w H.' i ■vi imgL ^ Skupna občinska uprava še danes največja v državi Podeljeni naziv častni občan in zlate plakete ■ O Slovenskem festivalu komornega gledališča ■ z Renejem Maurinom Spopad z vandalizmom na Ptuju Pullus - svetovni vinski šampion Če nam bo sreča mila 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 AKTUALNO Pullus - svetovni šampion Leta 2002 Ptujsko klet kupi Perutnina Ptuj. Med leti 2002 in 2004 začne klet aktivno sodelovati s priznanimi vinskimi strokovnjaki iz Slovenije ter iz celotnega sveta. Pričnejo se kazati prvi vidni rezultati na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih. Lani predstavijo domači in svetovni javnosti novo vinsko blagovno znamko Pullus. Na 54. mednarodnem ocenjevanju Vino Ljubljana, ki je potekalo v začetku junija letos dosežejo kar dva svetovna šampiona! Besedilo in foto: Staša Cafuta Vsi zaposleni v Ptujski kleti s predsednikom uprave Perutnine Ptuj. Na najstarejšem in prestižnem mednarodnem vinskem ocenjevanju Vino Ljubljana, ki je letos potekalo že 54., so najzahtevnejši vinski ocenjevalci z vsega sveta vinom iz Ptujske kleti podelili kar dva svetovna šampiona za dve polnitvi. V kategoriji belih suhih vin je bilo svetovno šampionsko odličje dodeljeno Pullusu sauvignonu, medtem ko je svetovnega šam-piona v kategoriji penečih vin prejela Pullus penina rose. To je kar polovica letos v Ljubljani dodeljenih najvišjih vinskih od-ličij. Poleg tega je naša klet dobila tudi tri srebrne medalje, in sicer za Pullus sauvignon limited edition, Pullus cuvee 7 sodov in Pullus traminec. S tem je postala absolutni zmagovalec letošnjega vinskega ocenjevanja. Ta uspeh je spodbudil Ptujčane, da bi svetovnim vinskim šampionom v mestu postavili ustrezno trajno obeležje v obliki dostojnega trajnega spomenika tako eminentne-mu svetovnemu dosežku. Vinski sladokusci, ki še niso poskusili katerega od šampionov, lahko to storijo, saj se Pullus sauvignon prodaja v prodajni mreži. »Na ocenjevanja pošiljamo izključno polnitve, ki so tudi v prodajni mreži. Na ta način lahko potrošnikom in vinskim ljubiteljem ter ocenjevalcem zagotovimo povsem enako in v celoti primerljivo kakovost naših polnitev,« je na novinarski konferenci poudaril glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal. Pullus penina rose se po novem prodaja po 100 evrov. Dr. Roman Glaser je priznal, da je že vse od priključitve Ptujske kleti k Skupini Perutnina Ptuj videl velik potencial v kleti. »Nisem pričakoval, da bomo v tako kratkem času dosegli tako visoke rezultate.« Naznanil je tudi odločitev, da proizvodnja ostaja na obstoječi lokaciji, torej nadaljuje tradicijo pridelave v starem mestnem jedru. »Ptujska klet ima največjo arhivo v Evropi. Svetovno šampionsko odličje pa je potrdilo, da imamo tudi najboljša vina v Evropi in svetu,« je ponosno povedal Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti. Bojan Kobal, ki je tudi kreiral vsa vina, vključno s šampioni, se je zahvalil naravi, lastnikom, vsem zaposlenim, kooperantom ter drugim sodelavcem, ki so skupaj pripomogli h kvaliteti, ki jo Pullus dosega. Župan dr. Štefan Čelan je ob tem velikem in pomembnem dogodku za Ptuj in Slovenijo pripravil slovesni sprejem in zdravico šampionom v Mestni hiši, ki so se ga udeležili ptujski vinarji. 2 ■ UVODNIK 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Če nam bo sreča mila Ali ste se že srečali z občutkom, da vam nek notranji glas svetuje, kako naj v določenih primerih ravnate? A v podzavesti zaznavate, da je z vašim odnosom do sodobne družbe in predvsem njenega odnosa do narave nekaj narobe? A se tudi v vas poraja dvom o možnih razumskih rešitvah, ki bi lahko človeštvo rešile pred vse večjimi ekološkimi katastrofami? Potreba po odgovorih na ta vprašanja me je vodila v Združene države Amerike, ki so v tem trenutku še vedno največja ekonomska in vojaška sila na svetu. Po mojem prepričanju je usoda našega planeta odvisna predvsem od razumnih rešitev, ki jih morajo pričeti udejanjati najmočnejše ekonomije, ki največ prispevajo k ekološkemu neravnovesju. V primeru Združenih držav Amerike pa me je še zlasti zanimal razkorak med njihovo politiko in znanstvenimi dosežki na področju varovanja okolja. Znano je namreč, da so njihovi znanstveni dosežki na področju varovanja okolja v samem svetovnem vrhu, njihova politika pa ni sposobna teh rezultatov udejanjiti v vsakodnevnem življenju. Med pomembna teoretična dela, ki opozarjajo na velika družbena nesorazmerja in posledično na ekološke obremenitve, sodi »Ecological Footprint«, kar bi v prevodu pomenilo ekološki nožni odtis. To delo med drugim prikazuje vsa ekonomska, socialna in okoljska ne-ravnovesja, ki smo jim priča v sedanjem sodobnem svetu. Med pomembne podatke zagotovo sodi število razpoložljivih hektarjev zemlje, ki naj bi jih vsak človek uporabljal in ob tem živel skladno z naravo. Izračuni so pokazali, da bi ljudje lahko živeli brez večjih ekoloških in ostalih nesorazmerij, če bi sleherni Zemljan uporabljal slaba dva hektarja zemlje. Zal pa je dejansko stanje popolnoma drugačno. Prebivalci Severne Amerike uporabljajo 9,6 hektarja zemlje na prebivalca, ob tem pa skoraj štiri milijarde ljudi v azijskem in afriškem prostoru uporablja manj kot hektar zemlje na prebivalca. Ameriška praksa torej kaže, da bi človeštvo po njihovem načinu potrošnje torej potrebovalo skoraj pet zemeljskih obel, če bi hoteli živeti skladno z naravo. Ker pa ima človeštvo zgolj eno Zemljo, na kateri lahko preživi, bo torej potrebno korenito spremeniti življenjske potrebe in navade. Da je tako, nas iz leta v leto vedno bolj opozarja narava. Priča smo vedno večjim podnebnim spremembam, ki se po moji oceni v tem trenutku še vedno kažejo v zelo mili obliki. Lahko smo več kot srečni in zadovoljni, če bo ostalo zgolj pri viharjih, sušah in poplavah. Z velikim veseljem bi podpisal pogodbo z materjo naravo, po kateri bi takoj začel spreminjati potrošniške in ostale razvade, če bi nam obljubila, da nas bo kaznovala samo s poplavami v kleti in vročino med poletjem. Upam, da nam bo sreča mila. Dr. Štefan Čelan SPREHOD PO VSEBINI Pogovor z Alenko Korpar, predstojnico Skupne občinske uprave na Ptuju 4 Varnostni sosvet poziva starše 6 Spremembe cen daljinskega ogrevanja 6 Ekološki otoki, kjer odlagamo ločene komunalne odpadke 7 Z junijske seje mestnega sveta 8 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 8 Pogovor s Ptujčanom Jurijem Šarmanom 12 O Slovenskem festivalu komornega gledališča z Renejem Maurinom 13 Festival najboljšega s slovenskih kmetij14 Medalje in priznanja za Perutnino Ptuj15 Ptujska Perutnina tudi v Makedoniji 15 Po Ptujskem jezeru vozi ladja Čigra 16 Vrhunec vinskih zgodb v Gemini XIII 16 Javna tribuna o starem mestnem jedru našega mesta 17 Julij v Mestnem gledališču Ptuj 18 Zgodba o dveh klavirjih 18 Razstava Zelišča v naši prehrani 19 Ptujčan Jože Križančič pred izidom svoje šeste knjige 20 Oblačilna kultura XVI. stoletja 20 Srečanje nekdanjih ptujskih plesalcev 21 Predstava Moj ata socialistični kulak 21 Domski sklad v Dijaškem domu Ptuj22 Turistična agencija Vrtca Ptuj navdušila 22 Otroci iz Vrtca Ptuj v Kekčevi deželi 23 Tudi slepi berejo 23 Mladi ptujski filozofi 24 Tabor za nadarjene učence 24 Učenci OŠ Ljudski vrt na Švedskem 25 Državno tekmovanje Kaj veš o prometu 26 Strojni krožek Posestnik v Toskani 26 Nove izobraževalne možnosti na Ptuju 27 Športno srečanje predšolskih in osnovnošolskih otrok pred OŠ Mladika 27 Zgodba iz skupnosti za zdravljenje zasvojenosti Cenacolo 28 Spopad z vandalizmom na Ptuju - I. del 28 5. obletnica Koronarnega društva Ptuj 29 Kolaričevi B-norma za Peking 30 Vrhunski plavalci na Ptuju 31 Regata na Ptujskem jezeru 31 Ptujski kinologi na tekmi leta 32 Drava razočarala 32 Osnovno in glavno vodilo je motivacija 33 Naslovnica: Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj na Folkfestu 2008 Foto: Staša Cafuta v//mst Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrja-nec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. ■ //'//7-ff/t 3 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 IZ MESTNE HIŠE Po številu in obsegu prenesenih pristojnosti SOU še danes • • 1 v • največja v državi Pogovor z Alenko Korpar, predstojnico Skupne občinske uprave na Ptuju Skupna občinska uprava je bila ustanovljena z odlokom leta 1999. Danes opravlja naloge v dogovorjenem obsegu že za 17 občin. Delovna področja obsegajo urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno inšpekcijo, redarsko službo in gospodarsko infrastrukturo. Predstojnica Alenka Korpar nam je pobližje predstavila naloge, področja ter aktualne projekte oddelka. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Katere naloge oziroma področja vse pokriva Skupna občinska uprava (ali krajše SOU)? Z ustanovitvenim aktom so občine prenesle v pristojnost SOU, ki statusno prestavlja samostojni skupni upravni organ občin ustanoviteljic, področje urejanja prostora, varstva okolja, komunalne inšpekcije ter redarske službe, deloma pa tudi komunalne infrastrukture, predvsem na področju nadzora nad vzdrževanjem občinskih cest. A te naloge opravljate za vse občine ustanoviteljice? Vsaka občina se v skladu s svojimi potrebami in seveda v okviru določil ustanovitvenega akta sama odloči, katere dejavnosti bo prenesla na SOU. Obseg dela občine vsako leto potrdijo s potrditvijo letnega programa dela in finančnega načrta. V letu 2008 na področju urejanja prostora izvajamo naloge za 13 občin, na področju varstva okolja za vse ustanoviteljice, na področju komunalne inšpekcije in novoustanovljenega medobčinskega redarstva za 16 občin, na področju cestne infrastrukture pa za šest občin ustanoviteljic. Ena izmed nalog je tudi strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora. Kaj vse zajema konkretno? Na področju urejanja prostora v imenu občin izdajamo različna potrdila, predvsem potrdila o namenski rabi zemljišč, ki jih stranke potrebujejo pri prometu z nepremičninami in geodetskih meritvah. Še vedno izdajamo tudi lokacijske informacije, ki Foto: Staša Cafuta so svoj osnovni namen sicer s spremembo zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov izgubile, jih pa stranke še vedno zahtevajo predvsem v pomoč projektan- tom za izdelavo projektne dokumentacije. Vodimo tudi postopke priprave občinskih prostorskih aktov, v katerih se med drugim določa namenska raba prostora (določitev zemljišč, namenjenih za gradnjo, določitev vrste gradnje, določitev zemljišč namenjenih kmetijski rabi, gozdovom, vod- nim površinam in podobno), v prostorskih izvedbenih aktih pa tudi prostorski izvedbeni pogoji, to so pogoji glede namembnosti posegov v prostor, lege, velikosti, oblikovanja objektov itn. Kot pojasnilo še dodajam, da so med ljudmi namesto novih pojmov občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) še vedno bolj udomačeni pojmi, izhajajoči iz prejšnjih zakonov: prostorski plan, ki ga je nadomestil OPN ter zazidalni, lokacijski načrt in ureditveni načrt, ki jih je nadomestil OPPN. Kaj pa služba mestnega oziroma podeželskega arhitekta? Ta služba je bila ustanovljena z namenom, da svetuje in nudi upravnim organom in investitorjem strokovno pomoč pri presoji urbanistične in arhitekturne problematike. Prostorski ureditveni pogoji, ki veljajo za območje posamezne občine, namreč ne morejo dovolj podrobno zajeti vseh vprašanj, ki se utegnejo pojaviti pri oblikovanju objekta in njegovi umestitvi v prostor. Služba mestnega (podeželskega) arhitekta podaja svoja mnenja k urbanistični postavitvi in idejni oblikovni zasnovi vseh pomembnejših objektov. Še posebej tistih, ki so locirani v starem mestnem jedru Ptuja, ob vpadnicah in na vseh izpostavljenih legah. Služba poda svoje mnenje na pisno zahtevo stranke. S prikazanimi rešitvami lahko soglaša, Zgodovina Skupne občinske uprave Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju je bila ob ustanovitvi 1. 7. 1999 prva te vrste v slovenskem prostoru in je po številu in obsegu prenesenih pristojnosti še danes največja v državi. Eden od razlogov za ustanovitev SOU je bil predvsem v dejstvu, da so z uveljavitvijo lokalne samouprave novonastale občine prevzele v svojo pristojnost vse naloge, enako kot velike mestne občine, ob tem pa so bile kadrovsko limitirane. Drug pomemben razlog pa je bil sprememba Zakona o lokalni samoupravi, ki je leta 1997 prepovedala pogodbeno delo med občinami. Do takrat je namreč Mestna občina Ptuj pogodbeno izvajala nekatere naloge tudi za novonastale občine, predvsem na področju urejanja prostora in komunalne infrastrukture. Rešitev so takratni župani poiskali v možnosti povezovanja občin, ki pa jo je zakonodaja že dopuščala, in sicer v ustanovitvi SOU. Namen združevanja upravnih nalog je bil predvsem zagotoviti kvaliteten visoko strokoven specializiran kader za izvajanje posameznih nalog, ki bo nudil občanom kvalitetne storitve in pa seveda nič manj pomemben ekonomski razlog. Tak način povezovanja občin pomeni hkrati tudi zmanjševanje stroškov uprave, kar je leta 2006 dodatno podkrepila sprememba Zakona o financiranju občin, ki je uvedla sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav s strani države v višini 50 % vseh stroškov. Z leti se je število vključenih občin spreminjalo. Leta 1999 je SOU ustanovilo 13 občin ustanoviteljic, v letu 2008 pa SOU opravlja naloge v dogovorjenem obsegu že za 17 občin. To so mestna občina Ptuj ter občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. 4 . Z/W/t-ff/t SOU, ki jo vodi Alenka Korpar, opravlja naloge za Mestno občino Ptuj ter občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. IZ MESTNE HIŠE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Na katerih projektih najbolj intenzivno delate v letošnjem letu? V skladu z našim programom dela je kar nekaj prioritetnih projektov, ki jih bomo izpeljali v letošnjem letu. Na področju prostorskega planiranja so to zagotovo spremembe in dopolnitve obstoječih prostorskih aktov za sedem občin, ki bodo omogočili začetek izvajanja nekaj vidnih investicij v našem okolju. Prav tako intenzivno potekajo postopki tudi pri pripravi nove generacije prostorskih aktov skladno z novo zakonodajo za 13 občin, ki je sicer dvoletni projekt in bo zaključen predvidoma do jeseni 2009. Vzporedno pa na podlagi pobud investitorjev v tem trenutku tečejo postopki za 14 prostorskih izvedbenih aktov (OPPN). Na področju varstva okolja med ostalimi manjšimi tečeta dva pomembnejša projekta, in sicer projekt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke skupaj z izvajanjem odškodninske pogodbe za območje četrtnih skupnosti Spuhlja in Jezero ter priprava občinskega programa varstva okolja za naslednje petletno obdobje, ki je v skladu z Zakonom o varstvu okolja obvezen za mestne občine. Na področju inšpekcijskih služb nameravamo v letošnjem letu poleg nalog, ki jih inšpekcija redno izvaja v 16 občinah, intenzivirati delo na področju osveščanja prebivalcev s ciljem doseči boljši učinek pri ločevanju odpadkov na izvoru nastanka, novelirati register gospodinjstev ter s še intenzivnejšim nadzorom zajeziti divje odlaganje odpadkov in sežiganje odpadkov v naravi. Na novo pa se v letošnjem letu lotevamo projekta vzpostavitve medobčinske redarske službe na območju 16 občin. V ta namen bomo za občine pripravili občinske programe varnosti in odloke o medobčinski redarski službi. Ti dokumenti predstavljajo pravne okvire za začetek delovanja medobčinskega redarstva s 1. 