umré stari in bogati Anglež ter zapusti ubogej vdovi in njenej hčerki vso svojo imovino. Glejte tolik sad obrodi majhen dar jednega šilinga ! o. s. Bolje dajati nego jemati. Pred nekaj leti je živel na Notranjskem čestitljiv in pobožen župnik, h kateremu je vsako leto na počitnice dohajal dijak iz Gorice. Dijak je bil jedini sin bogatih staršev. ki so bili z gospodom župnikom nekoliko v rodu. Škoda, da je bil omenjeni dijak malo preveč lehkomiseln in prevzeten, kajti drugače jo imel lepe lastnosti in je tudi dobro napredoval v šolskih naukih. Necega dne — bilo je proti večeru — gresta gospod župnik in dijak po bližnjem polji se sprehajat. Titoma ceste pri nečem grmovji so stali umazani in zelč zakrpani kmetski čevlji. Dijak si takój misli, da so to čevlji kacega nbozega kmeta, ki v potu svojega obraza dela na polji. Izmisli si malovredno šalo in reče gosp. župniku : „Dovolite gospod, da se malo pošalim z ubogim kmetom, ki si je spravil raztrgane čevlje tukaj pod grm. Veste kaj? Jaz mn jih vzamem in skrijem, potlej stopim tja za 6no drevo in gledam iz daleč v kakej zadregi bo siromak, ko ne najde svojih čevljev. Radoveden sem, kaj počne ?" — „Ljubi moj !" odgovori župnik, „ni lepó da bi se človek šalil 7. nbozim kmetom, kateri si v potu svojega obraza kruh pridobiva. Glej, ti imaš dobre in bogate starše; koliko lepše bi bilo za tebe, da ubozemu človeku narediš kako veselje mesto neumne šale, s katero bi siromaka lehko hudo razzali]. Idi tjä, in deni v vsak čevelj rajše nekoliko denarja, potlej pojdi ter se skrij za drevo." Dijaku se ta svet dopade, dene v vsak čevelj srebrno dvajsetico ter stopi za drevo, da bi iz daleč gledal nbozega kmeta. Kmetič svoje delo dokončavši, gre naravnost do grmovja na spodnjem koncu njive, kjer je odložil jopič in raztrgane čevlje. Ko se jopič, obleče, vtakne nogo v raztrgan čevelj, ali takdj čuti nekaj trdega v njem. Pripogne se. da vidi, kaj bi bilo. Ali kolika radost mu zašije na obrazu, ko najde v čevlju srebrno dvajsetico. Vzame jo v roko ter jo gleda od vseh strani, in ko nikjer nikogar ne vidi, spravi jo v žep. Zdaj vtakne nogo v drug čevelj; tudi v tem čuti nekaj trdega. Vzame čevelj v roko ter pogleda vanj, in glej. tudi v tem je srebrna dvajsetica ! Čudčč se, gleda okoli sebe, a nikjer ne vidi človeka, ki bi mu povedal, od kod so ti denarji ? Zdajci mu zaigrajo solzč veselja v oččh. pade na koleni, povzdigne oči k nebu ter pravi : „O gospod, moj Bog! ti znaš, da moji otroci nimajo kruha. Po dobrem človeku si mi poslal te denarje, da jim pomorem v velikej potrebi. Hvala ti bodi dobri Bog in povrni stotero blagemu dobrotniku, ki je prinesel kruha mojim ubogim otročičem!" Zelò ganen stopi dijak izza drevesa in si briše solzé iz odi. „Nu," rečejo gospod župnik, „kako ti je ? Ali ni to dejanje lepše in plemenitejše nego bi bilo, ako bi ubozega človeka bil razžalil s svojo neumno šalo ?" — „Dà, dà, gospod župnik !" odgovori mladeneč, „dali mi ste lep nauk, katerega ne. ne pozabim ves čas svojega življenja. Vedno iočem imeti pred očmi prigovor, ki pravi: Bolje dajati nego jemati. i. t. Zakladi, ki se ne izgube. V nekej deželi je nastala po dolgej vojski in po slabih letinah zelò huda lakota. Premožni ljudje so morali mnogo denarjev potrositi, da si uajpotréb-nejsih stvari nakupijo; a ubožci so lakote umirali. Kralj, katerega sta uboštvo in beda njegovih podložnikov zelò ganile, ukaže prodati vse zaklade in dragocenosti, ki so jih njegovi predniki v prejšnjih stoletjih nakupičili, ter za prodano blago nakupiti žita in olja, ki se naj nadeli med uboge. Kraljevi namestniki, ki se niso brigali za ubožno ljudstvo, godrnjali so, ker so se pmnile kraljeve zakladnice, tožfeč, da se kraljevska imovina zapravlja. „Tvoji predniki" rekli so kralju, päzili so, da se podedovana imovina pomnoži, a ti ne samo, da ne pomnožuješ dedovine nego ti zapravljaš, kar so ti predniki zapustili. Kralj jim odgovori: „Motite se; tudi jaz hranim zaklad svojih prednikov; a razloček je samo ta, da so moji predniki nabirali pozemeljskih, a jaz nabiram nebeških zakladov. Oni so hranili svoje bogastvo na tacih krajih, od koder ga lehko roparji odnesó, a jaz ga hranim ondu, kamor roka človeška ne seže. Kar so moji predniki nabirali, doneslo jim je malo sadu, a to, kar jaz nabiram, rodilo bode stoteren sad. Moji predniki so nakupičili zlatä, srebra in drazih dragocenosti, a jaz rešujem ubožcem življenje. Zakladi mojih prednikov so bili namenjeni za ta svet, a moji so namenjeni za bodoče življenje. Josip Lavrič. Cesarjevič Rudolf. (Konec.) Po dokončanej sv. maši se korar zopet obrnejo k cesarjeviču ter mu v lepem nagovoru še jedenkrat razlozé bistvo zakramenta presvetega rešnjega Telesa in imenitnost prvega sv. obhajila. Na koncu govora pristavijo: „Kakor je Jezus, ko je bil 12 let star, prvič šel s svojima