URN_NBN_SI_DOC-F66OOVLN

VZAJEMNA KNJIŽNICA M a j d a E m e r š i č Vzajem na knjižnica je organizacijska enota M ariborske knjiž­ nice in deluje kot sestavni del knjižnične mreže. Ko je v občini M aribor kom isija za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov M aribor jeseni 1975. leta organizirala prvi sem inar za organizatorje kulturnega življenja v organizacijah zdru­ ženega dela, je bila pom em bna tem a sem inarja »položaj in pomen knjige v združenem delu«, o kateri je govoril prof. Ignac Kamenik, ta k ra t ravnatelj M ariborske knjižnice. Razgovor na sem inarju je pokazal, da bi v organizacijah zdru­ ženega dela lahko zaživela vzajem na knjižnica s skupnim prizade­ vanjem sindikata in M ariborske knjižnice. Sedaj je bilo treba začeti z akcijo. Nosilec akcije je bila komi­ sija za kulturo pri OS ZSS M aribor, vključili pa sta se še M aribor­ ska knjižnica in K ulturna skupnost M aribor. Sledila je vrsta de­ lovnih sestankov, pogovorov, izdelani so bili osnutki sam ouprav­ nega sporazum a o ustanovitvi in delovanju vzajem ne knjižnice o r­ ganizacij združenega dela občine M aribor in osnutki pravilnika o delovanju vzajem ne knjižnice. Po razpravi o osnutkih sta bila iz­ delana predloga sporazum a in pravilnika. V tem času, trajalo je več kot leto dni, je bilo treba ovreči vrsto pomislekov in nasproto­ vanj, tako med posamezniki na področju k u lturn ih dejavnosti kot pri družbenopolitičnih organizacijah in sam oupravnih organih v organizacijah združenega dela. M arca meseca 1978. leta so štiri delovne organizacije podpi­ sale sam oupravni sporazum o vzajem ni knjižnici. To so bile Gradis, TOZD gradbena enota M aribor, K reditna banka M aribor, Pinus- Rače in Svila. Decem bra 1980 je bilo že 10 podpisnic, v letu 1981 bodo pristopile še štiri enovite delovne organizacije oziroma te­ m eljne organizacije združenega dela.