1. 2009 skladno s povečanimi pristojnostmi po zakonu. Projekt smo zastavili zelo široko, saj želimo vključiti v pripravo dokumentov čim širšo tako strokovno kot civilno javnost s ciljem čim bolj učinkovitega obvladovanja deviantnih pojavov in kaznivih dejanj v občinah. Poleg omenjenega na področju redarske službe pripravljamo še nekaj posodobitev, ki bodo prijaznejše do uporabnikov. V tem trenutku iščemo najprimernejši model plačevanja parkirnine preko mobilne telefonije, ki bo uporabnikom omogočal plačilo po dejanski uporabi, torej točno toliko minut, kolikor bo vozilo parkirano, z izjemo prvih 10 do 15 minut, ko bo cena enotna. lahko zahteva določeno preoblikovanje objektov ali pa podani predlog v celoti zavrne. Skrbi za javni interes v mestu in prostoru ter deluje skladno s strokovnimi pravili, zato išče takšne prostorske rešitve, ki v smislu zaščite večine prebivalcev ne dovoljuje degradacije prostora. Kako napreduje ureditev Ptujskega jezera? SOU je vodila investicijo I. faze vitalizacije Ptujskega jezera v preteklem letu in jo jeseni 2007 tudi uspešno zaključila z izgradnjo pristanišča Ranca, dveh vstopno izstopnih mest v Zabovcih in pri ptujskih termah, s postavitvijo prve slovenske veslaške proge za kajak, kanu na mirnih vodah ter razmejitvijo plovbnih poti od naravovarstvene cone. Za projekt vreden nekaj manj kot en milijon evrov smo uspeli pridobiti 80 % državnih in evropskih sredstev. V letošnjem letu pa SOU vodi postopek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za potrebe izvedbe nadaljnjih faz vitalizacije jezera. Kaj pa CERO Gajke, kaj se tam dogaja? Na projektu CERO Gajke so letošnje aktivnosti usmerjene v zagotavljanje novih odlagalnih površin, kamor sodijo nakupi potrebnih zemljišč, izdelava pro-jektno-tehnične in investicijske dokumentacije ter pridobitev potrebnih dovoljenj. Koliko ljudi je na oddelku? Trenutno zaposlujemo 21 sodelavcev, predvsem s 6. in 7. stopnjo izobrazbe, dve sodelavki pa imata tudi 8. stopnjo izobrazbe oziroma magisterij. Sodelujemo le z dvema zunanjima sodelavcema, in sicer pri prostorskem planiranju in v službi mestnega arhitekta. Spodbujamo stalno formalno in neformalno izobraževanje vseh zaposlenih, saj je naše vodilo, da dobro izobražen in za konkretno delo usposobljen kader lahko nudi strankam bolj kakovostno storitev. Kaj ste po poklicu in kakšna je bila vaša delovna pot na MO? Po poklicu sem univerzitetno diplomirana biologinja raz-iskovalno-tehnične smeri. V občinski upravi sem zaposlena od leta 1994. Svojo pot v občinski upravi sem začela kot referentka na oddelku za okolje in prostor še v času nekdanje velike občine Ptuj. Po uveljavitvi lokalne samouprave sem ostala skupaj s takratnimi sodelavci na Oddelku za okolje in prostor na Upravni enoti Ptuj. Aprila 1996 sem se nato zaposlila na Mestni občini Ptuj, kjer sem kot višja svetovalka opravljala dela na področju varstva okolja in narave do leta 1999, ko sem bila takoj ob ustanovitvi premeščena na SOU in prevzela poleg nalog na področju varstva okolja tudi funkcijo namestnice takratnega predstojnika Stanislava Napasta. Po njegovi upokojitvi sem bila leta 2006 imenovana na mesto predstojnice. Kje vi osebno vidite Ptuj čez pet, deset let? Če pogledam Ptuj skozi uresničevanje novih prostorskih načrtov, ki jih pripravljamo za naslednje pet- do desetletno obdobje, je vizija razvoja Ptuja zasnovana na modernem mestnem središču, ki v svojem strogem središču ohranja identiteto najstarejšega slovenskega mesta, obogateno z novimi vsebinami, ki bodo vdahnile novo življenje in energijo mestu, kot jo je Ptuj nekoč že imel. Okoli starega mestnega jedra raste novo z moderno arhitekturo zasnovano središče, ki ponuja nove kapacitete za gospodarstvo, šport in turizem na eni strani kot tudi vzgojno-izobraževalnim institucijam, javni upravi, kulturi ter nenazadnje tudi obsežne kvali- tetne nove bivalne komplekse na drugi strani. Skratka mesto, v katerem bomo Ptujčani kvalitetno živeli, z izgradnjo predvidene cestne infrastrukture, ki bo usmerila tranzitni promet mimo Ptuja, pa tudi v zdravem življenjskem okolju. Prangerijada Na Slovenskem trgu v soboto, 28. junija 9.30 - otvoritev SREDNJEVEŠKE TRŽNICE 10.00 - otvoritev PRANGERIJADE PTUJ 2008 - pozdrav Albina Piška, predsednika TD Ptuj - nagovor dr. Štefana Čelana, župana MO Ptuj Kulturni program Sojenje pri sramotilnem kamnu, KŠD Predgrad Gorska pravda, TD Negova - Sp. Ivanjci Sojenje postopaču Gustlu, TD Pilštanj Lovljenje in sojenje zlikavcu, KD Motnik Sojenje na gradu Monsperg, DPD Svoboda Majšperk Sojenje pri spomeniku, TD Lemberg Tržni spor, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj Srednjeveško tržnico bodo popestrila naslednja društva: TD Negova, TD Pilštanj, KD Motnik, TD Rečica ob Savinji, KŠD Predgrad, TD Ptujska Gora, TD Lemberg, TD Podsreda, TD Radovljica, TD Ptuj (promocija svojega kraja). Vljudno vabljeni Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj ■ //'//7-ff/t 5 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 IZ MESTNE HIŠE Varnostni sosvet poziva predvsem starše k odgovorni vlogi pri vzgoji mladostnikov Varnostni sosvet se je v juniju sestal na svoji drugi letošnji seji. Razpravljal je o stanju varnostnih pojavov in možnostih sodelovanja različnih služb. Tokrat so razen stalnih članov varnostnega sveta sodelovali tudi predsednika okrajnega in okrožnega sodišča, predstojnik tožilstva in vodja tržnega inšpektorata iz Maribora. Mag. Janez Merc Največ pozornosti je bilo tokrat namenjene vandalizmu. Splošno stanje nam nakazuje odnos med prijavljenimi in neprijavljenimi oblikami kršitev. Med prijavljenimi statistika izkazuje okrog 50 % raziskanost, od teh pa jih doseže obsodbe okrog 75 %. Tržni inšpektorat izkazuje velike napore pri svojem delu, velja pa ugotovitev, da bodo pristojne službe spremljale stanje in tam, kjer bo največ problematike, obstaja možnost omejitve podaljšanih dovoljenj za delovni čas ter v skrajnih primerih tudi zapiranje lokalov. Če bodo gostinci sodelovali in upoštevali predpise, ne bo težav, če pa bo v ospredju le promet, ne pa ljudje in njihova varnost, je to lahko začetek konca. Ocenjeno je bilo, da je stanje varnosti stabilno. Mnogo razprav je bilo namenjenih le 2,3 % populacije, ki povzroča probleme in še ta razprava je bila predvsem o represivnih možnostih. Med pobudami, kako vplivati na zavest mladih, je tudi ta, da bi z neposredno vključenostjo v akcije čiščenja okolice postali le-ti bolj odgovorni za naše okolje. Velik del razprave je bil usmerjen k temeljnim vzvodom naše varnosti. Ker je stanje, v katerem smo, plod dolgoletnega deficita pri vzgoji in posledica sprememb zakonodaje, ki je zelo prizanesljiva do kršiteljev sistema, tonemo v vedno večjo ogroženost. Smeri ukrepanja so torej jasne. Rezultati bodo vidni šele na dolgi rok. Mnoge razprave so se dotaknile vloge staršev. Kajti, če starši ne vedo, kje je in kaj počne njihov mladostnik, je ves naš trud malo vreden. Pri vzgoji, razvoju osebnosti in oblikovanju vrednot so starši prvi, naslednja je šola in na koncu so institucije družbe. Za uspeh bomo morali vsi opraviti svoje naloge. Prisotnost policije, redarjev in varnostnikov ne pomeni mnogo. Proces se odvija v človekovi glavi in napak bi bilo, če bi tako delali policijsko ali kakršnokoli drugačno prenad-zorovano družbo. Ugotavljamo, da je kurativa dobra, da pa je potrebno težišče prenesti na preventivo. Ugotavljamo tudi, da je število mladoletnih prestopnikov v upadanju, problem pa je v tem, da je med njimi veliko težjih povratnikov. Nasploh je želja in potreba po aktiviranju staršev, ki so prvi so-cializatorji. Odgovornost staršev je v oblikovanju osebnosti, v razvoju vrednot in v napotitvi mladostnika v življenje. Glede na to, da marsikateri starš hitro ugotovi, da ima vse večje težave pri vzgoji mladostnika, je na dlani, da je prišel v fazo, ko ne more odgovorno izvrševati svoje funkcije. Zamujeno v družini težko nadoknadijo vsi naslednji dejavniki. Problematika v starem mestnem jedru je tudi specifična, saj je zraven želje, da se v mesto vnese nekaj življenja, prisotna tudi iniciativa po mirnem mestu. Ti interesi se križajo. Zato je nujno iskati konsenz. Varnostni sosvet se je ukvarjal tudi s škodo, ki nastaja zaradi vandalizma, z varovanjem premoženja, zagotavljanjem varnosti ob koncu in začetku šolskega leta, z dejavnostmi različnih organizacij in združenj, ki naj bi popestrile prostočasni program in zaposlile mlade. Aktivno naj bi se v to dejavnost vključili tudi mladi in starši, seveda pa je osnovni problem v tem, da je največ pripravljenosti pri tistih, ki rabijo najmanj pomoči, ker svoje delo obvladajo, medtem ko tisti, ki imajo največ težav, kažejo to s svojo nepripravljenostjo in zanemarjanjem. S tem se jasno razločijo starši, ki svoje delo opravijo odgovorno, in tisti, ki s svojim slabim vzgledom in vzgojo ne ogrožajo le lastnih otrok, ampak tudi druge. Na osnovi sprejetega programa za delo varnostnega sosveta v letu 2008 je možno zaključiti, da varnostni sosvet vidi mnogo možnosti, da z različnimi aktivnostmi na vseh področjih prispeva k odpravljanju vzrokov ogrožanja. Predpogoj je, da se v to dejavnost vključijo prav vse institucije, kjer bo vidna vloga občine, policije in tudi družine, šol in drugih zavodov, inšpekcijskih in pravosodnih organov pa vse do raznih društev, nevladnih organizacij in vseh občanov. Tako kot je stopnja ogroženosti odraz dela vseh dejavnikov, je tudi varnost odvisna od učinka teh. Pregled sprememb cen daljinskega ogrevanja v letih 2007 in 2008 Nekaj obrazložitev k oblikovanju cen plina in oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja Minja Vučinic V skladu z 19. členom Energetskega zakona (Ur. l. RS št. 27/07 - UPB2) se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, v kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. S 1. 7. 2007 se je trg zemeljskega plina za vse odjemalce popolnoma odprl. Za namen nadzora nad delovanjem trga z zemeljskim plinom je ustanovljena Agencija RS za energijo kot neodvisna organizacija. Agencija opravlja regu-latorne, razvojne in strokovne naloge na energetskem področju z namenom zagotoviti pregledno in nepristransko delovanje trga z zemeljskim plinom v interesu vseh udeležencev. Agencija je v skladu s 87. členom navedenega zakona pristojna tudi za izdajanje splošnih aktov (metodologija za določitev omrežnine, kriterijev za ugotavljanje stroškov in sistema obračunavanja cen, metodologijo za določitev sploš- nih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina ...). Na kratko povedano Mestna občina Ptuj ni več pristojna za dajanje soglasja k oblikovanju cene zemeljskega plina, saj se ta oblikuje prosto na trgu pod pogoji, ki jih določa navedena zakonodaja. Mestna občina Ptuj je v skladu s pogodbo o koncesiji 6 . //W/V-ff/t IZ MESTNE HIŠE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 za graditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo plina na območju MO Ptuj nazadnje podala soglasje k spremembi cene v juniju 2007. Oblikovanje cene se je od takrat bistveno spremenilo, saj cena v skladu z navedenim zakonom in aktom o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina vključuje ceno za uporabo omrežij (omrežnina in dodatki k omrežnini), ceno zemeljskega plina, takse, trošarino ter davek na dodano vrednost. Obračun končne cene plina je odvisen od razvrstitve odjemalca v ustrezno tarifno skupino. Področje cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja je urejeno z Uredbo o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Ur. l. RS, št. 38/08). Uredba določa najvišjo izhodiščno ceno, pridobitev predhodnega soglasja k prvič oblikovani izhodiščni ceni in spremembi izhodiščne cene ter mehanizem za oblikovanje cen proizvodov in storitev. Drugače povedano: cena plina, ki zraven drugih energentov (kurilno olje, električna energija) predstavlja vhodni energent Komunalnemu podjetju Ptuj, se prosto oblikuje na trgu in nanjo MO Ptuj nima vpliva. Mestna občina Ptuj je izhodiščno ceno za ogrevanje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., potrdila marca 2007. Takrat je Komunalno podjetje Ptuj uvedlo nov energent - TOP energijo (toplotna energija). Izhodiščna cena zajema variabilni in fiksni del cene. Po soglasju s strani MO Ptuj je Komunalno podjetje zaprosilo Ministrstvo za gospodarstvo za soglasje k oblikovani izhodiščni ceni. Ko ima zavezanec (Komunalno podjetje Ptuj) potrjeno izhodiščno ceno s strani ministrstva, v skladu s 6. členom navedene uredbe, lahko uveljavi zvišanje cene ob zvišanju cene ali spremembi strukture vhodnih energentov in mora uveljaviti znižanje cene ob znižanju cen ali spremembi strukture vhodnih energentov. Za zvišanje oziroma znižanje cene mora zavezanec pridobiti soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti. Najpozneje tri dni pred uveljavitvijo spremembe cene mora zavezanec o tem obvestiti ministrstvo. Glede na gibanje cene plina na trgu se spreminja tudi cena ogrevanja za tarifne odjemalce (tarifni odjemalci so odjemalci, za katere veljajo enake tarifne postavke in ne morejo prosto izbirati dobavitelja storitev). Zaradi primerljivosti (spremem- be izhodiščne cene v letu 2007) podajamo preglednico spremembe cen od navedenega datuma. Izhodiščna cena Datum Fiksni del Variabilni del Eur/kw/mesec Eur/mwh 19. 3. 2007 1,5277 54,4657 18. 6. 2007 / 53,1422 23. 7. 2007 / 53,6736 20. 11. 2007 / 59,0785* 23. 1. 2008 / 58,2987 25. 2. 2008 / 61,3361 25. 3. 2008 / 62,7652 21. 4. 2008 / 63,8824 19. 5. 2008 / 63,7930 *Cena se je zaradi uvedbe omrežnine v ceni plina zvišala povsod po Sloveniji med 5 in 10 %. Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno mesto HIT bar - Ul. 5. prekomorske brigade, Ptuj. Odvzem vzorcev 20. maj 2008 Parameter Dovoljeno Izmerjeno pH _6,5-9,5 7,4 Elektroprevodnost 2500 ^S/cm 505 MS/cm Oksidativnost 5 mg/l O2 <0,5 mg/l Kloridi 250 mg/l 10,0 mg/l Amonij 0,5 mg/l <0,02 mg/l Nitriti 0,5 mg/l <0,007 mg/l Nitrati 50 mg/l 23,4 mg/l Atrazin 0,1 Mg/l 0,07 Mg/l Desetil atrazin 0,1 Mg/l 0,09 Mg/l Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/20- Ekološki otoki, kjer odlagamo ločene komunalne odpadke v Cisto mesto Ptuj, d. o. o., skrbi za pravilno ravnanje z odpadki, kar pomeni zbiranje in odvoz odpadkov, obdelavo ter odstranjevanje (odlaganje ostankov predelave) komunalnih odpadkov po ločenem zbiranju. Zbiranje ne pomeni samo praznjenje in odvoz posod z odpadki od povzročiteljev komunalnih odpadkov, temveč gre tudi za druge odpadke, ki jih izvajalec javne službe med letom prevzema (kosovne, ločene frakcije, nevarni odpadki in ostanek odpadkov), zato je pomembno, da odpadke na izvoru ločimo in jih šele nato odložimo v namenske posode po njihovi vrsti. Majda Murko, mag. Olga Fekonja, komunalni inšpektorici Način, predmet in pogoje določa Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju mestne obči- ne Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05 in 4/07). Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju mestne občine Ptuj uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov. Vsako nepravilno odlaganje odpadkov je prepovedano in se šteje kot prekršek ter se kaznuje. Uporabnike storitve javne službe opozarjamo, da je dovoljeno odlagati odpadke izključno v štiri namenske posode, ki so nameščene na zbiralnicah ločenih frakcij in opremljene z napisom: - star papir: odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, knjige, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle, druge izdelke iz papirja in kartona; - odpadno steklo: odlagamo vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele (steklo mora biti čisto); - plastična embalaža: odlagamo plastenke vseh vrst brezalkoholnih in alkoholnih pijač, v namensko posodo za plastiko odlagamo tudi tetrapak embalažo; - pločevinke: odlagamo odpadke iz pločevink vseh vrst pijač in hrane (biti morajo čiste). Večje količine komunalnih odpadkov lahko občani mestne občine Ptuj, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, brezplačno oddajo v Zbirnem centru CERO Gajke, Dornavska cesta 26, na Ptuju, in sicer v poletnem obratovalnem času vsak delovnik od 8. do 20. ure, v zimskem pa vsak delovnik od 8. do 17. ure, v soboto pa od 8. do 14. ure. ■ Z/W/f-fí/t 7 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 MESTNI SVET Podeljeni naziv častni občan in zlate plakete MO Ptuj Milena Turk Svetniki so na junijski seji najprej, takoj za pobudami in vprašanji, brez razprave in z veliko večino glasov sprejeli sklepe o podelitvi priznanj Mestne občine Ptuj. Ta bodo prejemnikom izročena na slovesnosti ob občinskem prazniku v avgustu. Častni občan Ptuja je postal znan in uveljavljen mojster fotografije Stojan Kerbler, ki ga je predlagalo umetniško društvo Stara steklarska. Ptujčan Stojan Kerbler bo letos v novembru praznoval 70. rojstni dan. V jubilejnem letu je v Ptuju, v Knjižnici Ivana Potrča in v Mestni hiši, razstavil najnovejšo serijo fotografij Dvorišča, ki so obenem poklon umetnika domačemu mestu. Kot so med drugim v daljši obrazložitvi zapisali predlagatelji, ga njegov izjemen opus fotografij uvršča med najvidnejše slovenske fotografske ustvarjalce vseh časov. Njegove tolikokrat nagrajene fotografije iz serij Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline ter Dvorišča so le del bogatega Kerblerjeve-ga ustvarjanja. Njegove najbolj znane in največkrat nagrajene fotografije hrani 28 uglednih galerij doma in po svetu. O nje- govih fotografijah so pisali znani kritiki, tako v dnevnih časopisih, revijah in elektronskih medijih kot v številnih strokovnih revijah v Sloveniji in v tujini. TV Slovenija je o njem posnela tri dokumentarne filme, režiserka Jasna Hribernik pa ob avtorjevi 70-letnici snema četrtega. Poleg katalogov so o avtorju izšle tudi knjige, Haloški človek (1981), Stojan Kerbler (1981), Ptuj (1992), Ptuj (1995), Ljudje (2003), Dvorišča (2008). Zlate plakete bodo prejeli podjetje Tenzor za izjemne uspehe ob 15-letnici delovanja na gospodarskem in širšem družbe- nem področju, Irena Luci za nesebično delo v humanitarnih dejavnostih, za skrb pri utrjevanju miru in razvijanje dobrih mednarodnih odnosov ter režiser Miran Zupanič za večletno uspešno filmsko ustvarjanje, kjer se s smislom za podrobnosti ter velikim spoštovanjem loteva občutljivih tem iz sedanjosti in preteklosti. Ireno Luci je predlagal mestni svetnik in predsednik župnijskega Karitasa sv. Petra in Pavla Janez Rožmarin, Mirana Zupaniča pa Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Ptuj. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Vprašanje Marije Magdalene: Kako je v občini poskrbljeno za vzdrževanje zaklonišč, ker so zračni jaški v Ul. 5. prekomor-ske 21 povsem dotrajani in so lahko zelo nevarni, predvsem za otroke; obstaja nevarnost, da kateri pade v jašek! Zaklonišča so zelo neurejena, za njih nihče ne skrbi in zadnji čas je, da se glede ureditve obstoječih zaklonišč nekaj naredi. Odgovor: V mestni občini Ptuj ni javnih zaklonišč, za katera bi bila odgovorna občina, imamo pa t. i. stanovanjska zaklonišča, ki so v individualni lasti. V 10. členu Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/96) je opredeljeno, da se morajo vsa zaklonišča osnovne zaščite na območju države redno vzdrževati. Za vzdrževanje zaklonišč in njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. V konkretnem primeru stanovalci bloka 5. prekomorske 21. Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča osnovne zaščite je odgovoren lastnik in upravljavec. Za naloge vzdrževanja v tem bloku je upravitelj Podjetje za stanovanjske storitve. ♦ ♦♦ Vprašanje in pobudi Marjana Kolariča: 1. Ali je prodaja počitniških kapacitet v Biogradu na morju, od česar kupnina je namenjena za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, že realizirana? Odgovor: Počitniške kapacitete v Biogradu so v fazi prodaje, pri čemer je podpisana pogodba. Trenutno čakamo na ukinitev plombe v zemljiški knjigi, za kar je podan zahtevek na Ministrstvo za pravosodje Hrvaške. Po tem dejanju bi v skladu s pogodbo prišlo tudi do materialne realizacije pogodbe. Mag. Janez Mere 2. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, ki ima tudi ambulanto, bi za paciente morala storiti vsaj toliko, da bi težke bolnike z rakom in bolnike po operaciji sprejela prednostno! Vprašanje je, koliko od navzočih obišče zdravnika "po redni poti". Veliko je verjetno takšnih, ki pridejo do zdravnika po krajši poti in očitno ne vedo, kaj se dogaja v čakalnici ZD. Zato je bilo temu primerno najbrž tudi glasovanje o soglasju k delovni uspešnosti direktorice ZD Ptuj. Za takšno plačilo bi direktorica ZD morala storiti tudi kaj več. Odgovor: V ambulanti delam 23 let. Delo pričnem takoj po 6. uri zjutraj, vpisanih pa imam nekaj čez 2000 pacientov. Opravljam še zdravljenje na domu, neprekinjeno zdravstveno varstvo in dežurno službo. Pacienti se v moji ambulanti naročajo tako kot v ostalih ambulantah. Nujni pacienti imajo prednost pred nenaročenimi. Noben pacient v moji ambulanti zaradi čakanja še ni omedlel. V lanskem letu smo izvedli tudi anketo o zadovoljstvu pacientov z našimi storitvami. Povprečna ocena zadovoljstva naših pacientov je 4,2 (najvišja možna ocena 5). Anketo o zadovoljstvu pacientov vam lahko predstavimo. Število vseh uporabnikov, ki so si izbrali osebnega zdravnika v ambulantah ZD Ptuj, je okrog 20000. V lanskem letu smo zaradi uspešnega projekta v okviru kakovosti pridobili tudi ISO 9001: 2000, ki ga ima le pet zdravstvenih domov v Sloveniji. Trudimo se, da bi bili naši pacienti z našimi storitvami zadovoljni, zato nas neupravičene kritike globoko prizadenejo. Pot, po kateri pride pacient do zdravnika v ZD Ptuj, je naslednja: pacienti se lahko naročajo po telefonu od 12. do 14. ure, za kar smo izdelali poseben obrazec s telefonskimi številkami v vseh enotah. Nujni primeri imajo prednost pred naročenimi in nenaročenimi. V ZD Ptuj imamo organizirano še posebno ambulanto samo za nujne primere, tako da lahko pacienti v nujnih primerih pridejo do svojega zdravnika oziroma do nadomestnega zdravnika in tudi v ambulanti, ki je namenjena samo za nujne primere. Navedenega primera obiska pri zdravniku javno ne morem komentirati zaradi varovanja osebnih podatkov, zato predlagam, da se zaradi razjasnitve primera oglasite pri meni v tajništvu ZD Ptuj. Metka Petek Uhan, direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj 3. Naj se preveri, ali je res, da se nekemu glasbenemu vodji plačuje za vaje godbenikov, vaj pa ob torkih, ko bi naj bile, sploh ni! Ali je ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja upravičen do delovne uspešnosti glede na to, kar se sliši in kar povedo glasbeniki, ki so bili v ptujski godbi na pihala (nekaj teh glasbenikov je odšlo v Dornavo in Markovce), češ da se že leto dni za vaje godbenikov, ki bi naj bile ob torkih, pa se ne opravljajo, vodji za to plačuje? Odgovor: Pihalni orkester Ptuj je registriran kot samostojno kulturno društvo in nima nobene neposredne zveze z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, razen tega, da je dirigent pihalnega orkestra in ravnatelj glasbene šole v tem trenutku ista oseba. Zaradi tega uspešnost ravnatelja glasbene šole ne more imeti ničesar opraviti z njegovim delom v pihalnem orkestru, ki ga opravlja v prostem času in je ljubiteljska 8 ■ /t^ MESTNI SVET 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 dejavnost. V zadnjih osmih letih je orkester zapustilo 13 glasbenikov, od tega se jih je devet prenehalo ukvarjati z glasbo, trije igrajo v drugih pihalnih orkestrih, bivša članica je prevzela vodstvo Pihalnega orkestra Markovci. V tem času se je orkestru pridružilo 20 novih članov. Fluktuacija ni nič nenavadnega, saj je od leta 1950 do današnjih dni v orkestru daljše ali krajše obdobje delovalo kar 170 glasbenikov. Stalna termina za vaje orkestra sta torek in petek zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Res je, da vaje ob torkih velikokrat odpadejo zaradi nezadostne udeležbe članov, kajti v današnjem času si člani težko vzamejo čas za vajo ob delovnih dneh. Toda pred pomembnimi nastopi se vaje realizirajo tudi ob torkih. Poleg tega dirigent skliče še dodatne vaje, ki se izvedejo ob sobotah ali nedeljah dopoldan, oziroma ob dnevih, ko člani lahko pridejo na vaje. Dirigent PO Ptuj ni plačan po terminih, ampak prejema mesečni pavšal. V obseg dela dirigenta pa ne spada samo izvedba skupinskih in sekcijskih vaj ter izvedba nastopov, ampak tudi izbor glasbenega programa, izbor in priprava notnega materiala, prepisovanje in aranžiranje skladb, prijavljanje glasbenega programa SAZAS-u, obvezno sodelovanje v upravnem odboru društva, obveščanje članov o kraju in času nastopov in druge priložnostne oblike sodelovanja pri organizaciji prireditev kulturnega društva Pihalni orkester Ptuj. Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Pobuda Helene Neudauer: Po zgledu nekaterih drugih mest bi lahko spremenili Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj tako, da bo v modri coni dovoljeno časovno omejeno parkiranje v trajanju 15 minut brez plačila parkirnine, s tem da morajo imeti vozila na vidnem mestu (pod vetro-branskim steklom ali na drugem primernem mestu) nameščeno parkirno uro, s katero se označi pričetek parkiranja. Za daljše parkiranje od 15 minut pa bi se plačevala parkirnina kot doslej. V naši občini imamo urejeno kratkotrajno parkiranje ali t. i. modro cono tako, da v modri coni ni možno brezplačno parkirati, najmanjše možno plačilo pa je za eno uro parkiranja. Uporaba modre cone pa ne bi smela pomeniti zgolj območja, kjer je dovoljeno parkirati samo proti plačilu parkirnine, temveč je modra cona namenjena tudi drugim oblikam kratkotrajnega parkiranja. V času, ko se je veliko število različnih dejavnosti selilo na obrobje mesta, so bili zaprti mnogi lokali v starem mestnem jedru, ki so le-temu dajali utrip. Tisti redki obrtniki, ki vztrajajo v starem mestnem jedru, pa so zagotovo tudi zaradi modre cone ob del strank. Če z revitalizacijo mestnega jedra mislimo resno, je ureditev 15-minutnega brezplačnega parkiranja zagotovo lahko eden od ukrepov. Pobuda je sprejemljiva in z njo bi se izognili marsikateri konfliktni situaciji med mestnimi redarji in vozniki, prav tako pa bi s tem postali bolj prijazni do občanov in lastnikov lokalov. Odgovor: Glede na številne pripombe podobne vsebine v zadnjem času oz. na podlagi mnogih tovrstnih pobud se pravkar proučuje možnost prehoda na nov sistem parkiranja v modri coni, pri katerem bo omogočeno tudi minutno parkiranje. Trenutno potekajo razgovori z izvajalci teh sistemov, pri katerih je bila prikazana možnost parkiranja oz. plačila parkirnine v modri coni tudi za krajše časovno obdobje, npr. do 15 minut. Zadeva se razvija v to smer, da bodo uporabniki poleg klasičnega sistema par-komatov dobili možnost plačila parkirnine preko sistema mobilne telefonije, ki bo ponujala možnosti parkiranja tudi za krajša časovna obdobja kot doslej, npr. do 15 minut po isti tarifi, nad 15 minut pa po dejansko porabljenem času parkiranja itn., kar je po mnenju in predlogih mnogih občanov sprejemljiva in želena varianta. Plačila parkirnine se bodo lahko torej odvijala kot doslej preko parkirnih avtomatov in tudi z mobilnimi telefoni vseh operaterjev, kar bo povečalo praktičnost tega postopka. Ko bo zadeva dokončno izdelana in pripeljana do zaključne faze, bo tudi javno predstavljena, da se bodo občani lahko seznanili z novimi možnostmi, ki so po našem mnenju gotovo ugodnejše in prijaznejše od dosedanjih. Jožica Težak ♦ ♦♦ Pobuda Konrada Rižnerja: V Ptujčanu naj se objavi terminski plan izgradnje cestne infrastrukture oz. asfaltiranja treh odsekov cest v Spuhlji v delu, ki mejijo na občino Markovci. Asfaltiranje treh odsekov cest v Spuhlji stoji. Pred letom in pol se je s teh cest postrgal asfalt, danes so v prahu in blatu, dela pa stojijo. In glede na to, da je sosednja občina Markovci, ki meji na našo občino, začela enake posege na svojem območju kar leto pozneje, imajo tam dela že zaključena in odseke tudi asfaltirane, pri nas pa so odseki cest še vedno v prašni izvedbi. Ker smo pri zaključnem računu proračuna za 2007pri skladu za CERO Gajke prenesli v leto 2008 kar 310.000 EUR in ker so bila sredstva za ta asfalt planirana že v letu 2007, pa tudi letos so planirana, naj se pojasni, kdaj se bo izvedba asfaltiranja teh odsekov začela, saj se ljudje tam že dve leti vozijo po makadamu. Odgovor: Konec leta 2006 (december 2006) je bila končana izgradnja fekalne kanalizacije v Spuhlji, etapa 4 - I. faza. V letu 2007 se je nadaljevala izgradnja fekalne kanalizacije na etapi 4 - II. faza (Ribiška pot). Prav tako so se v letu 2007 izvajala dela na rekonstrukciji ceste Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo na etapi 3 fekalne kanalizacije, ki so se končala v septembru 2007. Za rekonstrukcijo ceste v predelu Koče-Spuhlja, ki obsega ureditev ceste v predelu Koče (JP 828-861 v dolžini 380 m) in spodnje Koče (JP 828-831 v dolžini 350 m in JP 828-841 v dolžini 400 m), so bila zagotovljena sredstva v proračunu MO Ptuj za leto 2008. Tako se je v januarju 2008 sklenila pogodba o izdelavi projektne dokumentacije PGD, PZR in PZI. Predmet pogodbe zajema izdelavo PGD, PZR in PZI projektne dokumentacije za naslednje komunalne vode: za vodovod s hišnimi priključki, za javno razsvetljavo, za NN-elek-trično omrežje, za TK-omrežje, za CATV-omrežje, koridor za plinsko omrežje, načrt meteorne kanalizacije. Pogodba je zajemala tudi izdelavo geodetskega posnetka tega območja, geoteh-ničnega poročila, pridobivanje projektnih pogojev, soglasij in podatkov o poteku komunalnih naprav in koordinacijo med sodelujočimi na projektu. Rok za izdelavo projekta je bil 90 dni od podpisa pogodbe. Po pridobljenih soglasjih soglasodajalcev in izdelanem PZR-projektu s popisom del v aprilu 2008 smo pristopili k pripravi razpisne dokumentacije po odprtem postopku za navedeno investicijo. 