roditeljema na velikonočne praznike v Jeruzalem, tako je tudi cesaijevič zdaj, ko bode 12 let star, prvič prišel s svojima svitlima roditeljema na velikonočne praznike zavžit pravo velikonočno jagnje. Kakor mn je Jezus danes v tem lep izgled, tako mu naj bode v izgled v njegovem celem življenji." — Ves ganen je cesaijevič poslušal ta nagovor , potem se pa s solznimi očmi približal Njih Veličanstvom in jih v znamenje ljubezni in hvaležnosti objel. Po sv. obhajilu je cesarjevič zajutrkoval pri svitlem cesarji, svojim očetn, a na kosilo je njega in korarja Mayerja povabila sestra Gizela, ki ga je potém tudi spremila v farno cerkev sv. Stepana, kder se je cesaijevič še jedenkrat zahvalil Bogu za ta veseli in srečni dan. V spomin tega dneva je Hudolf prejel od Njih Veličanstva, presvitlega cesarja, krasen slonokosten križ, od svitle cesarice, svoje matere, in od sestre Gizele prelepe podobe, od babice, nadvojvodinje Sofije, pa prekrasno od ifiojstra Ffihriha izdelano podobo, ki kaže dogodbo, katero slavni nemški pesnik Schiller in po njem naš Koseski prelepo opeva v pesni: „Grof Habsburški." Lepa slovesnost prvega sv. obhajila Budolfovega nam jasno kaže, kako so njegovi starši in nčitelji skrbeli, da mu ne le učenosti nego tudi pravo pobožnost vcepijo v mlado srce, dobro vedčč, da vse človeško znanje brez prave pobožnosti je ničevo in puhlo. Kakor so pa pri učenosti za srcé potrebne verske vaje, da ga napuh ne prevzame, tako so za telo potrebne tudi telesne vaje, da ga slabost ne premaga; samo učenje krepi le dubi, telo pa slabi. Zato pri cesarjeviču Rudolfu tudi telesnih vaj niso zanemarjali. V 6. letu svoje dòbe je že začel telovaditi. Za različne telesne vaje je imel tudi različne učitelje. Vso odgojo Rudolfovo je vodil in nadzoroval generalmajor grof Leopold Gondrecourt, kateremu je nasledoval 1865. leta generalmajor Josip Latour. Vsacega leta je moral Rudolf po jedno ali po dve ostri poskušnji delati. Te poskušnje so bile v pričo Njih Veličanstva eesaija in mnogo odličnih izvedencev, ki so bili od cesarja k poskušnji povabljeni. Prvo tako poskušnjo je delal 23. in 24. februarja meseca 1869. leta. Zna se, da iz začetka je bil nekoliko boječ, a kmalu dobi pogum, in odgovarjal je tako spretno, da so se mu vsi čudili. Zaradi pridnosti, dobre glave in lepega obnašanja imajo vsi učitelji Rudolfa radi, a tudi on je svojim učiteljem poslušen in jih ima srčno rad. Da bi cesarjevič Rudolf to, kar se je iz knjig naučil, bolje razumeval in v spominu obdržal, potoval je na več krajev ter si vse to v resnici ogledal, o čemur se je poprej učil. Tako je koncem meseca maja 1874. L v KremsU in Klosterneuburgu opazoval vojaške vaje pešcev in pionirjev, maja meseca 1875. 1. si je ogledal v Komornu tamošnjo trdnjavo in se vdeležil topničar-skih vaj, in septembra meseca 1875. 1. je dljè časa bival v taboru pri Brucku. Potoval je tudi s profesorjem Ambrosom v Monakovo, da si ondu ogleda različne umotvore v slikarstvu in kiparstvu ; pozneje je potoval tudi v Norin-berg zaradi stavbarstva, ker je v Norinbergu najbolj ohranjeno stavbarstvo iz srednjega veka. Do zdaj vam sem pripovedoval le o Rudolfovem učenji. A človek se ne more zmirom učiti, nego po trudapolnem duševnem razmišljevanji potrebuje tudi zabave in razvedrila, sicer bi začela telo in duh hirati. Zabave je toraj imel tudi cesarjevič Rudolf. Že v prvih otToških letih je imel cesarjevič dovoljenje od svojih staršev vsako nedeljo popóludne nekoliko svojih mladih prijateljev povabiti na igro ali zabavo, pri katerej je bil vselej navzoč tudi najvojvoda Friderik, ki je bil s eesaijevičem v najprijžznejšej zvezi. Zna se, da so k tem igram in zabavam bili povabljeni samo sinovi najodličnejših rodbin, kakor n. pr. : Aners-perg, Crenneville, Andràssy i dr. V družbi svojih tovarišev se je Rudolf vedno prijazno in ljubeznjivo obnašal. V 6. letu je bival nekoč v Reichenau-u. Kadetje iz dunajskega Novega mesta so prišli tja na sprehod in se pred vilo v red postavili Cesarjevič jih je ogledal, prijazno pozdravil in k sebi v gčste povabil ter jim pri mizi še celò sam stregel. Za take potrebe mu dadó roditelji vsak mesec nekaj denarja, o katerem jim na konci meseca dà na- tančen račun, v kaj ga je porabil. Največ tega denarja dobijo siromaki, ker njegovo plemenito sreé ne pozna večjega veselja, nego pomagati siromakom v sili in jih s kakim darilom iznenaditi. Zavod zapuščenih sirot vsako leto sam obišče in bogato obdaruje. O počitnicah je Rudolfu najprijčtnejša zabava potovanje. Tudi pri nekaterih javnih slovesnostih je bil navzoč. Tako 1862. L pri slovesnem odkritji spomenika cesarice Marije Terezije v dunajskem Novem mestu in 1873. 1. pri ravno takej slovesnosti v Celovci. Dné 1. junija 1869. 