7. maja letos je bilo objavljeno obvestilo za zgoraj navedeno investicijo na portalu javnih naročil pod oznako JN3451/2008. Odpiranje ponudb je bilo 21. maja ob 11. uri. Na razpis so se prijavili štirje ponudniki, najugodnejša pa je bila ponudba VGP DRAVA PTUJ, d. d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj. Odločitev - obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku je bilo poslano 22. maja. Sočasno z izdelavo projektne dokumentacije se je pristopilo tudi k pridobivanju služnostnih pogodb za izvedbo meteornega kanala za cesti JP 828-861 in JP 828-841. Trije lastniki zemljišč niso podpisali služnostnih pogodb do podpisa pogodbe za izvedbo del in so s tem podaljšali rok začetka del na omenjenih cestah. Z izvajalcem del VGP DRAVA PTUJ, d. d., je bila podpisana pogodba 3. junija 2008 za izvedbo ureditve cest (rekonstrukcijo) v predelu Koče-Spuhlja, ki obsega ureditev ceste v predelu Koče (JP 828-861) in spodnje Koče (jP 828-831 in JP 828-841) s spremljajočo infrastrukturo. Izvajalec je začel pogodbena dela izvajati takoj po podpisu pogodbe in jih bo dokončal v osemdesetih delovnih dneh, kar pomeni, da je rok dokončanja do konca septembra 2008. Samo Segulin . //„/¿,f/t 9 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Veliko aktivnosti še pred dopusti V Novi Sloveniji smo se trudili, da je prišlo do posvetovalnega referenduma, ki naj bo pomembno napotilo Nova Slovenija vsem strankam glede sprejemanja pokrajinske zakonodaje. KtMaifMa¡ttHftttastranka Prepričani smo, da je ponovno glasovanje o tem možno še v tem mandatu Vlade RS. Tudi preko občinskih svetov bi morale razprave vplivati k dobremu rezultatu in bolšjemu razumevanju teh vprašanj za podporo pokrajinski razdelitvi. Decentralizacija bo bistveno pospešila lokalni razvoj, ki bo vplival na enakomernost v razvitosti. Prihajajo dnevi dopustov, v katerih vam v Novi Sloveniji želimo obilo užitkov in pridobivanja sveže energije za aktivne jesenske dni. Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje in čestitamo za dan državnosti, 25. junij. Mestni odbor N.Si Ptuj N Si Prihodnost je v dobrih ljudeh in mladih očeh V soboto, 7. junija, je bil v Ljubljani programski kongres Liberalne Demokracije Slovenije, kjer smo sprejeli celoviti programski dokument z naslovom Prihodnost je v dobrih ljudeh in mladih očeh. Kongresa smo se iz Ptuja udeležili Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Emil Mesarič, Marija Magdalene, Saša Lončar, Vasja Strelec in Matjaž Ferk. Ker slovenski politiki manjka dolgoročna vizija, je LDS program oblikovala tako, da se v njem zrcali vizija razvoja Slovenije v prihodnjih 15 letih. LDS ponuja jasno in odločno alternativo aktualni oblasti in razvojnemu zastoju. Ambicija je zelo drzna: postati ena od treh najbolj razvitih držav v Evropi. Ker pa niso dovolj le opozorila, kaj je danes narobe in kako bi moralo biti, je LDS pri pripravi programa naredila še korak naprej in vanj umestila konkretne ukrepe, kako uresničiti zastavljene cilje. Skozi razpravo se je pri pripravi programa izkazalo, da so nujno potrebna nova ravnovesja med konkurenčnim gospodarstvom in vlaganji v znanje, med socialno pravičnostjo in generacijsko solidarnostjo ter med posameznimi dejavniki trajnostnega razvoja. LDS si za osnovni cilj postavlja višjo kakovost življenja vsakega posameznika, pravno državo in postavitev jasnega sistema vrednot. "Svobodomiselnost in ustvarjalnost, iskanje prednosti v razlikah in sodelovanje za boljše rešitve - to so vrednote, na katere stavimo," pravi Katarina Kresal. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom voščimo ob dnevu državnosti. Lidija Majnik, Saša Lončar, predsednica MO LDS Ptuj predsednik MO MLD Ptuj Popravek in opravičilo V Ptujčanu, številka 5, ki je izšel 28. maja 2008, je prišlo do napake in notica stranke LDS na strani 8 je bila pomotoma naslovljena Predsednica LDS Katarina Kresal obiskala Ptuj. Notica bi morala biti objavljena brez naslova. Bralcem in Mestnemu odboru LDS Ptuj se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo Ptujčana stran I« m la dih sloveniie Pobuda za ureditev področja uporabe naprave komar in prepoved slednjega VW VV W,.JI I 173. TIr _ t i t i ...... • • V SMS - Stranki mladih Slovenije - smo izjemno zaskrbljeni zaradi širjenja uporabe visokofrekvenčnih elektronskih naprav mosquito oz. komar v več državah Evropske unije, zato pozivamo, da čim hitreje zakonsko uredimo to področje uporabe omenjene naprave v Sloveniji in pri tem upoštevamo pobudo SMS za njeno prepoved. S pobudo za prepoved naprave komar v SMS izražamo odločno nasprotovanje proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji in uporabi te naprave v Sloveniji, bodisi v zasebne ali javne namene, s strani zasebnikov ali organov prisile, podporo stališču Ministrstva za šolstvo in šport, da je ta naprava škodljiva za mlade in da gre za neke vrste nasilje nad mladimi. V SMS trdimo, da gre pri uporabi naprave komar za hudo diskriminacijo na podlagi starosti, za nehuman, nečloveški in protipraven poseg v zasebnost in človekovo telo in hudo kršitev Ustave RS, najmanj v njenem 35. členu. Uporaba komarja, ki ga proizvajalci (Compound Security Systems) tržijo kot varnostni pripomoček za odganjanje mladih oz. preprečevanje antisocialnega vedenja mladih, je povsem nesprejemljiva, saj deluje na vse mlade do 25 let, tudi dojenčke in majhne otroke, ne glede na njihovo vedenje, in s tem družbi sporoča, da so vsi mladi isti, celo slabi in družbeno škodljivi. Z uporabo komarja bo dosežena zgolj »getoizacija« mladih in njihova demonizacija. Če bi šlo za katerokoli drugo družbeno skupino (ženske, temnopolte, istospolno usmerjene ...), bi širša družba zagotovo burno odreagirala, a ker gre za mladino, se zdi, da je to sprejemljivo. Vendar ni sprejemljivo. Prav tako smo v SMS prepričani, da bi poglabljanje medgene-racijskega prepada s tovrstnimi ukrepi, kot je uporaba komarja, kvečjemu povzročalo več socialnih napetosti, kot bi jih reševalo. Čeprav ne razpolagamo s podatkom, da bi kdorkoli v Sloveniji omenjeno napravo že uporabljal, smo prepričani, da je nadvse primerno področje njene uporabe zakonsko urediti in jo prepovedati, še preden naprava doseže slovenski trg in se prične množično uporabljati. Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj infoptuj@sms.si 10 . /¿,/iw STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 MO SNS želi Ptujčankam in Ptujčanom ponosno praznovanje ob 25. juniju, dnevu državnosti - rojstnem dnevu naše države Slovenije. Ni nam treba sanjati o svoji državi kot našim dedom. Nam je bila usoda naklonjena, da smo iz naroda prerasli v nacijo. V SNS pozivamo vse politične strukture, da se zavzamejo za uvedbo domovinske vzgoje v šole. S to vzgojo bodo tudi mladi začutili pripadnost in ljubezen do svoje domovine. S takšnim načinom vzgoje pa lahko pričakujemo, da bodo zrasli v ponosne Slovenke in Slovence, ki se ne bodo sramovali svojega jezika in kulture ... Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj Območni odbor Demokratične stranke upokojencev - DeSUS - Ptuj je pričel predvolilne aktivnosti v začetku maja letošnjega leta s sestankom članstva v domu slovenskih svobodnih sindikatov na Ptuju. Ob obisku predsednika stranke Karla Erjavca v našem mestu so se vodili vsebinsko zelo bogati razgovori, v katerih so se člani OO DeSUS Ptuj zavzeli za podporo pokrajinski zakonodaji in referendumu ter zahtevi, da stranka vztraja pri sprejetju zakona o usklajevanju socialnih transferov. Trenutno potekajo kandidacijski postopki za državnozborske volitve in priprave na volilno konferenco. Občanom in občankam iskrene čestitke ob 25. juniju, dnevu državnosti. Ignac Vrhovšek, Občinski odbor DeSUS Ptuj Ob dnevu državnosti Prve svobodne volitve, postavljanje temeljev demokratični in samostojni državi, odhod iz kriznega balkanskega kotla, vojna za Slovenijo, mednarodno priznanje, vstop v EU in NATO, prevzem evra, odprava notranjih meja v evropski družini, predsedovanje EU - vse to so veliki koraki Slovenije na pravi poti. Koraki, ki vzbujajo občutenje pozitivne vrednosti lastne države, ponos in vrednote domoljubja. Občankam in občanom, Slovenkam in Slovencem, čestitamo ob dnevu državnosti in želimo ponosno praznovanje! Mestni odbor SDS Ptuj Na Ptuju sprejet osnutek alternativnega vladnega programa Na Ptuju se je 24. in 25. maja zbralo predsedstvo Socialnih demokratov z nalogo, da sprejmejo osnutek alternativnega vladnega programa, ki smo ga v stranki aktivno pripravljali zadnjih šest mesecev, sodelovalo pa je več kot 300 ljudi. Gre za razvojni program, katerega cilj je Slovenijo v prihodnosti pripeljati tako med najbolj razvite kot najbolj solidarne države sveta, čemur bomo podredili vse gospodarske in socialne politike. Program SD prinaša celo vrsto sprememb, zanje pa je pomembno, da najdemo neko novo dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo. Vodili bomo socialdemokratsko politiko, kar pomeni, ''da ne moremo najprej več in pravilneje razdeliti, ne da bi prej več in kakovostneje ustvarili''. Naša prioriteta bo dinamizacija gospodarskega življenja in spodbujanje podjetništva, saj lahko samo to dolgoročno zagotavlja socialno povezanost. Socialni demokrati čestitamo občankam in občanom ob dnevu državnosti. SD Ptuj Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je v Mariboru odprl mednarodno okroglo mizo o gopodarjenju z odpadki V Mariboru se je 6. junija v organizaciji Zelenih Slovenije in avstrijske zelene akademije uspešno končala okrogla miza na temo Gospodarjenje z odpadki. Kot predavatelji so sodelovali dr. Walter Felber iz Gradca, Milka Leskošek iz Celja, Katja Buda z Ministrstva za okolje in prostor ter Branko Kosi z mariborske Snage. Prisotni so se strinjali, da je na področju ločenega zbiranja odpadkov Slovenija naredila premalo. Na področju ločenega zbiranja z gospodinjstev je potrebno zgostiti mrežo ekoloških otokov, za mešane komunalne odpadke zgraditi tehnološko vrhunske predelovalnice, da bo količina sekundarnih surovin, komposta in energentov čim večja, odlaganje preostalih inertnih odpadkov pa čim manjše. Pri industrijskih odpadkih pa moramo vzpostaviti učinkovito logistiko zbiranja pri poslovnih subjektih, ki sami ne morejo opraviti ustrezne predelave. Zeleni Ptuja ■ /¿,/tw 11 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 PTUJCANI Neformalna mreža informiranja in svetovanja za mlade na Ptuju v Z Jurijem Sarmanom o vzpostavljanju neformalne mreže za mlade - Info svet v CID-u in dobrodelnih aktivnostih v Lions klubu Ptuj Center interesnih dejavnosti Ptuj bo v letošnjem letu še aktivneje pristopil k vzpostavljanju neformalne mreže za mlade - Info svet, ki je bila ustanovljena že pred tremi leti. Ta projekt vodi Jurij Šarman, ki je v začetku letošnjega leta postal strokovni sodelavec na področju informiranja in svetovanja za mlade. Za njim pa bo kmalu tudi uspešno leto vodenja Humanitarnega društva Lions klub Ptuj, ki je v enem letu skupaj z donatorji zbrala precej sredstev za dobrodelne namene. Besedilo in foto: Staša Cafuta Informacije in svetovanje za mlade V letošnjem letu se bodo v CID-u še aktivneje posvetili delovanju mreže Info svet, ki je bila ustanovljena že leta 2005. CID Ptuj namreč deluje tudi na programskem področju informiranja in svetovanja za mlade. S strani države imajo priznan status Mladinskega informativno svetovalnega centra za mlade. V lokalno mrežo Info svet so vključene različne organizacije v Mestni občini Ptuj, od javnih, vladnih in nevladnih. Trenutno so v mrežo vključeni: Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, Revivis Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Ljudska univerza Ptuj, Upravna enota Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Klub ptujskih študentov, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, Dijaški dom Ptuj, TIC Ptuj, Zavod PIP, ZRS Bistra Ptuj, Animacija, d. o. o., in Zveza kulturnih društev Ptuj. Seveda je mreža odprta za vse, ki bi se želeli v njo še vključiti. Vse organizacije v mreži so v letu 2006 sprejele Strategijo razvoja in delovanja informativno svetovalne dejavnosti za mlade v Mestni občini Ptuj. »Namen Info sveta je, da se vzpostavi mreža na lokalnem nivoju, ki bo mladim dala informacije, ki jih zanimajo. Vsaka od vključenih organizacij namreč ponuja vsaj nekaj informacij, ki bi lahko mlade zanimale. Pomemben cilj je tudi, da se posamezni člani mreže med seboj bolje spoznajo in tako lažje svetujemo, kje lahko dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Koordinacijo mreže bo izvajal CID Ptuj,« pojasnjuje vodja projekta Jurij Šarman. Informacije so za mlade brezplačne. Vse organizacije, ki so v mreži, pa bodo določile svoje predstavnike - pooblaščence. Ti bodo odgovorni za aktivno delo v mreži. Strateške usmeritve za delo so s Strategijo že sprejete, konkretni akcijski načrt dela za vnaprej pa bodo članice sprejele v letošnjem letu. Zelo bi bili veseli, če bi možnost sodelovanja prepoznale tudi okoliške občine, od koder mladi že sedaj obiskujejo CID Ptuj. »V naši viziji želimo postati krovna organizacija za mlade v Spodnjem Podravju,« še poudarja. Dobrodelno delo Jurij Šarman je bil v preteklem in v tem letu aktiven tudi na področju dobrodelnosti. V lionističnem letu 2007/08 (op. p.: lionistično leto poteka od 1. julija do 30. junija naslednje leto) je predsednik Lions kluba Ptuj, ki praznuje 10. obletnico delovanja. Priznava, da je funkcija vodenja humanitarne organizacije izredno zahtevna. »Skupaj s člani kluba, podporniki in donatorji smo zbrali precej donacijskih sredstev in izpeljali kar nekaj že tradicionalnih dobrodelnih projektov, pa tudi novih, za katere upamo, da jih bomo nadaljevali v prihodnje.« Med njimi so bile decembrske Jurij Šarman: »CID želi postati krovna organizacija za mlade v Spodnjem Podravju.« aktivnosti, obdarovanje socialno šibkejših družin, prodajali so v imenu in za račun društva Ozara, društva Sonček in Zavoda iz Do-rnave. Skupaj z Rotary clubom Ptuj in v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj so obdarili družine rejencev. Sodelovali so tudi v projektu Veseli december, kjer so otrokom omogočili brez- plačen ogled lutkovne predstave. Oktobra lani so pričeli z novo akcijo, kjer so ljudem iz širšega ptujskega okolja s pomočjo do-natorjev (El - dar, d. o. o., Senčar, d. o. o., in Gorenjem GA iz Velenja) razdelili 30 aparatov bele tehnike. Izvedli so sedaj že tradicionalno Obarjado, obiskali so Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj in mu za uspešen nastop športnikov kegljačev namenili sredstva za izvedbo treningov. Prav tako so nekaj sredstev namenili za nakup Braillovega pisalnega stroja za enega člana omenjenega društva. Sklepni projekt pa je potekal 18. junija na ptujskem gradu, ko so ob 10. obletnici priredili slavnostno akademijo in predstavili zbornik ter s pomočjo donatorjev Pokrajinskemu muzeju Ptuj predali mobilni stopniščni vzpenjalec za dostop invalidov v zbirke na ptujskem gradu. DRUŠTVO ARS VITAE društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog - svetovanje in visnikom, staršem, žrtvam nasilja in gotrajno brezposel: drugim družbeno i posamezniko: 12 m '///ras* m i ar IH-flfftt nff5tovi PTUJCANI 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Skup '08 O Slovenskem festivalu komornega gledališča z Renejem Maurinom, direktorjem Mestnega gledališča Ptuj Desetdnevni Slovenski festival komornega gledališča - SKUP '08 se je končal 8. junija z zaključnim večerom in podelitvijo nagrad v Mestnem gledališču Ptuj. Na njem so se zvrstile predstave v produkciji desetih slovenskih gledališč. Več o SKUP-u nam je povedal Rene Maurin, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Iva Ferlinc Rene Maurin Kaj je Skup, od kod ideja za festival komornega gledališča, kako dolgo se že izvaja? Ideja je obstajala že v času mojega predhodnika. Ampak še preden je prišlo do realizacije, se je vodstvo zamenjalo. Takrat je bila še v zelo grobi formi. Ko sem prišel na položaj direktorja gledališča, sem pričel z razde-lavo ideje in njeno realizacijo. Zakaj je ta ideja smiselna oz. zakaj je ta festival potreben? Zato ker moderno gledališče doživlja največji razvoj ravno v obliki manjših gledališč, tudi avtorstvo in dramatika sta se začeli izražati skozi manjše formate. Vse skupaj je vodilo k temu, da je ta oblika postala najprodornejša kategorija gledališča, kjer se največ dogaja, se največ razvija. Tudi v Sloveniji je ta produkcija vedno bolj atraktivna, zato je bilo logično, da se tej vrsti gledališča posveti poseben festival. Fotoarhiv MGP Ali obstaja podoben festival v Sloveniji? V Sloveniji so festivali, ki tudi vabijo manjša gledališča, imajo pa drugo spe-cifiko, ki je primarna. Naš festival je zavezan zgolj k temu in vabi tudi samo stalna profesionalna gledališča, vendar bi v prihodnje želeli vabiti tudi neodvisna gledališča po selektorskem načinu. Produkcija neodvisnih gledališč je po kvaliteti in prodornosti povsem primerljiva z ostalimi gledališči. Po dveh letih premora je festival ponovno v zagonu. Letos ste zaradi premora povabili tudi predstave preteklih sezon. Zaradi tega smo dovolili udeležbo predstav preteklih sezon, drugače se udeležujejo le predstave iz pretekle sezone. Katere predstave, katera gledališča so sodelovala na festivalu? Tisti, kijih reka ne spusti - SNG Nova Gorica, Gronholmova metoda - Mestno gledališče Ptuj, Vse ob pravem času - Drama SNG Maribor, Diptih o ljubezni (po motivih H. von Kleista in Biblije) - SMG Ljubljana, Gospodična Julija - PG Kranj, Stoli - Slovensko ljudsko gledališče Celje, Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje - MGL, Jaltska igra, Poigra - Drama Ljubljana, Maraton v New Yorku - SSG Trst in Don Kihot - Gledališče Koper Par besed o strokovni žiriji. Na SKUP-u želimo vedno sestaviti strokovno žirijo izmed članov, ki so gledališki praktiki, kajti večina slovenskih festivalov ima žirijo, ki so teoretiki, mi smo pa želeli, da sta vsaj dva praktika in en teoretik. Žirijo so sestavljali: Dubravka Lampalov, teatrologinja iz Zagreba, Vlado Novak, igralec SNG MB, in Niko Goršič, predsednik žirije, režiser, igralec in vsestranski gledališki umetnik. Komu so bile podeljene nagrade? Veliko nagrado občinstva za najboljšo predstavo je prejelo Mestno gledališče Ptuj za Gron-holmovo metodo Jordija Galce-rana v režiji Nenni Delmestre z oceno občinstva 4,73 zvezdice. Satira za igro sta prejela igralska para: Olga Kacjan in Ivan Rup-nik za vlogi v uprizoritvi Diptih o ljubezni - Kleist, režiserja Silvana Omerzuja v izvedbi SMG Ljubljana ter Silva Čušin za vlogo Sonje Serebrjakove in Gregor Bakovič za vlogo Andreja Prozorova v Jaltski igri. Poigri avtorja Briana Friela v izvedbi Drame SNG Ljubljana. Satira za režijo je prejela Mateja Koležnik za režijo Gospodične Julije Augusta Strindberga v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Satira za uprizoritev so prejeli: Prešernovo gledališče Kranj za Gospodično Julijo Augusta Strindberga v režiji Mateje Ko-ležnik, Mestno gledališče Ptuj za Gronholmovo metodo Jordija Galcerana v režiji Nenni Delme-stre in Gledališče Koper za Don Kihota Mihaila Afanasjeviča Bulgakova v režiji Jake Ivanca. Če primerjaš SKUP preteklih let z letošnjim, kako si zadovoljen z izvedbo festivala? Bila je zelo uspešna, potekala je po enakem sistemu kot v preteklih letih, ta koncept prirejanja festivala obvladamo in poteka zelo tekoče. Je pa jasno, da smo spoznali, kje ležijo dodatni potenciali festivala, kje so pomanj- kljivosti in to je izhodišče, da se festival razvija v prihodnjih letih, tako programsko kot ter-minsko. Kaj pa z obiskom ljudi? Obisk festivala je podoben kot v prejšnjih letih. Večina predstav je bila zelo dobro obiskanih, so pa bile tudi nekatere slabše obiskane. Verjetno je to zato, ker gledališče lahko prijavi eno predstavo. Določena gledališča v sezoni nimajo nobene dobre predstave, pa vseeno prijavijo kakšno, zato tudi želimo preiti na selektorski način, da povabimo le najkvalitetnejše predstave sezone, ne glede na to, kdo jih je produciral. Želeli bi še večji obisk. Zasedenost je bila 50-60 %, kar se nam zdi seveda premalo, saj je to enkratna priložnost, da si na Ptuju ogledamo vse, kar se je najboljšega v Sloveniji naredilo. Je pa res, da gre za termin, ko so matura, izpiti, pa tudi 10 predstav zapored je veliko. Poleg tega je bilo letošnje leto za ptujski teater specifično, saj smo imeli več predstav za izven kot pretekla leta. Obisk je bil izjemen, priredili smo 7 do 8 predstav na mesec. Ponavadi smo jih 2 do 3. Zato je mogoče prišlo tudi do zasičenja. Nismo pričakovali večjega obiska. Imamo izkušnje iz preteklosti. Smo pa zelo veseli, da je publika izbrala isto predstavo kot strokovna žirija. Navdušeni smo, da imamo publiko z zelo izostrenimi kriteriji glede gledališča. Kakšne spremembe načrtujete za prihodnje? Predvsem prehod na selektor-ski način, možnost prijavljanja neodvisnih producentov, želeli bi preseči ločnico, ki ločuje festivale neodvisnih in stalnih gledališč, saj je ta produkcija enako kvalitetna kot pri stalnih gledališčih. ■ /✓V""' 13 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 GOSPODARSTVO Festival najboljšega s slovenskih kmetij 19. Dobrote slovenskih kmetij Vminoritskem samostanu je med 23. in 26. majem potekala 19. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij. Poleg izredno zanimivega ogleda razstave je bila možna tudi pokušina in nakup v večini zelo kvalitetnih dobrot na dvorišču samostana in pred samostanom. Nekateri izdelki, kot so haloška gibanica in vino, kar se tiče kvalitete niso bili ravno za vzor. Zanimiv pa je bil posvet z naslovom Pomen grafične podobe izdelkov s kmetij in označevanje. Besedilo in foto: Staša Cafuta Podeljenih je bilo 821 priznanj, od tega 298 zlatih, 255 srebrnih, 268 bronastih ter 40 znakov kakovosti. V minoritskem samostanu je med 23. in 26. majem potekala 19. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij. Poleg izredno zanimivega ogleda razstave je bila možna tudi pokušina in nakup v večini zelo kvalitetnih dobrot na dvorišču samostana in pred samostanom. Nekateri izdelki, kot so haloška gibanica in vino, kar se tiče kvalitete niso bili ravno za vzor. Zanimiv pa je bil posvet z naslovom Pomen grafične podobe izdelkov s kmetij in označevanje. Iz Slovenije in zamejstva je bilo v ocenjevanje prijavljenih kar 1.066 izdelkov. V tekmovalnem delu razstave je bilo v 13 skupinah prijavljenih največ dobrot iz območja celjskega zavoda - 280 izdelkov. Med vsemi je bilo tradicionalno največ krušnih, letos kar 423. Podeljenih je bilo 298 zlatih, 255 srebrnih in 268 bronastih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje je bilo podeljenih 40 znakov kakovosti. »Rezultati ocenjevanja kažejo, da so kulinarični izdelki 19. DOBROTI SLOVENSKIH KMETI] 5h k Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora, župan dr. Štefan Čelan ter ena izmed dobitnic priznanj. Skupno je bilo na ocenjevanje prijavljenih 1.066 izdelkov lahko v prihodnjem razvoju slovenskega podeželja osnova dobre ponudbe. Dobrote so izredna tržna priložnost za podjetne nosilce kmetijskih gospodarstev, ki bodo znali izdelavo in ponudbo držati na visokem nivoju. V času predsedovanja Evropski uniji je priložnost, da začutimo Slovenijo po pristnosti kulinarike podeželja,« je na slovesni otvoritvi poudaril dolgoletni predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. Prehrambena kultura Častni pokrovitelj razstave je bil Iztok Jarc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki je razstavi namenil izredno veliko vzpodbudnih besed. »Razstava s svojim poslanstvom že vsa leta dviguje kakovost slovenske kulinarične ponudbe ter širi prepoznavnost prehrambene kulture kot pomembnega člena naše narodne identitete.« Znano je, da kulinarične dobrote slovenskih kmetij predstavljajo vse pomembnejšo tržno nišo. Z nji- hovim trženjem v specializirani obliki ponudbe se povečuje obseg pridelave in predelave hrane na kmetijah. Pomembno vlogo pri tem igrajo stara družinska izročila in kmečke šege, oplemeniteni s sodobnimi spoznanji, kar skupaj dodaja vrednost ino-vativnim izdelkom. »Osnovni princip nove oznake Dobrote z naših kmetij je predelava kmetijskih surovin po postopkih, ki so se tradicionalno uporabljali na kmetijah. Pri tem velja opozoriti, da se bodo morali nekateri kmetje soočiti z dejstvom, da izdelkov, pridelanih na industrijski način, pa čeprav pridelanih na kmetiji, ne bo mogoče tržiti po višji ceni samo zato, ker so izdelani na kmetiji. Za višjo ceno bo potrebno ponuditi potrošniku nekaj več: okus, ki ga lahko dajo tradicionalni postopki pridelave,« je še pojasnil minister. Razstava dobiva iz leta v leto večjo razsežnost, ki je že prerasla meje naše države. »Tako lahko rečemo za letošnjo razstavo, da gre za prikaz mednarodnega, etnografskega, kulturnega in kulinaričnega bogastva. Na celotno dogajanje smo v našem mestu še zlasti ponosni, saj je Ptuj mesto, ki je izredno tesno povezano s svojim ruralnim okoljem. V mestu praktično ni pomembne prireditve, kjer ne bi bili prisotni številni ustvarjalci s podeželja,« se zaveda župan dr. Štefan Čelan. Osrednje mesto je imela letos Primorska, ki slovi po dobrih vinih, pridelavi mesnih in mlečnih izdelkov, reprezentativnih izdelkih iz žit in pridelavi oljčnega olja. Posebej sta se predstavili Biotehniška šola Nova Gorica in Kmetijska šola Ptuj, ki je imela tudi dneve odprtih vrat. V okviru razstave so bili tokrat organizirani trije posveti. Prvi je bil namenjen predstavnicam društev kmetic, drugi posvet Zidaniški turizem na podeželju in njegov pomen je organizirala Turistična zveza Slovenije, tretji pa je imel zelo zanimiv naslov - Pomen grafične podobe izdelkov s kmetij in označevanje. Na razstavi so bili tudi izdelki, ki jih lahko uporabimo za darila. 14 . //„/¿,f/t GOSPODARSTVO 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Ob zlatih in srebrnih medaljah Perutnini Ptuj tudi posebno priznanje za tržno ponudbo svežega mesa Od 13 medalj za Perutnino Ptuj je 9 zlatih garancija za nove razvojne korake Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj Skupina Perutnina Ptuj je tudi letos najuspešnejša udeleženka mednarodnega in osrednjega nacionalnega ocenjevanja mesa. Pred sejmom v Gornji Radgoni ga že tradicionalno pripravlja Pomurski sejem in v kategoriji ocenjevanja svežega in presnega mesa je Perutnina Ptuj letos prejela kar 13 medalj, od tega devet zlatih in štiri srebrne. Poleg tega je Perutnina Ptuj prejela še posebno priznanje za tržno ponudbo svežega mesa. To odličje ji je po kriterijih ocenjevanja v Gornji Radgoni dodeljeno zato, ker je med vsemi udeleženci letošnjega ocenjevanja v tej kategoriji prejela največ točk in medalj. Tako je Skupina Perutnina Ptuj med sodelujočimi kolekcijami mesa prejela kar tretjino vseh medalj. Z odličjem najvišje žlahtnosti se tako ponašajo pe-rutninine kolekcije obdelanih piščancev, piščančjega mesa za gril, puranjega mesa iz skupine varuje zdravje v dveh različicah pakiranja, pa kolekcija marinira-nega piščančjega mesa in kolekcija vok ter kolekcija puranjega mesa z manj maščob. Poleg teh pa sta z medaljo najvišje žlaht-nosti bili odlikovani še pečenka iz sesekljanega puranjega mesa in piščančja obara. Še štiri kolekcije mesa iz Perutnine Ptuj, kolekcija ražnjičev in nabodal, izkoščičenega piščančjega mesa brez kože, piščančjega mesa v obliki družinskega pakiranja in začinjenega mesa, pa so prejele srebrno medaljo. Nabor prejetih odličij za meso na osrednjem nacionalnem ocenjevanju mesa je bolj odraz nenehne skrbi za kakovost vseh živil iz Perutnine Ptuj kot pa vodilnega tržnega položaja, je bil prvi komentar bogate bere gornjeradgonskih medalj s strani tehnologov Perutnine Ptuj. Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, pa v ponovni bogati beri medalj in priznanju za tržno ponudbo svežega mesa vidi nesporno potrditev številnih konkurenčnih prednosti, ki jih za potrošnike vsebujejo živila Perutnine Ptuj. »Čeprav so številne prednosti naše vertikalno povezane reprodukcijske verige, ki se odražajo v široki paleti mesnih živil in pripravljenih izdelkov, razpoznavne na vseh trgih, kamor izvažamo, so visoke ocene na domicilnem trgu vendarle posebej dobrodošle. To namreč pomeni nesporno potrditev odgovornosti do potrošnikov. Vemo namreč, da so tudi slovenski strokovnjaki izjemno pozorni do kakovosti na domačem trgu. Zaradi tega so tudi njihovi ocenjevalni kriteriji izjemno visoki. Tako je v konkurenci ponudbe mesa na slovenskem trgu v bistvu težko dobivati tako visoke ocene. Ker pa je organoleptična in tehnološka prepoznavnost kakovosti živil Perutnine Ptuj odraz naše permanentne skrbi za pripravo živil, ki so tako po okusih kot po načinu predpriprave za prevladujoči življenjski stil potrošnikov, je bera medalj, ki smo jih prejeli tudi letos, pravzaprav logična nadgradnja skrbi za kakovost in tržno ponudbo Perutnine Ptuj,« je ob seznanitvi z odličji izpostavil dr. Roman Glaser. Sicer pa v Perutnini Ptuj pričakujejo nov paket visokih odličij tudi z nacionalnega ocenjevanja mesnih izdelkov, ki se bo začelo v naslednjih dneh. Perutnina Ptuj utrjuje svoj položaj tudi v Makedoniji Makedonski veleposlanik v RS obiskal Perutnino Ptuj Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj Na delovnem obisku v Perutnini Ptuj se je 4. junija oglasil tudi veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji, njegova ekselenca Samoil Filipovski. V spremstvu ekonomskega svetovalca Blagojčeta Krstanoskega in ekonomskega promotorja Armirja Ramadanija ga je zanimala predvsem strategija nadaljnjega razvoja prisotnosti Perutnine Ptuj na trgu Makedonije. »Na osnovi strategije, po kateri Perutnina Ptuj na vseh svojih tržiščih prevzema v svoje upravljanje trženjske in logistične po- slovne funkcije, smo se odločili, da tudi v Makedoniji ustanovimo svojo hčerinsko družbo,« je aktualne aktivnosti Perutnine Ptuj na tem trgu pred veleposlanikom Republike Makedonije razkril dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor. »Tudi s tem na praktični ravni demonstriramo tako naš dolgoročni odnos do pomembnega makedonskega tržišča kot ambicije, da sodelovanje s to državo dvignemo na novo kakovostno raven. Pri tem v Perutnini Ptuj vedno zasledujemo vzajemni interes, najpogosteje pa v ures- ničevanje poslovnih ciljev vključujemo tudi lokalne partnerje,« je še dodal dr. Roman Glaser. Perutninino podjetje bo v Makedoniji začelo poslovati že letos in bo poleg svojih poslovnih ciljev predstavljalo tudi promotorja kakovostne, varne in sledljive hrane na osnovi perutninskega mesa, evropskih in Perutnininih standardov kakovosti, pripravljene pa na način, ki je blizu življenjskega stila prevladujočega segmenta potrošnikov. Glede na visoko raven zaupanja v blagovne znamke Perutnine Ptuj na makedonskem trgu ter že vzpostavljene poslovne relacije med državama je poten- cial izboljšanja meddržavnega sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo, čemur je bil med drugim tudi namenjen današnji obisk veleposlanika Samo-ila Filipovskega, vreden novih spodbud in razvojnih korakov. Svojevrstna predhodnica nadgradnje poslovnega sodelovanja med državama je tudi večletna realizacija projekta promocije perutninskega mesa evropskega porekla med drugim tudi na makedonskem trgu, ki ga je perutninska industrija ob pomoči Evropske komisije in Republike Slovenije začela uresničevati v začetku letošnjega leta. ¿fypma 15 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 TURIZEM Po Ptujskem jezeru vozi ladja Čigra Po Ptujskem jezeru se lahko že vse od 17. maja popeljete s turistično ladjo Čigra. Takrat jo je v pristanišču Ranca krstil ptujski župan dr. Štefan Čelan, lastnik Milan Zupanič pa jo je popeljal na prvo uradno vožnjo po jezeru. Ladjica je namenjena turističnim vožnjam skupin po jezeru, kmalu pa bodo uvedli tudi tedensko linijsko vožnjo s pomola v Zabovcih-Ranca-Terme Ptuj-Ranca-Zabovci. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V okviru projekta vitalizacije Ptujskega jezera so med drugim zgradili pomol v Zabovcih (občina Markovci) in pri Termah Ptuj ter pristanišče na Ranci in tako pridobili infrastrukturo, ki je primerna za vožnjo tovrstne ladje po jezeru. Mestna občina Ptuj skupaj z občino Markovci je med redkimi slovenskimi kraji, ki imajo celinsko vodo, ob tem pa plovbo na njej tudi normativno urejeno z občinskim odlokom. To je Odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru ter vladno uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na reki Dravi in Ptujskem jezeru. »Čigra je v prvi vrsti namenjena Ptujčanom in okoliškim prebivalcem in turistom. Privezana je v pristanišču Ranca. Dolga je 10 metrov in široka 1,6 metra, na krov pa lahko sprejme največ 30 oseb. Vozili jo bomo s hitrostjo 4 vozle na uro, tako da bodo potniki lahko uživali predvsem ob pogledu na veduto Ptuja,« je o ladji Čigra povedal njen lastnik Milan Zupanič iz podjetja Radial Ptuj, d. o. o. Kot smo lahko izvedeli, bo imela vsa flota podjetja Radial Ptuj - privez bo v matični marini Ranca - imena po ptičih, ki do-mujejo na in ob Ptujskem jezeru. Prvo delovno plovilo, s katerimi čistijo jezero in vzdržujejo plovne poti, se imenuje Kormoran. Navadna čigra, ki je v Sloveniji kritično ogrožena vrsta ptic, pa je svoje domovanje dobila na gnezditvenem otoku sredi Ptujskega jezera. Ladjo Čigro je pred prvo plovbo po Ptujskem jezeru krstil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan .. »V popoldanskih urah med tednom in ves dan ob koncih tedna bomo izvajali vožnje po dogovoru, organizirali pa bomo tudi vožnje za manjše (turistične) skupine. Kmalu bo vzpostavljena tudi linijska plovba po vnaprej določenem urniku dvakrat na teden, in sicer s pomola v Zabovcih do pristanišča Ranca in od tukaj do Term Ptuj in nazaj,« pove Zupanič o plovbi te atraktivne pridobitve za Ptuj. Za vožnjo med dvema vstopno-izstopnima conama boste odrasli odšteli 2 evra in pol, za linijsko vožnjo od Zabovcev do Term pa 4 evre. Ptujska Ranca je po vitalizaciji jezera postala priljubljeno zbirališče Ptujčanov, ki imajo radi naravo, sprehode, kolesarjenje, vožnjo s čolni, ptice ..., zato ni naključje, da ob marini Ranca pripravljajo tudi prostor za piknike. Tradicionalne vinske zgodbe doživele vrhunec v klubu Gemina XIII Sredi aprila je potekala v sklopu tradicionalnih vinskih zgodb zaključna večerja v grand hotelu Primus. Četrta sezona projekta Vino se predstavi, ki se po novem imenuje Primusove vinske zgodbe, se je preselila iz grajske kavarne v klub Gemina. Vinska druženja je tudi letos vodil vinski strokovnjak Janez Vrečer. Skupno se je udeležilo preko 850 obiskovalcev, kar kaže, da je na Ptujskem visoka kultura pitja vina. Besedilo in foto: Staša Cafuta »Začeli smo z nekaj obiskovalci in nekaj vini,« se spominja začetkov Janez Vrečer. »Tako smo v štirih letih predstavili 250 vin vseh treh vinorodnih dežel Slovenije in samo v letošnji sezoni smo na devetih večerih gostili preko 850 obiskovalcev.« Novembra so se predstavile Rad- gonske gorice, sledili so Ptujska klet s Pullusom, Klet Vipava, Dveri Pax in Turčan - vinarstvo Janžekovič, ki so predstavili haloška vina. Ob dnevu žena so gostili Klet Bistrica, kjer je Darja Bovha družila ženske in vino, marca so se predstavili Vina Koper. Zadnji so nastopili Ekipa hotela Primus, ki je poskrbela za nepozaben vinsko-kulinaričen dogodek. vinarji vinskoturističnih kmetij VTC 13, Srednje Slovenske go- rice. Svečani zaključek vinskih večerov je bil v znamenju izbora 16 ■ ^'^/Vff/t TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Primusova tortica s pistacijevo kremo ob čokoladni kapljici z lešnikovim moussom. najboljših vin v družbi izbrane kulinarike, nad katero je bdela ekipa šefa kuhinje Aleksandra Sorlija. Večerja je štela kar sedem hodov, sorbet ter osem vin. Naj naštejem le nekaj iz menija za pokušino: svinjski medaljon z zeliščno skorjico, mauscon omaka, lečin narastek in glaziran mlad korenček v družbi rdeče zvrsti Storia, Vipava. Med in po končanem dogodku obiskovalci niso skrivali navdušenja nad nepozabnim večerom. Lahko pa še dodam, da se že veselim prihodnje vinske sezone. »Naša srečanja in vinska spoznavanja niso namenjena samo ljubiteljem vina, ampak tudi ostalim, ki želijo dvakrat na mesec v miru preživeti prijeten večer v družbi prijateljev. Prestavitev v hotelu Primus pa je pomenila tudi nadgradnjo v kulinaričnem smislu, saj smo ob vsakem dogodku ponudili po dva hoda kulinarike in 7 do 12 vin. Obiskovalci so postali zelo stalni. Preko 40 je bilo Ptujča-nov, nekaj obiskovalcev prihaja tudi iz Novega mesta, Kamnika, Maribora in Celja, tako da menim, da se je zadeva prijela in s pomočjo medijev postaja znana širši javnosti,« je ob koncu povedal Janez Vrečer. »S prepletanjem bogate rimske dediščine in vrhunske hotelske ponudbe je grand hotel Primus tako po opremi kot vsebini edinstven v Sloveniji. Zgodbe, ki so čakale več kot 2000 let, da jih nekdo pove, so tako ponovno oživele. Z združitvijo vrhunske kulinarike novega hotela in zanimivih vinskih zgodb, v sklopu katerih so se predstavili izbrani slovenski vinarji, smo v Termah Ptuj ob celoviti turistični ponudbi novega hotela domačim in tujim gostom ponudili še dodatni razlog, da so pri nas preživeti dnevi resnično nepozabni,« je s ponosom povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Javna tribuna o starem mestnem jedru našega mesta V maju je bila v Stari steklarski delavnici javna tribuna o starem mestnem jedru Ptuja. Sklicali so jo na pobudo Albina Piška, Jožefa Glazerja, Vlada Čuša in Janeza Rožmarina, štirih mestnih svetnikov iz različnih političnih strank, ki ugotavljajo, da je stanje v mestnem jedru kritično in zahteva čimprejšnje ukrepanje Besedilo in foto: Mateja Tomašič Javne tribune z naslovom Kaj lahko Ptujčani naredimo za staro mestno jedro so se udeležili številni Ptujčani, ki jih zanima, kaj se dogaja s tem delom mesta. "Iz starega mestnega jedra se umikajo drobno gospodarstvo in trgovine. V tem trenutku je V Stari steklarski so se zbrali številni Ptujčani in Ptujčanke, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s starim mestnim jedrom. praznih 72 lokalov in vse kaže, da bo stanje še slabše. Kako bomo usklajevali interese lastnikov in varovanje dediščine, da bomo ustrezno obnovili in sodobno funkcionalizirali spomeniško zaščiteno urbano celoto, da bi se mesto hitreje razvijalo in zaživelo? Ptuj zanemarja svoje zgodovinsko jedro, hkrati pa ga izrablja kot svoj edini mestni (pokrajinski) identifikacijski simbol. Ugotavljamo, da so razmere skrajno kritične in zahtevajo hitro ukrepanje,'' so v vabilu na javno tribuno zapisali člani iniciativne skupine, ki so jo izvedli skupaj s člani četrtne skupnosti Center. Z javno tribuno želijo spodbuditi čim širše angažiranje prebivalcev, gospodarstva, civilno družbenih organizacij in Mestne občine Ptuj, da se sedanje skrb vzbujajoče stanje v čim krajšem času spremeni na boljše. Zato bodo podobna srečanja še prirejali, nanje pa vabili tudi predstavnike mestne občine, odgovorne za posamezna področja. Tokrat jo je zastopal mag. Janez Merc, vodja Urada župana in splošnih zadev. O arhitekturnih in urbanističnih spremembah oziroma rešitvah v mestnem jedru je zbranim spregovoril Marjan Berlič, arhitekt in urbanist, ki je že izdelal več študij o oživitvi starega mestnega jedra. Beseda je tekla še o prometnem režimu in infrastrukturi, ki zadnje čase ponovno vse bolj razburja povezane s starim mestnim jedrom. O tem je govoril Janko Bohak ml. iz Komunalnega podjetja Ptuj, o pomenu kulturne dediščine pa je govoril Boris Miočinovic, predsednik četrtne skupnosti Center. Peter Vesenjak, lastnik hotela Mitra, je spregovoril o podjetništvu in turizmu, na splošno o kulturi in življenju v starem mestnem jedru pa sta govorila Branka Bezeljak Glazer in Albin Pišek. Sodelujoči na tej javni tribuni so pripravljeni sodelovati pri ohranjanju starega mestnega jedra. Zaenkrat pa o življenju v tem delu mesta niso povedali nič dobrega, saj menijo, da se življenjske razmere tam iz leta v leto slabšajo. V naslednjih sejah četrtne skupnosti Center, ki bodo odprte za javnost, pa bodo že razpravljali o konkretnih vprašanjih. . /¿,/tw 17 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 KULTURA Julij v Mestnem gledališču Ptuj Kolektiv mgP Nov mesec začenjamo po izjemno uspešnem 5. Slovenskem festivalu komornega gledališča - SKUP '08, kjer smo z Gron-holmovo metodo prvič v zgodovini festivala uspeli "odnesti" nagrado. In to ne samo eno! Metoda je dobila tako nagrado strokovne žirije kot tudi veliko nagrado občinstva za najboljšo predstavo. To je nagrada, ki nas še posebej veseli, saj dokazuje, da je naše delo priznano tako s strani stroke kot tudi našega občinstva. Posebnost festivala je tudi, da je stroka za najboljše predstave izbrala prav tiste, ki so dosegle tudi najvišjo oceno občinstva, kar je svojevrsten poklon ptujskemu občinstvu in njegovemu prepoznavanju gledališke kvalitete. Ob zaključenem SKUP-u '08 upamo, da bomo v prihodnje festivalu dali še več zaleta in ga z načrtovanimi programskimi spremembami osvežili in okrepili. V zaodrju SKUP-a potekajo slab mesec tudi priprave na nov poletni hit Ovinek 2, ki bo po desetih letih ponovno stopil na dvorišče legendarnih šmarničarskih bratov "Rudeja in Toneja". Ovinek 2, ki bo na sporedu natanko deset let in en dan po premieri prvega, ustvarjata zraven nepogrešljivega Nenada Tokalica - Neša in Tadeja Toša še Urša Vučak in Aljoša Ternov-šek. Režiser predstave je seveda Matjaž Latin, ki je vodil režijo tudi pri prvem Ovinku. "Šmarničar-sko turbo komedijo", kot so jo poimenovali avtorji, je napisal Tadej Toš. Z Ovinkom 2 Mestno gledališče Ptuj tudi zaključuje sezono 2007/08 in odhaja na prepotrebne počitnice. Ovinek 2 bomo za zamudnike ponovno odigrali konec avgusta, in sicer kot pričetek nove sezone v mgP. Veselimo se našega poletnega druženja na Ovinku 2 in vam želimo vroče in zabavno poletje! Zgodba o dveh klavirjih Društvo za glasbeno umetnost Arsana je 7. junija zaključilo uspešen koncertni cikel 07/08 s koncertom pianistov Lovorke Nemeš Dular in Mladena Delina z naslovom Zgodba o dveh klavirjih. V zgodbi o dveh klavirjih se spletajo glasbene in zgodovinske niti skozi igro klavirskega dua. Z izdelanimi interpretacijami zahtevnih glasbenih del iz različnih stilnih obdobij skladateljev Bacha, Mozarta, Brahmsa, Saint-Saensa, Rahmaninova, Šostakoviča in Gershwina sta pianista navdušenemu občinstvu ponudila koncert, ki presega okvire soočenja izvajalcev z občinstvom in tke med njimi drugačne, bolj osebne vezi. »Zakaj dva klavirja? Zakaj pa ne.