1. je bil v Bud&peštu pri kraljevem kronanji, kder je prvič nosil réd zlatega runa. Leta 1871. je potoval po Češkem in Moravskem, povsod slovesno in častno sprejet. Cesarjevičevo stanovanje na Dunaji je snažno in zelii prijazno. Od 1864. leta je stanoval v cesarskej palači med tako imenovanimi Stepanovimi sobami. Hišna oprava mu je bila priprosta in zelò dedna. V prvej sobi so visele po steni podobe prvih avstrijskih junakov, kakor: princ Evgeu, nadvojvoda Karol, oče Radeck.v ia admiral Tegettholf; potem krasna Führihova podoba, katero je dobil od nadvojvodiuje Sofije v spomin prvega sv. obhajila, in slika: „rešenje Dunaja 1683. leta." Iz te sobe je imel vbod v učno sobo, v katerej je imel velike kupe knjig, zemljevidov, matematičnih in tizikaličnih priprav in veliko računsko tablo. V tretjej sobi je stal billard, kder se je včasih po obedu nekoliko časa zabavljal. Leta 1874. je dobil Rudolf večje stanovanje, v katerem je nekdaj prebivala cesarica Karolina Avgusta. Tukaj še zdaj prebiva in vodi svoje gospodarstvo. To stanovanje je prostornejše, veličdstnejše in tudi umetuejše vredjeno nego li prvo. Soba, v katerej je cesar Franc L umrl, predelana je v kapelo, v katerej se po dvakrat v letu sv. maša služi. Kadar Njih Veličanstva cesarice ni domä, pridejo svilii cesar k Rudolfu na obed. Govorčč o cesarjevičevih zabavah ne smemo pozabiti lova, ki mu je o prostem času zelò priljubljena in koristna zabava. Leta 1866. se je začel vaditi streljati in drugo leto 13. junija je ustrelil prvega jelena v zverinjaku Lainzkem. Pri lovu si Rudolf vadi roke in oči ter si krepi zdravje, ki bi sicer utegnilo pešati vsled tolikega trudapolnega učenja v sobi. To «o površne, le poglavitne črtice iz otroških in dijaških let našega cesarjeviča Rudolfa. Veudar že te črtice kažejo, da je cesarjevič zdrav na duši in telesu, polhnen blažega in vitežkega dnbä, krepäk na mišicah in volji, natančen v vsem svojem delovanji, — sploh nadepolu in ljubezniv mladeneč, ki ga navdaja srčna ljubezen do Avstrije in gorka že^ja za blagor in čast njenih prebivalcev. Zato je pa on tudi dika in nada vseh avstrijskih narodov, ki mu pri vsakej priložnosti kažejo svojo udanost in ljubezen. Bog daj, da bi to ljubezen in udanost svojih podložnikov v obilnej meri užival tudi takrat, ko uiu previdnost božja naloži težko breme vladarstva nad njimi. Od nas Slovencev sme biti tega zagotovljen, ker Slovenci so zvesti in verni ter mož beseda v svojih obljubah. Naš slavni pesnik pa je že pri Rudolfovej zibelki v imenu Slovencev obljubil : Val na skalovji razkaja se v péne: Stali Ti bomo ltot skalnate sténe, Akc Ti sila krivična preti. Tvegamo za Te življenje in kril — Spùat j. s—a. Volk in pes. (Basen.) H Prigodi se, da pride sestradan volk v dolino, kjer sreča dobro rejenega psa Šarka. „O da bi ne bil bolan kakor sem. znal bi za moje zobé!" misli volk sam v sebi, a ne go-[ vori kakor misli, nego i prijazno pozdravi psa, j rekoč: „Kako si, dragi j moj Šarko ? Šmencej pri tléh. skoraj bi te ne poznal. Debel si in okrogel kakor valeč. Akpri meni je to drugače ; komaj da životarim. Suh sem in slab kakor pajčevina v jeseni. Vidiš, temu je kriva moja slaba hrana ! — „Kaj hrana !" reče mu Sarko, „kriv si sam, da si tako izmršavil. Čimn je, da se klatiš po gozdih in brlogih, kjer ni uajti dobra hrane, ter ti je treba po vse noči stikati, da se najčš do sitega vsaj za pol dné, a še to ti časi izpodleti. Psi imamo boljše življenje. Gospodaiji nas pazijo, ljubijo in dobro redé." — „To je to, ali povédi mi kako povračujete psi to dobroto svojim gospodarjem ?" — „Varujemo jim hiše in premoženje, zatorej nas gospodarji imajo radi ter nam skrbé za dober in tečen živež." — „Nu to je dobro ; tudi jaz bi rad čuval gospodarja, ako mi bi dajal dobre hrane, kakor jo daje tebi tvoj gospodar. Slabo ti ni, to se ti vidi na licu." Tako reče volk ter gre s psom, da si poišče gospodarja, pri katerem bi stopil v službo. Gredoč ugleda volk debelo vrv okoli pasjega vratii. „Vrv okoli vratu, Simu je to. dragi moj Sarko ?" — ,.Vrv ! I kaj bi to ? Vrv mi je privezal gospodar, da me časi pripne na dvorišče, da se ne klatim po ves dan po vasi in sosedDjih hišah." — „Takisto! nu potlej si ti rob (suženj) svojemu gospodarju ter nimaš svobode svojemu življenju. Idi svojim potem, jaz dalje ne grem. Robovati ni me volja, svoboda mi je čez vse. V svobodi cvetè življenje in prava sreča vsacemu. ki je po krivem ue rabi. Bodi tebi sužnost, meni svoboda, pak mirna Bosna ! p0 aidmu i. T. Metuljček. (Basen.) Tikoma gozda v zavetji prileze mlad metuljček iz svojega mešička. Sede na bližnjo cvetico, pije iz nje sladak med in se veseli belega dné. A kmalu se ga polasti želja, zapustiti svoj tihi rodni kraj ter zleteti preko potočka v dalnji svet. Kar sklene, to tudi stori. Ker se mu pa krilci še niso dosti ukrepili. podere ga huda sapa. kije preko gozda pihala, v šumeči potoček, kjer