« Pogovarjala se je: Iva Ferlinc Fotoarhiv Arsane Pianista Lovorka Nemeš Dular in Mladen Delin. Kako je nastal klavirski duo Nemeš Dular - Delin? M. Delin: Mislim, da je prva ideja bila rojena na poti v Ber-gamu v Italiji, kjer študirava pri istem profesorju. L. Nemeš Dular: Z Mladenom sva se spoznala leta 2005 v Piranu na poletni klavirski šoli pri profesorju Konstantinu Boginu. Jeseni sva začela skupaj obiskovati njegove ure v Italiji in se bolje spoznavati. Tako me je nekoč Mladen vprašal, če bi z njim igrala v klavirskem duu in rekla sem da. Kakšna je zgodba o dveh klavirjih? M. Delin: Zgodba o dveh klavirjih je pravzaprav koncert klavirskega dua, torej dveh pianistov na dveh klavirjih, tej zgodbi pa sva midva dodala še scenarij in nekako z besedo o celotni zgodovini skušala občinstvu predstaviti glasbo na morda malo bolj osebni ravni. Kako dolgo že nastopata v duu? L. Nemeš Dular: Sodelujeva tretje leto, zares in bolj kontinuirano pa koncertirava šele nekaj mesecev. Zakaj sta se odločila za takšno vrsto koncertov - nastopanja? L. Nemeš Dular: Dva glasbe- nika na odru, kombinacija dveh osebnosti je lahko za poslušalce zelo zanimiva in privlačna. Še posebej kombinacija dveh tako različnih, skoraj nasprotujočih si osebnosti, kot sva na primer midva. V dvoje je tudi odrska izkušnja bolj pestra in nabita z adrenalinom. M. Delin: Razlogov je več. Čutiva, da naju kot solista takšno nastopanje samo še bolj izpopolnjuje. V tej obliki nastopava tudi verjetno zato, ker kljub temu da je to komorna glasba, je dovolj prostora, da vsak pokaže svoj osebni izraz. Dva klavirja pre- moreta vsaj enkrat več zvoka, barv kot en sam. To je že skoraj zvok orkestra. Kakšen izziv vama predstavlja duo? M. Delin: Igranje v duu je nekaj posebnega. Ni isto, kot če si sam na odru. Gre pravzaprav za dva solista, ki se istočasno pojavita, saj je glasba, ki jo izvajava, napisana precej zahtevno za oba klavirja. Po drugi strani pa je potrebno ves čas budno spremljati drugega, mu slediti, z njim dihati vsako frazo, kar zahteva precej več napora, kot če si na 18 ■ KULTURA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 odru sam. L. Nemeš Dular: Predvsem je tu spoznavanje ogromne količine literature za to zasedbo, saj je z dvema rokama žal ne moreš izvesti. Nato je tu še izziv zorenja z umetniškim sodelavcem, glasbeno in osebnostno. Na koncertu je bilo omenjeno, da sta po temperamentu oba kolerika. Kako uspeta obdržati dobro razumevanje? M. Delin: Ker sva oba izrazito močna individuuma, je sprva kazalo, da bo igranje v duu nemogoče, saj je vsak partner vedno odvisen od drugega. Vendar je glasba močnejša od osebnosti in tako sva po določenem času pre- šla v to fazo. Zdaj se dopolnjujeva. Oba vodiva, vendar ne istočasno. To se dogaja spontano, ko je človek dovolj močan, da lahko drugemu prepusti vodstvo. L. Nemeš Dular: Morda je tu Mladen malo pretiraval, saj jaz nisem tako hitro vnetljiv značaj. Sem sicer nepotrpežljiva in težim k perfekcionizmu, vendar se ne razjezim hitro. Včasih burneje reagiram na Mladenove provokacije (smeh). Vendar ko sva na odru, sva profesionalca in morajo vse osebne reči ostati za odrom. Arsana je s tem koncertom zaključila uspešno koncertno sezono 07/08. Kako sta kot člana društva zadovoljna z doseženim? M. Delin: Za nami je 8 uspešnih koncertov. Oba sva zelo zadovoljna, prav tako pa tudi ostali člani društva, saj je bilo vloženega ogromno truda. L. Nemeš Dular: Mislim, da je Arsana začrtala dobro pot in da ima še svetlo prihodnost. K sodelovanju v koncertnem ciklu je pritegnila precej vrhunskih umetnikov, predvsem pa je dokazala, da se da z dobrimi projekti pritegniti precej občinstva. Njeno dejavnost pa bo treba vsekakor še razširiti. Kakšni so vajini cilji za prihodnje? Kje vaju lahko še vidi- mo? M. Delin: S tem koncertom sva zaključila manjšo turnejo po Sloveniji in zaenkrat so odzivi kar spodbudni. Med poletjem bova pripravljala nov program in v jeseni nadaljevala s koncerti tudi zunaj Slovenije. L. Nemeš Dular: Širiti glasbeni repertoar, se razvijati, se uveljaviti na sceni, sodelovati na kakšnem tekmovanju, predvsem pa čim več koncertirati doma in v tujini. Seveda z zanimivim pristopom, ki bo pritegnil tudi širše občinstvo in ki bo kljub temu ostal na visoki profesionalni ravni. Seveda pa si oba želiva vzporedno razvijati svojo solistično kariero. Razstava društva gospodinj Jezero Zelišča v naši prehrani Kako znamo uporabljati zdravilna zelišča, koliko smo se naučili iz preteklega izročila o vrednotah zelišč, kako ta prispevajo k utrjevanju človekovega zdravja, so bila vprašanja članic društva gospodinj Jezero ob pripravah na omenjeno razstavo. Ta naj obiskovalce opozori na naravne danosti in izročilo o prehranjevanju ljudi. Prikaz kuharskih zeliščnih dobrot (kruhi, namazi, peciva) in ročnih del je tudi vsebina razstave. S svojimi deli bo razstavo obogatila še slikarka Martina Golija. Kulturni program bodo popestrili domači godci in folklorna skupina iz Rogoznice. Dr. Ljubica Šuligoj Foto: Internet Zelišča lahko gojimo kar na okenski polici. Rastline so bile v človeku vedno potrebne kot vir najrazličnejših surovin. Izkoriščanje se je kdaj pa kdaj spremenilo v pravo opustošenje. S krčenjem zelenih površin, z uničevanjem gozdov je človek grobo posegel v rastlinski svet: vplival je na sestavo tal in na klimo, na spremembo hidro-grafskih razmer in tako zmotil naravni tok v razvoju rastlinske odeje. Razvoj civilizacije je torej povzročil ogromne spremembe v naravi: nedotaknjene naravne površine so se zmanjšale, dosedanji viri hrane niso več zadostni. Grobo poseganje v naravo, ki neugodno vpliva na obdelovalne površine, je prizadelo tudi zdravje ljudi. Z naglim razvojem tehnike in urbanizacije je človek - sicer danes pri znatno višjem življenjskem standardu - prisi- ljen živeti v zelo nenaravnem in neugodnem življenjskem okolju, v onesnaženem zraku, v tesnih prostorih. Vse bolj občuti potrebo po vsaj občasnem življenju v naravi, po zelenih naseljih, po zaščiti narave ... Dandanes se tudi vse bolj uveljavlja spoznanje o pravi vrednosti zdravilnih rastlin, saj jih tudi tovarne zdravil v veliki meri uporabljajo kot bistvene sestavine pripravkov. Sodobna farmacevtska znanost torej ne preskuša in potrjuje večstoletno izkustvo preprostega človeka, ki je živel in še živi z naravo. Pri tem se je zgledoval po živalih, ki si nagonsko izbirajo potrebno zelišče. Izročilo mu je dalo na voljo celo košaro zdravilnih zelišč in to izročilo se je bogatilo iz roda v rod ter mu dalo občutek varnosti, kadar so pritiskale nanj nadloge, bolezni in slabosti. S civilizacijskim napredkom se je človek sicer odtujil naravi, vendar ga je razvoj znanosti prepričal o pravilni uporabi zdravilnih zelišč. Vsem, ki boste prišli med nas in po prireditvi ostali na druženju, želimo dobrodošlico. Pričakujemo vas v soboto, 28. junija, ob 16. uri v Domu krajanov Budina-Brstje, Belšakova ulica 20/a. Društvo gospodinj Jezero vabi Društvo gospodinj Jezero v sodelovanju s četrtno skupnostjo Jezero prireja v soboto, 28. junija 2008, ob 16. uri, v Domu krajanov Budina-Brstje, Belšakova ul. 20/a, razstavo o zeliščih v naši prehrani. Z razstavo, kjer bodo prikazana tudi ročna dela članic, želi društvo opozoriti na pomen rabe zelišč kot vira trdnejšega človekovega zdravja. Razstavo, ki jo bo spremljal kulturni program ljudskih godcev in folklorne skupine iz Rogoznice, bodo obogatila še likovna dela slikarke Martine Golija. Pridite med nas in po prireditvi, ob domači glasbi in pogostitvi, ostanite na druženju. Prisrčno vas vabita Društvo gospodinj Jezero in Četrtna skupnost Jezero. . /¿,/tw 19 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 KULTURA TV . ' V T V T/- ' V V ' V 1 ' ' 1 • \/ , 1 •• Ptujcan Jože Krizancic pred izidom svoje seste knjige Jože Križančič je sicer rojen na Bizeljskem, vendar ga je življenjska pot kmalu pripeljala na Ptuj. V Mariboru je obiskoval Višjo agronomsko šolo ter se leta 1950 zaposlil v Podlehniku, kjer je bil vse do upokojitve upravnik nekdanjega Tozda Vinogradništvo Podlehnik -Kmetijskega kombinata Ptuj. Po odhodu v upokojitev se je posvetil pisateljevanju in pesnjenju. Izdal je že pet knjig, na poti pa je šesta, ki bo predvidoma izšla še letos. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Navdih za zgodbe črpa predvsem iz svojega Življenja in življenja kmečkih ljudi. »Ves čas svojega službovanja sem želel zbrati kmečke zgodbe in jih predstaviti ljudem,« pravi Jože Križančič. To željo je uresničil s svojim knjižnim prvencem Zlati srci. IzSla je pred dvajsetimi leti, kjer predstavi tragično ljubezensko zgodbo med revnim kmečkim fantom in bogatim dekletom. Njegova naslednja knjiga Peščica zemlje je izšla leta 1992. Zgodba je postavljena v leto 1941, ko je nemški okupator zasedel slovensko zemljo. Ob Sotli, Savi in Krki so v nemška taborišča izgnali okrog 60 tisoč ljudi. Med izgnanci je bil med leti 1941 in 1945 tudi sam. Od štirinajstega do osemnajstega leta starosti je živel v nemškem taborišču v kraju Chemnich, kjer je ob slabi hrani vsak dan po 12 ur delal v rudniku železa. V tretji knjigi Nad breznom pa opisuje brezpravnega kmečkega človeka - viničarja. Resnična zgodba je izšla leta 1997. Čez šest let je svojim bralcem podaril knjigo V družbi vinske trte. V prozni obliki na bolj poljuden kot strokoven način pripoveduje o vinski trti, o življenju, ki ga je živel na svojem delovnem mestu v Halozah med najbolj žlahtno rastlino na svetu in o velikih skrivnostih, ki jih izvemo, če z njo živimo in jo zvesto negujemo. »Ljudem se je prikupila s svojim sadežem, ki je najslajši na svetu. Slovenci jo opisujemo tudi v pesmih, posebej ko se sok spremeni v vino,« vinsko trto opisuje Križančič, ki je tudi član Združenja slovenskega reda vitezov vina. Knjiga je obogatena s 30 fotografijami, v njej pa so tudi nekatere stare ljudske Pisatelj Jože Križančič je izdal že pet knjig z biografsko in domoljubno vsebino. in tudi njegove avtorske pesmi, povezane z vinsko trto in vinom. Lani je zagledala luč sveta Dolina spomina, resnična kmečka zgodba izpred devetdesetih let o veliki, a žal tragični ljubezni. Zdaj pripravlja še knjigo v treh delih, in sicer v pesniški obliki z naslovom Življenje je čas sonca in čas teme. V prvem delu opisuje izgon Slovencev z njihove zemlje, v drugem so pesmi s tematiko, vzeto iz kmečkega življenja, tretji del pa sestavljajo pregovori o počutju domovine in življenja ljudi. Vsa njegova dela so izšla v samozaložbi in žal mu je, da ni imel možnosti za večjo naklado teh del. »Ob tem se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri mojem prizadevanju. Svoj trud sem vložil v napredek in kmetijstvo ter v dobro počutje vinske trte, od katere sem živel in živeli so ljudje. Žalosten sem, ker se za menoj vse podira,« pravi Križančič. Bralci pa že nestrpno pričakujejo izid njegove šeste knjige. Oblačilna kultura XVI. stoletja Iva Ferlinc Foto: Boris Farič V maju je bila v Salonu umetnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj otvoritev razstave z naslovom Oblačilna kultura XVI. stoletja. Na razstavi je moč videti rezultat projektne naloge študentov 2. letnika Naravoslovno tehniške fakultete (Univerza v Ljubljani), natančneje Oddelka za tekstil-stvo, ki so pod mentorstvom izr. prof. Vesne Gaberščik in tehnične sodelavke Olge Mar-guč izdelali oblačila iz časa renesanse od leta 1530 do 1600. Projekt je nastal v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije z namenom, da osvetli življenje, predvsem pa način oblačenja meščanov v času renesanse. Oblačila so nastajala po slikovnih predlogah in natančnih študijah. Sodelujoči v projektu, teh je bilo 28, so proučili oblačilno kulturo meščanov in plemičev na območjih Italije, Nemčije, Francije, Anglije in Španije. Vplivi teh dežel so se v oblačilih pojavili tudi pri nas. Materiale in barve, ki so jih uporabljali pri izdelavi, so bili tedaj v rabi. Prva razstava je bila v Škofji Loki, od 21. maja pa je na ogled tudi na Ptuju. Na otvoritvi so bili poleg oblačil prikazani ti- pični plesi tistega časa, seveda v razkošnih renesančnih oblekah. Razstava bo na ogled do 30. julija 2008. 20 ■ KULTURA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Srečanje nekdanjih ptujskih plesalcev Božena Krivec Antropolog Radcliffe - Brown o plesu pravi takole: »Ples je sredstvo za uživanje. Prijetno duševno vzburjenje se izraža v telesni aktivnosti. Pomembna značilnost plesa je njegova ritmičnost, glavna funkcija te ritmične narave pa je možnost, da veliko posameznikov sodeluje v isti akciji in da jo izvajajo kot Tatjana Vaupotič Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena ima že dolgo tradicijo. V zadnjih letih uspešno pripravlja predstave na prostem na gradu Vurberk. Lanskoletno predstavo Spomenik pri Hra-stovcu si je ogledalo več tisoč zadovoljnih gledalcev. Za letošnjo sezono pripravljajo komedijo Toneta Partljiča z naslovom Foto: Andreja Panič enotno telo. Ples je stanje, v katerem so vse telesne in umske aktivnosti harmonično usmerjene k enemu cilju. Efekt ritma daje občutek sile posebne vrste, ki deluje na posameznika in ki s predajo ritmu sproža zadovoljstvo, estetsko uživanje. V plesu enotnost, harmonija in sloga komune dosežejo svoj vrhunec, Foto: Aleš Šprah Moj ata, socialistični kulak. V spomladanskem roku bodo predstave na gradu Vurberk od petka, 27. junija, do torka, 2. julija 2008, vsak večer ob 20. uri. Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred predstavo. Cena vstopnice za odrasle znaša 5 EUR, za otroke in mladino do 18. leta starosti pa 2,5 EUR. kar občuti vsak član.« Odlomek zelo slikovito opisuje občutke, ki smo jih doživeli vsi, ki smo se ukvarjali s plesom. Ples je ves čas prežet z intenzivnim čustvenim doživljanjem in prijateljstvi, ki jih nikoli ne pozabiš. Zato sem se z veseljem udeležila srečanja nekdanjih plesalcev iz Plesne sekcije DPD Svoboda, Fredy, Tango in Plesnega kluba Mambo, ki je potekalo 7. junija v Moškanjcih. Zbralo se nas je okoli štirideset entuziastov in nostalgikov ter takratni trenerji in ljudje, ki so pomagali v raznih organizacijskih opravilih. Naj izpostavim le nekatere: Izidor Gnilšek, Borut Žuran, Franjo Kozar, Zdenka Fajfarič, Metod Peklar, Aleksander Glatz - začetnik tekmovalnega in družabnega plesa na Ptuju, je bil na žalost zadržan. Velika pohvala in zahvala za ta dogodek je namenjena bivšima plesalcema Jerneju Slejku in Jerneju Brenholcu. Oba sta Ptujčanom znana kot odlična plesalca, ki sta dosegala vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih tekmah. Jernej Brenholc pa je aktiven plesalec še danes. Pripravila sta nepozabno popoldansko in večerno druženje, ki je bilo plesno obarvano, saj so nekdanji plesalci na šaljiv način izvedeli, koliko od osvojenega plesnega znanja še »imajo v nogah«. Pravijo, da tega nikoli ne pozabiš in tudi videti je bilo tako. Obujanje spominov in dogodkov se je zavleklo pozno v noč. »Stara Garda«, kot sta nas poimenovala organizatorja, še ni za staro železo in želja obeh je, da bi srečanja postala tradicionalna. Stara garda ponovno skupaj. Predstava Moj ata socialistični kulak Z vaje za predstavo "Moj ata socialistični kulak" . /¿,/¿ff„ 21 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Domski sklad v Dijaškem domu Ptuj uspešno deluje Dijaški dom Ptuj daje zavetje dijakom ptujskih srednjih šol, učencem osnovnih šol in študentom. Leta 2006 smo v domu ustanovili Domski sklad. Prispevki donatorjev naj bi obogatili vzgojne vsebine, ki se ne financirajo iz javnih virov, ter raziskovalne in razvojne dejavnosti doma. Dijakom, ki sami ne zmorejo bremena plačevanja oskrbnine in drugih stroškov smo poiskali tudi donatorje . V tem šolskem letu so šestim mladostnikom plačali oskrbnino v celoti, dvema pa delno (oskrbnina za šolsko leto znaša približno 1840 € ). Jasmina Ferk 30. maja smo ob zaključku šolskega leta pripravili prireditev, na katero so bili vabljeni donatorji in sponzorji. Glavni donatorji so bili: Aktiva invest Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Ivan Gomilšek, s. p., ter Humanitarno društvo Soroptimist Ptuj, ki je dvaindvajsetim otrokom in njihovim spremljevalkam omogočilo letovanje na morju v Ankaranu. Ostali donatorji so: Lekarna TOP-LEK (podarili TV-spre- jemnik), Lekarna Ptuj, Mercator, d. d., in Asfalti Ptuj (denarne prispevke) ter Optika Darja (za pomoč pri plačilu očal). In dona-cije v materialu: Bukvica, d. o. o., Vargas, d. o. o., Septima, d. o. o., Nektar, d. o. o., Rdeči križ, Komunalno podjetje Ptuj ter Ptujske pekarne in slaščičarne. Po pozdravnem govoru ravnateljice mag. Danice Starkl smo se zahvalili dobrotnikom za velikodušnost z zanimivo prireditvijo, na kateri smo predstavili