žalostno pogine. — Ce si preslab, ni da bi hodil po neznanih potih. j. S. K. Vojvodina Kranjska. Ako vzamete zemljevid avstrijsko-ogrske monarhije v roke, našli bodete v jugozahodnem delu vojvodino Kranjsko, katero dobro poznati je treba vsa-cemu, ki je v tej deželi domi Zatorej pazite dobro in poiščite vse na do-tičnem zemljevidu, kar bodete čitali v naslednjih vrsticah. Kranjsko zemljo oklepajo naslednje dežele : na severu Koroška in Štirska vojvodina, na vzhodu Hrvatska kraljevina, na jugu Hrvatsko in Primorsko, na zahodu Primorsko. Dežele, ki kranjsko zemljo oklepajo, so njene sosednje dežele. Vsa kranjska vojvodina ima 9988Q Km. zemeljskega površja, na katerem živi blizu do '/, milijona ljudi. Prebivalci so maio ne vsi katoličani in po jeziku Slovenci, razven kacih 20.000 Nemcev (Kočevarji in nekaj nemških rodovin, ki živćvečjidel v glavnem mestu ljubljanskem). Podnebje na Kranjskem je še dosti prijetno ter rastlinam in živalim ugodno. Po leti so večkrat hude ure, nevihte in deževno vreme, po dolenjem Kranjskem tudi toča rada pobija. — Po različnej podobi zemeljskega površja razpada vojvodina Kranjska na tri dele: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Gorenjsko stran oklepajo visoki hribje, med katerimi sta Triglav (2865 in.) in Mangart (2675 m.) najvišja. Ob Koroškej in Štirskej meji stojé visoki snežniki (Karavanke), katerih najvišji vrhovi so: Stol (2233 m.), Begunšica (2050 m.), Storžec (2128 m.) in Kamniške planine z Grintovcem (2530 m.) Sploh je gorenjska stran največ gorata ter ima dobre pašnike, lepe gozde in mnogo železnih rudnikov ; v spodnjem delu gorenjske strani je velika ravnina, katero pretrguje Smàrijna gora (658 m.) z lepo cerkvijo Marije device. V koncu te ravnine stoji Ljubljana, glavno mesto kranjske zemlje s 22.593 prebivalci. Ljubljana stoji na reki Ljubljanici, ima višjo gimnazijo in realko, moško in žensko učiteljsko izobraževališče, dve vadnici, dve mestni ljudski šoli in še več drugih učiliških naprav. Druga mesta na Gorenjskem so: Kranj (2200 preb.) nad Savo in Kokro; Loka (2300 preb.); Radovljica in Kamnik. Spomina vredni kraji so še : T r ž i č, trg pod Ljubeljem, ki izdeluje mnogo usnja in žeieznine. Bistrica, Sava, Javornik, Železniki, Kropa in Kamnagorica z obilimi fužinami za železo in žrebljč. Bitno je največja vas na Kranjskem, znamenita zaradi obile plat-narije, Stražišče poleg Kranja znamenito zaradi sitarije. Dolenjska ali jugovzhodna stran kranjske zemlje je, razven Krške doline, vsa gorata ; vendar hribje niso tako visoki, kakor na Gorenjskem. Najvišji hrib na Dolenjskem je Ku m (1217 m.) z dvojno cerkvijo na vrhu. Po Dolenjskem se prideluje obilo dobrega vina. Največje mesto na Dolenjskem je Novomesto (Budolfovo) s 2000 prebivalci. Stoji na reki Krki, ima višjo realno gimnazijo in 4razredno ljudsko šolo. Druga mesta na Dolenjskem so: Kostanjevica, Krško na Savi (daje obilo dobrega vina); Metlika na Kolpi (z dobrim vinom); Črnomelj; Kočevje (z nemškimi naselniki, ki po vsem našem cesarstvu kupčujejo z različnim blagom) ; V i š-nja gora. Drugi znameniti kraji so še: liibnica, kjer se izdeluje različna lesenina (rešeta, škafi itd.); Litija; Novomeške Toplice, kamor prihaja mnogo ljudi se zdravit; Turjaški grad blizu Ljubljane. Notranjsko je razven Vipavske doline povsođ Široko kamenito pogorje, ki se sploh imenuje Kras. Znameniti kraji na Notranjskem so: Postojna (1500 preb.) s postonjsko jamo. ki sluje po vsem svetu in ima obilo lepega kapnika. Cerknica s slovečim jezerom; Lož, staro mesto (kupčija z usnjem in živino); Vipava (1100 preb.) daje pri gorkem podnebji obilo sladkega vina in okusnega ovočja (sadja); Idrija, rudarsko mesto, ki ima zelò bogate jame živega srebrl Plodne zemlje ima Kranjska dežela preko 95 Q Mivijam., katere je okoli 43 odstotkov obrasene z gozdi; vsa ostala zemlja se šteje na polje, travnike, pašnike, vrtove in nograde. Žita se na Kranjskem ne pridela toliko, kolikor se ga potrebuje, zatorej ga je treba vvaževati iz drugih dežel, vzlasti iz Banata. • Živahna trgovina na Kranjskem je posebno z lesom in vinom; dalje z domačimi poljskimi pridelki in obrtnijskimi izdelki. Tu sèm se šteje: med, vosek, suho sadje, zelje, maslo, teleta, hrastove ježiee, hrastovo in smrekovo lubje, platno, različna leseuiua, železuina in jeklovina. Rudarstvo na Kranjskem nam daje obilo živega srebra, svinca, železa, rujavega premoga, pa tudi nekoliko bakra in cinka. Največja reka na Kranjskem je Sava, ki izvira v dnu Triglava iz dveh izvirkov in se izliva pri Belemgradu v Dnnav. Druge znamenite reke so: Sovra, Ljubljanica, Krka, Kolpa, Tržiška Bistrica, Kokra in Kamniška Bistrica, katere vso sprejema Sava. Preko Kranjske je napeljana južna železnica (Gradec-Ljubljana-Trst; Št. Peter-Beka) ; Rudoliova ali tako imenovana gorenjska železnica (Beljak-Ljubljana). Toliko za danes o kranjskoj vojvodini ; v prihodnjih listih vara prinese „Vrtec" tndi sosednje dežele , katere poznati je vsacemu Sloveneu neobhodno potreba, V ta namen si priskrbite zemljevide dotičnih dežel, da vse lepo poiščete, kar vam „Vrtec" pové. i t. Čudi. Na naših starejših zemljevidih, ki nam so Evropo predočavali, bilo je videti na zahódu severne Rusije iiné: Samojedi. Gotovo ste tudi vi uzó slišali to ime in si marsikaj mislili o ljudeh, ki imajo tako prečudno ime ondu na daljnem severu. — Namenil sem se tedaj, da vas nekoliko po bliže seznanim z narodom, katerega Slovani ne imenujejo Samojede, kakor se oni sami nazivljejo , tudi ne Fince, kakor jih so Nemci krstili, nego le Onde, kakor jih hočemo tudi mi imenovati. Čudi se štejejo k najstarejšim prebivalcem severne Evrope in zahodne Azije. Nekdaj je njih število še celò Slovane presegalo, a sedaj jih je le še okoli 2 milijona. Čudi živč raztreseni po vsej svojej prostornej deželi, nimajo velicih mest uiti skupin, ter spadajo pod rusko vlado, katera jim je posebno prijazna. Glavni mesti, v katerih se čudska književnost razvija, sti Abo in Hel-singfors. V nekdanjih časih so Čudi segali mnogo dalje proti vzhodu in jugu. ali mnogoštevilnejši narodi, ki so si ondu stalnega bivališča iskali in ga tudi našli, potisnili so jih v manjšo deželo. A vendar še zdaj posedajo mnogo sveti čndska zemlja je 7 krat tako velika, kakor Češka. V začetku, ko so se morali drugim številnejšim narodom umikati, bil je njih glavni posel, da so ropali pomornike na morji. A to je bilo Dancem in Švedom zelò kvar-Ijivo in ti poslednji so jih v teku dvanajstega stoletja spravili pod svojo oblast. Z novimi gospodarji se je začelo tudi krščanstvo pri čudih, ki na njih življenje in šege prav dobro vpljiva. Leta 1742. so Čudi prišli pod Rusijo, kjer se je prav za prav začela njihova svoboda in še zdaj srečno in zadovoljno žive. Da-si je na Čudskem dosti ravnin, vendar je dežela po večjem gorata. V znožji gori je obilo lepih jezer. Od jezera do jezera se prelivajo reke, katere narejajo krasne vodopade in v katerih je mnogo rib. — Po gorah bo lepi gozdi, ki še dandanes nimajo svojih pravih gospodarjev. Podnebje na Čudskem je zdravju ugodno. Zima je zelo ostra in traje po celih 7 mesecev. Čudski narod nima po svojem jeziku v Evropi nobenega sorodnika. Prištevajo jih sicer k daljnim sorodnikom Madjarov, ali vendar je zelò velika razlika med njimi. Takisto se ločijo tudi po svojih duševnih razmerah, čudi imajo skoraj najbogatejši zaklad narodnih pesen, ter se jim v Evropi le Jugoslovani v tej zadevi primerjati smejo. Skoraj vsak priprosti Čud. zna po več novih pesen peti, ki si jih med petjem sam zlaga. V ta uamen imajo čudi uekako posebno deščico, na katero si vsako novo pesen z nekakimi čararni zaznamujejo, dokler se je popolnem ne nauč0. Čudski jezik je lepo doneč in gladek, ter ima muogo uarečij, Čudska književnost je popolnem nova, ter nima starega niti srednjega veka. Prvi izobraževalec čudščine je bil škof Mihael Agricola, ki je prestavil in 1548. 1. v Stockholmu na svetlo dal jeden del svetega pisma. V 17. stoletji je izšlč nekoliko drugih spisov, ki so obravnavali čudske stvari, a to večjidel v latinskem jeziku. Zboljšano čudsko slovnico je izdal škof Vhaels 1733. 1. v Abi. — Najbolj znani nemški slovničar čudskega jezika je Avgust Ahlquist, katerega najboljše delo je izšlo 1862. 1., a novo posebno obširno delo se ravnokar dodeluje. Prvi in do zdaj največji slovar čudskega jezika (čudsko-latinsko-nemški), izdal je pastor Gustav Renvall 1826. 1. v Abi. Kavno zdaj pa izhaja nov besednjak, ki bo dovršen obsezal 200.000 besed, kar nam dovolj priča, da je čudski jezik bogat. Očeta svoje zgodovine imenujejo Čudi Henrika Gabr. Porthana. Časopisov imajo Čudi blizu toliko, kolikor mi Slovenci. -hi-. Črtice iz ruske zgodovine. (Po Nestoni priobéuje X. K.) 3. O knezu Olgu. Rurik je na smrti kneženje oddàl Olgu svojega rodđ ; njemu je izročil tudi sina Igorja, ki je bil Se otrok. Oleg zbere mnogo vojske, otide na jug in spiove po Dnepru. Najprej vzame Krivičem mesto Smolensk, potem Ljubeč in tam postavi svoje upravitelje. Oleg vesléje h Kijevu ostavi nekaj vojakov zadaj, a drugim ukaže poskriti se v ladijah. Ko Oleg pride k mestu in z Igorjem stopi na suho, pošlje povedat Askoldu in Diru : „mi smo kupci, gremo na Grško, poslala sta nas Oleg in Igor, pridite, da se pogledamo." Ko se prikažeta Askold in Dir sè svojimi, poskačejo Olgovi iz ladij in jih obstopijo. Oleg reče Askoldu in Diru : „vidva nista kneza a ne knežjega rodu ; jaz sem knežjega rodi in evo sina Rurikovega. Askolda in Dira ubijč, odnesč na goro in tam pogrebó. Olgu je bilo zelò po godi v Kijevu; on je tam knežil in dejàl: „bodi to mesto mati ruskim mestom!" Iz Kijeva je Olegua vse strani hodil z Varégi in Sloveni, podvrgel si razne slovénske in čudske narode ter jih prisilil plačevati dänj. Novemu gradu je ukazal, da plača Varégom vsako leto po 5300 griven. *) Za Olga je mimo Kijeva priropotal kočuj0č**) narod Ogri, kateri so se odmikali za karpatske gore. Leta 9o7. zbere Oleg množico vojakov ter otide k Carigradu na konjih in v ladijah; bilo je teh ladij do 2000. Grki zapró pristanišče z verigo in zatvorijo mesto. Oleg veli potegniti ladije na siiho in se začne bojevati okolo mesta. Kazdira gradove, požiga cerkve, pleni in ubija ljudi, ter se bolj in bolj bliža mestu. Grki se ustrašijo in pošlj6 povedat Olgu: „ne pogubljaj mestu, rajši si vzemi danji, kolikor hočeš"! Oleg stori mir in Grki mu pošljč raznih jedil in vina, a on ne prime ni tega ni druzega, ved<5č, da so lokavi (zvijačni) Grki vse zmešali z otrovom. Zdaj se Grki še huje prestrašijo in dadé Olgu vse, kar hoče: mnogo zlata, srebra, dragocenih tekauin, ovočja in vina na Olga iu na vse vojake. Zdaj Oleg s prisego potrdi mir z Grki. Busi so prisegli o svojem orožji, o svojem bogu Peninu in o skötijein ***) bogu Velesu, a Grki o svojem krščanskem zakonu. S plčnom obogačen se Oleg vrne v Kijev, a narod je svojega umnega in srečuega kneza imenoval „veščega." 4. O Igorji (912-945 I.) Po Olgovi smrti je začel knežiti Rurikov sin Igor. Tudi on je hodil po morji na Grke ; a prvi njega pot je bil nesrečen. Kadar so Busi stopili na breg, obsula jih je grška vojska od vseh strani. Bila je silna sčča, in nžč so se Bubì posajali v svoje ladije, da bi utekli, a prime jih drug gršk voje-voda ua morji z ladijami ter začne spušati mi-nje ogenj, kakor oblake, da je bilo strašno videti. Mnogi so se pometali v včdo. sami da bi ušli ognju. Kdor izmej Kusov je ubežal smrti in se vrnil domóv, pripovedoval je potem, „da imajo Grki strele v rokah, in da jih zató nij bilo nadvladati." Igor, vrnivši se v Kijev, začne zbirati še večjo vojsko ; pokliče Varége od zatnóija, najme stepne čete Pečenegov in se z nova odpravi na Carigrad, v ladijah po morji a na konjih o bregu. Korsunci (Grki v današnjem Krimu) poslali so cesarju povedat: „Rus gre nä-te, vse morje ti je pokrito z ladijami." Bolgarji ob Dunavu so tudi poslali: „ide Rus in šePečenege je najél." Kadar je cesar to slišal, poslal je svojih prvih boljaijev Igorju povedat: „ne hodi dalje, nego vzemi dänj, kakor jo je bil vzel Oleg, in jaz ti še kaj *) Griviia je bila starih Rusov novee. *•) V kočah (Satorili) živeč narod, Nomadenvolk. ***)■ .Sköt je domača žival, skötij bog je bog domače živali. pridain. Poslal je tudi Pečenegom dragih tekaniu ter obilo zlata. Skliče Igor družino in jej pové cesarjeve besede. „Ce tako govori cesar," odgovori Igor-jeva družina, „kaj še hočemo ? Vzdmemo brez bitve zlata in srebra in dragih tekaniu ter pojdemo domđv, kajti äe nij gotovo, kdo bi premogel, a ni z morjem se nismo äe dogovorili." Igor posluša družine, pusti Pečeuege plénit bolgarske zemlje, a sam vzame od Grbov mnogo zlata in dragih tekanin ter se povrne v Kijev. Jeseni je šel Igor z družino dànj pobirat od Drevljänov, slovenskega plemena po gostih lesovih in ob močvirnih bregovih Pripete réke. Igor vzame več danji nego li je bilo dogovor, in ide nazaj v Kijev ; a na poti mu pride na misel, in reče družini : „pojdite domov, a jaz se povrnem zopet k njim." Družino spusti domóv, a z malim številom se vrne. Drevljani, siišavši s knezom svojim Malom, da se Igor vrača, začnč misliti: „ako se volk navadi k ovcam, to polàgoma odnese vso čredo ; tako tudi Igor ; če ga ne ubijemo, vse nas pogubi." In poslali so k Igorju vprašat: „užč si vzel svojo dànj, čemi se zopet vračaš ?" A Igor jih ne posluša. Zdaj gredi ljudje Drevljan-skega mesta Iskrasténja na Igorja, ubijó njega in razbijó mu veliko družino. Jamo izkopljó, in tu, nedaleč od mesta, pokopljó vse. Tako je bil pokorjen Igor za svojo lakomnost. Nauki na domačem ognjišči. Ne pokušaj sadja, Dokler zrólo nij ; Ne izražaj misli, Dokler cela nij. Podobar nam v mramor, Učitelj v mišljenje — Vdihiva življenje. Ako razžalil te sosed, zapiši nevoljo si v pesek; Dobrote pa vdolbi v mramora trdno pečino. Življenje je knjiga učena; Površno pregleda jo glupee, Razumni globoko zamisli se v njo, Vedoč, da le enkrat se čitati da. Oči so duše čista okna, Solzé pa njena vidna kri; Iz njih nam radost njena gleda, In groma skrivni blisk žari. Josip Lwrit. Priredopisno - natoroznansko polje. Šakalj. Slišali ste že o voltu in lisici, ki sta najbližja sorodnika našemu domačemu psu, da-si nimata niti jedne dobre lastnosti od njega. Obé te zveri ste polne napak in gnjusob, vse jn sovraži, vse se jih ogiblje. Obe te zveri vam je „Vrtec" v poprejš-nih letnikih že opisal in vam ju prinesel tudi v podobi, zatorej naj vam danes povò nekoliko o nekej drugej zveri, ki je tudi pasjega plemena in po velikosti in lastnosti zelò podobna krvoločnej lisiei. Ta žival se imenuje S a-kalj ter živi največ v Aziji in severnej Afriki. Dohode se tudi po Grškem in Turškem, še celò po nekaterih dalmatinskih otocih. Ta zvér je rumen-kasto-rudeče, sivo in črno namešane dlake, in je dolga blizu do 94 centimetrov. O tej zveri se bero v sv. pismu, da jih je nalovil močni Samson ter je ž njimi tilistejska polja zažgal. Toh zveri je sila veliko po vseh jntro-vih deželah ; po dnevi se skrivajo po razvalinah in luknjah v puščavi, a po noči se strašno deró, tulijo, lajajo in vijó. Po takih krajih, koder ni psov, da bi jih odganjali, so te zveri zelò nesramne in predrzne; brez strahü sti-kujejo po hišah in odnesó vse, kar morejo. Po puščavah hodijo za večjo zverjó in pojedó vse. kar jo tem ostalo, ali pa iz daleč zasledujejo karavane in prežč, kdaj bo onemogel kak veljblod (kamela). — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo velike trOpe šakalju podobnih psov, ki jih lajače imenujejo. —t, B r a m o r. Otroci, vi ste vesela nada boljše bodočnosti slovenskega naroda, a to samo tedaj, ako se užć zdaj v mladosti pridno učite in pridno delate. Mnogi, ki zdaj še čitate „Vrtec," po- __stali bodete kmetijski gospo- daiji in z veseljem se bodete spominjali mladih let, ko ste še v šolo hodili in se pridno učili. Zatorej je „Vrtčeva" naloga tudi ta, da vas seznani s tacimi živalmi, ki so kmetijskemu gospodarstvu velika nadloga. Med take škodljive živali štejemo v prvo vrsto bra m or j a. B ram or (Gryllotälpa vulgaris) spada v vrsto kobilic, ali velika razlika je med njim in kobilico. Sto kobilic ne naredi polju skoraj nič škode, a sto bramorjev mu škoduje grozno veliko. Slovenski gospodarji poznajo to živalco samo pod dvema imenoma ter jej pravijo: b ram or ali podjédec. Srbijo imenujejo mrmak, Rusje medvedka. a Nemci so jej dali mnogo različnih imen, kakor so: Maulwurfsgrille, Werre, Schrottwurm, Reutwurm, Gersten-Kürbis-E.artoffelwurm in Erdwolf. Bramor je ponočna. podzemeljska žuželka rujave barve. Ima močno in debelo, do 5 centimetrov dolgo truplo, ki je žametaste dlake in se končuje v dye ščetini. Posebno čudni ste njegovi prednji nogi. Na teh nogah ima široke, lopataste in z zobmi oborožene člene, s katerimi rije pod zemljo iu si koplje ravne hodnike po suhih njivah, travnikih in vrfcih. oglodavši vse tenke koreninice rastlinam. Bramor je v Evropi največja žuželka, ki je znana povsod, samo v vi-socih severnih krajih ne. To štorkljasto, grdo živalco pozna skoraj vsak kmetovalec. Bramor zelò hitro teče, pa tudi plava, če v vodo pade. Ker ima pe-roti, zatorej tudi leti, a ne dolgo in tudi ne visoko nad zemljo. Od človeka preganjan brsne mu na roko nekak smrdljiv črn sok. Glas ima cvréèò, ki se pa le o posebnih časih in to vzlasti zjutraj in zvečera izpod zemlje sliši. Oudno je to, da bramor ne trpi bramorja; če sta skupaj zaprta, močnejši vselej požrč slabejšega. Ta žuželka škoduje največ gozdom, senožetim, vrtom in njivam; bodi-si zemlja taka ali taka, v vsakej si koplje svoje podzemeljske hodnike. Bramorka iznese meseca junija ali julija v okroglo jamico blizu do 200 zeleno-rumenkastih jajčec, ki so le malo debelejša kakor prosò. V dveh do treh tednih izlezejo mladiči iz jajčec; čez 4 tedne se lévijo prvič, to je, se preobrazé in pri tem bolj ali manj izpremené svojo podobo. Meseca septembra se levijo drugič, oktobra in novembra meseca tretjič, drugo leto meseca aprila ali maja četrtič in še le po petem lévljenji jim zrastó peroti, in zdaj so dorasli bramorji. Huda, mrzla zima brez snegà pokonča mnogo bramorjev ; tudi velika suša in velika preobila mokrota jim je opasna (nevarna). Prašiči so jim najhujši sovražniki; da bi pa prašič, ki je bramorja požrl, poginil xató. ker mu bramor čreva pregloje, to ni, da bi vrjeli, to je le vraža. Krta se bramor ne boji, a vrane in kavke ga vžagajo. Mnogo reči se sovetuje. kako naj bi se pokoučevale te škodljive žuželke, a mi vam nismo porok, če tudi res pomagajo, zatorej jih tudi ne omenjamo tukaj. Največ menda koristi, ako se gnjezda pokončajo. kamor je bramorka jajca iznesla. Priden gospodar, ki večkrat hodi po svojih njivah in senožetih. kmalu ugleda tak kraj, ker vse na okoli je suho in velo, kar je rastlo na tacem kraji. Otroci pišejo. Vladirairček piše očetu za novo leto: Preljubi oče! Danes na novega leta dan Vam želim od srca vse dobro, česar si sami èdite. Posebno pa želim, da bi Vam prineslo novo leto obilo sreče ter bi mene, svojega VladimirČka, tudi v novem letu tako radi imeli, kakor v pretečenem. Tega Vas prosi. Vas V Radovljici .... sinek Vladimireek. Franjica piše očetu za god: Preljubi oče! Danes je VaS god. Pada bi Vam za vezilo kaj posebno lepega povedala, a naj si še toliko prizadevam, nič mi ne pade na um, nego molitevca, ki me jo je moja ljuba mati naučila. Molitevca se glasi tako-le : „0 dobri Bog v nebesih ! Ohrani mi ljubega očeta še mnogo mnogo let čvrstega, zdravega, srečnega in veselega.u — Vaša sreča, preljubi oče, je sreča tudi Vaše V Cdji .... Framjice. Tonček piše sestri za god: Prdjuba sestrica! Sprejmi moj listek k svojemu godu z dno ljubeznijo, s katero Ti je napisan. Vse, kar Ti je ljubo in drago, naj Ti Bog poddi v najobilnejšej mèri. Zadovoljnost in pravo srčno veselje naj Te vodi po vseh potih Tvojega življenja, a meni bodi še vedilo dobra in mila sestrica, kakor mi si bila doslej, to ždi Tvoj bratec V Kranji .... Tonček. Jožekpiše svojemu tovarišu: Pì'eljubi Ivanek! Ko sem bil zadnjič pri Tebi, bral si mi nekaj pripovedek iz „ Vrtca," ki so Ti ga oče kupili. Pripovedke so se mi tako dopale, da bi jih tudi sam rad bral. Prosim Te, bodi tako dober in posodi mi ga za nekoliko dni. Za-nssti se smeš, da Ti nepokvarjenega zopet nazaj pošljem. Tvoj V Trebnjem .... prijatelj J ozek, Katinka piše prijateljici: Ljuba Anica ! Z največjim veseljem se spominjam vesdih ur, ki sem jih preist en! četrtek pri Tebi imda. Prisrčna hvala bodi Tebi in Tvojim dobrim roditeljem. Kako hitro je nama čas pretekel! Prinesla sem k Tebi s seboj pletivo, pa se ga še priteknila nisem ; še cdó pozabila sem ga pri odhodu. Gotovo si ga našla in shranila. Treba mi je prihiteti, kar sem zamudila. Prihodnji teden je mojega očeta god, in treba je, da mu izgotovim nogavice. Bodi tedaj tako dobra in pošlji mi pletivo po človeku, ki Ti prinese moje pisemce. Za Tvoj trud se Ti že naprej prisrčno zahvaljuje Tvoja V Loki . . . . Katinka, Kazne Uganka. Poznaš li, deček moj, moža, Ki v roci palico ima V Držžč jo trdno noč in dan, A ki se ne postavlja v bran, Ko divjih paglavcev se broj, V srditi ž njim nabira boj ? Ubožec vélik mož je ta, Ki tepsti, tókati ne zna. Ki smrtnobled v obrazi, Živi samó ob rnrazi. Pretakajoč britke solze. Kadar se drugi vesele : Kadar poljubov svojih žar Pritiska zemlji nebni car. Nu, imenuj moža mi zdaj. Dokler, dokler - ne pojde v kraj ! Lujizn P&yàkmia. (ReSitev In imen» reSIleev v prihodnjem listu.) Rebus. (Priobčil Fr, TomSič. LoVCÌiEv-1-ej'c (ReSitev rebnsa in Imena rešileev v prihodnjem listu.) Kratkočasnica. * Pri nekej gostiji se je srebrna žlica izgubila. Vsak gost je bil pripravljen, svoj žep obrniti ter se s tem izpričati, da je ni ukradel. Gostilničar, zvijačen mož, tega ni hotel, nego dejal je svojim gostom: „Gospodje! pustite to; žlica se dob<5de, ter vam ni treba svojih žepov izkazovati; izvolite le vsi svoje giave pod mizo skriti." Ko se to zgodi, vpraša gostilničar: „Gospodje, ali imate uže vsi svoje glave pod mizo?" — „Imamo," odgovoré gostje. — „Ali tudi tisti, ki je žlico vzel?" vpraša dalje gostilničar. — „Tudi!" odgovori brez pomislika jeden izmed gostov. — „Nu, če je temu tak<5, prosim, da jo nazaj daste," reče gostilničar porogljivo. — Gost, ki je bil žlico vzel in se je v naglici samega sebe izdal, ukrade se hitro iz sobe; vsi ostali so se mu glasno smijali. Slovstvene novice. * Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov kršćanstva. I. del. Spisal in založil Anton K r ž i č, katehet. — Tako se imenuje 150 strani debela knjiga ▼ 8°, ki je ravnokar prišla na svitlo iz Blaznikove tiskarne. — Knjiga je namenjena slovenskej mladini, kakor se že iz njenega napisa lehko razvidi. Mnogo lepih zgodb in resničnih izgledov iz mladinskega življenja je po trudu marljivega gosp. pisatelja v to knjigo ebrano in slovenskej mladini v posnemo darovano. Mi tej knjigi želimo od srca, da bi se razširila po vsem Slovenskem ter bi obrodila obilen sad v mladih še nepokvarjenih srcih naše mile slovenske mladine. Priporočamo jo v obilno nakupovanje posebno farnim knjižnicam. iz katere si že bolj odraščena moška in Ženska mladina izposojnje zdravega in tečnega berila. Knjiga stoji mehko vezana 30 kr.. trdo vezana v platnenem hrbtu 40 kr. in se dobiva pri gosp. pisatelju v Ljubljani. * Val. Oro ž novi spisi. Zbral in priredil Mih. Lendovšek. vikar v Ptuj i. Natisnila in prodaja tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. — Knjiga v zelò ličnej obliki, s podobo rajncega pesnika Orožna, ima 230 strani v 12° ter je razdeljena v tri dele. Prvi del obsega različne pesni; drugi del: Mala pevka. Igrokaz v 5 dejanjih po Krist. Šmidu. — Tretji del: Različni spisi. Cena knjigi je 60 kr. in se dobiva pri vseh slovenskih knjigotržcih. * Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1978. Za prosto ljudstvo spisal Jakob Alešovec. S petimi podobami Založil Jan. Giontini. — Knjiga je primerna za farne knjižnice. Cena jej je 40 kr.. trdo vezanej 50 kr. in se dobiva pri Jan. Gion-tini-tu v Ljubljani. LISTNICA. Gosp. —ki— v R. : Nekateri VaSi ae-stavki niso primerni za našo malo slovensko mladino. Preo bili češki stavki, katere navajate, nis