ustvar- jalnost na različnih področjih. V tem šolskem letu je potekalo več projektov in med njimi je bil tudi projekt z naslovom Ptuj - mesto, kjer se izobražujem. Prireditev je bila priložnost za sklepno dejanje v obliki videoprojekcije in za prikaz zanimivosti iz življenja v domu. Pohvalimo se lahko z zlatimi priznanji, ki smo jih prejeli na Domijadi 2008 (Športno-kul-turnem srečanju dijaških domov Slovenije); za nazoren prispevek iz ekologije Kako ohraniti naš planet, ki sta ga pripravila Mitja Bogdan in Tadeja Vrstovšek pod mentorstvom Jasmine Ferk, ter Bojana Topolovec v namiznem tenisu v igri dvojic, skupaj z dijakinjo iz Murske Sobote pod mentorstvom Jožeta Hozjana. Na prireditvi je dijak Mitja Bogdan občinstvo navdušil z izjemnim petjem in instrumentalno spremljavo, ubrano sta za- peli dijakinja Tadeja Vrstovšek in študentka Aleksandra Car. Multimedijska predstavitev odlomkov iz knjižnega prvenca Ne-fertiri dijakinje Mojce Kodrič je navzoče popeljala med daljne galaksije. Prireditev so popestrili člani domske Lutkovne skupine Srčki z igrico Oblaček. Prireditev sta povezovala dijaka Dušan in Lidija Kajzer. Predsednica Domskega sklada profesorica Jasmina Ferk se je vsem donatorjem javno zahvalila, vsi navzoči gostje pa so prejeli spominsko darilo, ki so ga skupaj z mentorico Sonjo Leben izdelali dijaki in dijakinje našega dijaškega doma. Na prireditvi so bili navzoči donatorji, predstavnik Mestne občine Ptuj, ravnatelji, člani sveta zavoda in sveta staršev, učitelji in profesorji šol, ki jih naši varovanci obiskujejo. Turistična agencija Vrtca Ptuj navdušila V Vrtcu Ptu| so pridni in ustvar|alni skozi vse leto, sa| izvajajo številne projekte in aktivnosti, po katerih so v Sloveniji med vrtci še posebej odmevni in prepoznavni. Lidija Radek Ptujski vrtec je edini v naši državi, ki ima že 24 let svoj praznik - dan vrtca. Praznujejo ga v najlepšem pomladanskem mesecu. Zato vsako leto v maju pripravijo likovno razstavo otroških izdelkov in izvedejo glasbe-no-plesno prireditev, na katero povabijo starše, otroke, prijatelje in znance ter jim pokažejo, kaj vse so se otroci naučili v zadnjem šolskem letu. Kot edini vrtec v Sloveniji že več let zelo uspešno izvajajo obogatitvene programe za vse otroke po dopolnjenem tretjem letu starosti (učenje angleškega in nemškega jezika, glasbene urice, ritmika), ki so za starše brezplačni. Redno sodelujejo, prijateljujejo, se povezujejo in obiskujejo druge vrtce v Piranu, Škofji Loki, Ljubljani in vrtce v novonastalih občinah v okolici Ptuja. S strani Ministrstva za šolstvo in šport je bil Vrtec Ptuj lani izbran tudi kot najbolj športni vrtec v državi, kar ni nič presenetljivega, saj otroci vse leto pridno telovadijo in prirejajo športne prireditve. Vsako leto pripravijo kros, ki poteka v maju, otroci z najboljšim rezultatom pa se nato udeležijo še medobčinskega tekmovanja. MO Ptuj je naklonjena vsem naštetim projektom, zato jih pri njihovi izvedbi tudi finančno podpira. Tudi letošnja prireditev otrok ob prazniku vrtca je potekala v športni dvorani Šolskega centra Ptuj. Dvorana je bila spet premajhna za vse, ki so želeli dobro uro uživati v domiselnem na- stopu naših najmlajših občanov. Tema letošnje prireditve je bila Moja domovina Slovenija. Vse leto so otroci med igro, plesom, glasbo, likovnim in besednim izražanjem spoznavali našo domovino, njene simbole, geografske, etnografske, kulturne in kulinarične značilnosti. Seveda je bila vsebina prilagojena starosti otrok oziroma njihovemu razumevanju. Kljub zahtevnemu in težkemu projektu so otroci presenetili z izvrstnim znanjem in poznavanjem naše dežele. Obiskovalce prireditve ter "domače in tuje turiste" je po Sloveniji in posameznih pokrajinah popeljala t. i. »turistična agencija Vrtca Ptuj« in preko 300 otrok iz vseh devetih enot ptujskih vrtcev, ki so ob glasbeni spremljavi, značilni za posamezno pokrajino, v nošah in domačih oblačilih prikazali tradicionalna slovenska kmečka opravila in šege, kot so: košnja, žetev, domače koline, trgatev, jurjevanje, praznovanje pomladi (pustni karneval) ter življenje na vasi, v planinah (v Kekčevi deželi, na Gorenjskem, Koroški), ob morju in na prekmurski ravnici. Navdušenje gledalcev v dvorani je bilo očitno in orosilo se je marsikatero oko, kajti otroci so dokazali, da zmorejo več kot včasih mislimo odrasli. Nedvomno ima največ zaslug pri tem strokovno osebje vrtca, ki je samo oblikovalo idejo, scenarij, koreografijo glasbeno opremo in režijo. Uslužbenke vrtca so same zašile tudi vse kostume nastopajočih in izdelale sceno, zato vsi nastopajoči in sodelujoči v projektu zaslužijo čestitke in pohvalo. Prireditev se je nadaljevala na slovesnem zboru delavcev vrtca in gostov, kjer je 10 zaposlenih prejelo nagrade in priznanja ob doseženem okroglem delovnem jubileju, posebej zaslužni in prizadevni delavci ter župan Mestne občine Ptuj pa so prejeli pisne pohvale in priznanja za uresničenje številnih idej, ciljev, projektov in nalog, ki so pripomogle k celostni podobi in prepoznavnosti dejavnosti predšolske vzgoje v širši javnosti. 22 ■ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Otroci iz Vrtca Ptuj v Kekčevi deželi Kekec in njegovi junaki: hudobni Bedanec, skrivnostna teta Pehta, Brincelj in prijazna Mojca so nas pod vznožjem Alp popeljali v skrivnostni svet zgodb Josipa Vandota Barbara Radek Zadnjo soboto v maju smo se otroci iz vrtca Spominčica, starši, bratci, sestrice in zaposlene iz enote vrtca odpravili na zaključni izlet na Gorenjsko, v Kekčevo deželo, ki se nahaja v neposredni bližini Kranjske Gore, kjer se je rodil Josip Vandot. Le kdo ne pozna pisatelja Josipa Vandota, ki je pisal zgodbe o pastirčku Kekcu, ki je s pogumom in prebrisanostjo vedno našel pravo pot iz težav? Polni pričakovanj in navdušenja, kaj nam bodo pripravili Kekčevi junaki, smo pri gostišču »Erika« nestrpno počakali »Bedanc bus«, ki je otroke z vzgojiteljicami in pomočnicami po skrivni poti odpeljal do Kekčeve dežele. Med vožnjo in na poti nas je zabaval prijeten vodič, s katerim smo obnovili zgodbo o Kekcu in mu v Fotoarhiv Vrtca Ptuj pozdrav zapeli Kekčevo pesem. Starši so medtem raziskovali Kranjsko Goro, saj Kekčevo deželo smejo obiskati izključno otroci od 3. do 10. leta starosti. Po gozdni poti smo se najprej peš odpravili do Bedančeve hiše. Ker Bedanca na srečo ni bilo doma, smo lahko vstopili v njegovo hišo in si ogledali notranjost. Videli smo velik kotel, Bedančevo posteljo, veliko nagačenih živali, živalskih kož, gugalnico pred hišo ... Pred hišo je visel velik kotel, v katerem je Bedanec kuhal, okoli njega pa so se sušile živalske kosti in kože. Pot smo nadaljevali proti Kosobrinovi hiški, vmes pa smo pomagali rešiti našo vzgojiteljico, ki jo je Bedanec ujel v past - mrežo. Med potjo smo srečali Bedanca, ki so ga otroci pregnali S Kekcem in Mojco v Kekčevo deželo. s posnemanjem sove. V gozdu smo priklicali Kekca, ki nas je popeljal do doma zeliščarke tete Pehte. Pehta nam je povedala, da za vsako bolezen obstaja rožica. Pogostila nas je s »kruhom korajže« in okusnim zeliščnim čajem. Pri njej nas je pričakala tudi prijazna Mojca. Čas je prehitro minil, zato smo se morali vrniti do »Bedanc busa«, ki nas je zapeljal nazaj do izhodiščnega mesta, kjer so nas že čakali starši. Skupaj smo se okrepčali in se polni lepih vtisov in dobre volje odpravili proti domu. Tudi slepi berejo v Na OS Ljudski vrt Ptuj več literarnih prireditev David Bedrač Pretekli tedni so bili na OŠ Ljudski vrt Ptuj bogati tudi po številnih literarnih prireditvah. Potem ko je šola marca praznovala petdesetletnico in smo lahko v obsežnem zborniku Oda moji šoli brali o tem, kako daleč nazaj sega literarno ustvarjanje in izdajanje šolskega časopisja in glasil na šoli, je pred nekaj tedni izšla nova izdaja literarnega glasila Čar besede moje, s katero sklenejo vsakoletno literarno ustvarjanje na šoli. Kot vsako leto je tudi letos izid spremljal priložnostni literarni večer, na katerem so učenci predstavili svoje prispevke. Na večeru, imenovanem Raketa pripelje besede, je bilo moč videti in slišati tudi plesne in glasbene točke, ravnateljica Tatjana Vaupotič pa je poudarila, kako pomembno je pisno izražanje in se zahvalila vsem mentorjem, ki so tako ali drugače sodelovali pri nastanku glasila. Le-to je letos bogato tudi po dramskih besedilih, ki jih je bilo pretekla leta malo manj, in je tako sestavljeno iz treh enot: Na planetu Čar besede moje se pišejo pesmi, Zgodbe s planeta Čar besede moje in Na planetu Čar besede moje se igramo besedno gledališče. Konec maja se je literarna ustvarjalnost uresničila v obliki prireditve Zupančičeva frulica, ki jo šola gosti že peto leto zapored. Na prireditvi se pomerijo učenci recitatorji, vzporedno pa poteka tudi tekmovanje med mladimi pesniki. Šolo, ki je prireditev gostila, je letos zastopala učenka Valentina Kmetec, ki je recitirala pesem Zlata ptička Otona Zupančiča, čigar pesmi so letos učenci recitirali. V komisiji je bila ob pravljičarki in knjižničarki Bredi Kočevar in slavistki Heleni Vukšinič tudi znana slovenska igralka Violeta Tomič, ki so nastope strokovno spremljale in ocenjevale. »Ko pridete na oder, globoko vdihnite. Naj vas ne bo strah. Vzemite vse skupaj kot izziv,« je pred nastopom mladih recita-torjev zbrane opogumila Violeta Tomič, ki je po kratkem kulturnem programu predstavila delo komisije. Le teden kasneje pa je šolo obiskala še ena znana slovenska literarna ustvarjalka Aksinja Kermauner, ki je gostovala tudi na podružnični šoli Grajena. Pisateljica, ki živi in ustvarja v Ljubljani, je vsestransko aktivna. Njena dela dosegajo dobro kritiko tudi zunaj naših meja, v literaturi pa jo zanima predvsem drugačnost. Njene osrednje književne osebe so tako otroci, ki so drugačni po tem, da so invalidi, in to največkrat slepi. »Po moji prvi pesniški zbirki, ki sem jo napisala v rani mladosti, sem literaturo opustila. Ko pa sem kot profesorica slovenščine in likovne vzgoje pričela delati s slepimi, me je njihova drugačnost tako pritegnila, da sem ponovno pričela pisati,« je povedala iskriva pisateljica, ki je tako tudi avtorica slikanice za slepe. »Tema za slepe otroke ni črna, temveč mavrična,« je povedala. In dodala: »Tudi slepi otroci berejo. In tudi kakšno neumnost kdaj pa kdaj ušpičijo, saj so kljub svoji drugačnosti povsem običajni otroci - radovedni, nabriti in včasih zelo navihani!« . //»/¿w 23 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Mladi ptujski filozofi Ptujski gimnazijci so na državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja dosegli velik uspeh, Miha Andrič se je udeležil tudi Filozofske olimpijade v Romuniji Pred tedni je v Mariboru potekalo srednjesolsko tekmovanje v pisanju filozofskega eseja. Vsaka srednja Sola je lahko na tekmovanje poslala po tri tekmovalce in tako se je v Mladinskem centru, kjer se je pisal esej, zbralo 42 mladih filozofov. Ti so dve uri pisali eseje, ki so jih ocenjevalci večkrat pregledali in nato ocenili ter podelili nagrade. Vida Otič, Miha Andrič Tekmovalci so razmišljali o nacionalizmu in konceptu nacionalne države. V obdobju raznolike in multikulturne družbe je to zelo aktualna tematika, saj se je neprestano potrebno boriti proti netoleranci in diskriminaciji. Takšna tekmovanja počnejo prav to, iz udeležencev pa oblikujejo racionalne, razmišljujoče subjekte. Ptujski gimnazijci, ki so se na tekmovanje pripravljali pod vodstvom mentorice Vide Otič, so bili najuspešnejši udeleženci. Sabina Bele je osvojila drugo nagrado, Miha Andrič in Natalija Hanželj pa sta osvojila prvo nagrado in tako postala državna prvaka. Tak dober rezultat je lepa potrditev dobrega dela na Gimnaziji Ptuj, kjer smo veseli, da smo uspeli dijakom privzgojiti kritičen in suveren pristop do filozofskih konceptov in do aktualne problematike. Toda to še ni vse. Miha Andrič je bil celo izbran za predstavnika Slovenija na filozofski olimpi-jadi, ki je potekala od 18. do 22. maja v Ia§i-ju, v Romuniji. Tam so tekmovalci pisali esej v angleščini. Za pisanje na temo o politični filozofiji so imeli 4 ure časa in nastala so razmišljanja, ki bodo objavljena tudi v zborniku. Olimpijado je zaznamovala dobra organizacija in prijetno druženje dijakov iz celega sveta. Mihu je v Romuniji le malo manjkalo, da bi prejel medaljo, a kljub temu, da mu tokrat sreča ni bila naklonjena, je med najboljšimi mladimi filozofi na svetu odlično zastopal Slovenijo in dosegel dober rezultat. Kot je dejal sam: »Olimpijada je v prvi vrsti druženje mladostnikov in izmenjava mnenj, svetovnih nazorov ter spoznavanje novih kultur. Četudi nisem prejel medalje, sem zadovoljen s svojim esejem in uvrstitvijo ter sem izredno vesel, da sem imel priložnost debatirati z nad filozofijo navdušenimi dijaki in profesorji iz celega sveta. Odlična izkušnja, ki je nikoli ne bom pozabil.« Tabor za nadarjene učence V juniju smo na Osnovni Soli Ljudski vrt prvič organizirali 3-dnevni tabor na Pohorju za nadarjene učence 5. in 8. razreda. Domov smo se vrnili polni prijetnih vtisov. Darija Erbus Na taboru je bilo 17 učencev 5. razreda in 22 učencev 8. razreda matične šole in podružnice Grajena. Učence smo spremljale mentorice Mojca Gramc, Boža Papež, Majda Švagan in Darija Erbus. Vsak dan pa je na tabor prišlo nekaj učiteljev, ki so izvajali posamezne aktivnosti. Ti trije dnevi, ki smo jih preživeli predvsem v čudoviti naravi, so bili polni dogajanja. Dekleta in fantje so se pomerili v lokostrelstvu, igrali so nogomet, košarko, namizni tenis, med dvema ognjema, badminton in še kaj. Učenci so bili sprva zadržani, ko so slišali, da se bodo pomerili v orientaciji, nato pa so zadevo vzeli zares, saj so tekmovali, kdo bo najboljši. Razdelili so se v pare, ki so se podali na pot v razmiku dveh minut. Med potjo Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt so učenci reševali različno težavne naloge. Pri točkovanju sta se upoštevala čas in pravilnost reševanja nalog. Najhitrejša sta bila učenca 5. razreda, ki sta potrebovala manj kot pol ure, da sta prišla na cilj. Zadnja sta potrebovala do cilja več kot 40 minut. Poleg športa so bili učenci razdeljeni v skupine po interesu, v katerih so potekale različne ustvarjalne delavnice: naravoslovne (življenje v potoku, Le-goboom - sestavljanje robota, zabavna matematika), jezikovne (retorika, angleška in novinarska delavnica, kriminalni roman, kvizi in uganke) in umetniške (izdelovanje izdelka iz naravnih materialov, kiparjenje iz gline, fotografska delavnica, plesna in glasbena delavnica). Posebej Skupni posnetek sodelujočih na taboru za nadarjene učence. zanimiva je bila šahovska delavnica, v kateri je ravnateljica šole Tatjana Vaupotič igrala simultanko z učenci. Glede na to, da je bila trikratna državna prvakinja, je bil rezultat na koncu pričakovan. Učenci so fotografirali dogajanje in zadnji dan so to tudi opisali. Nekaj učencev se je preizkusilo v vlogi pomočnikov mentorjem pri izvedbi delavnic. Na družabnem večeru v soboto so učenci izpeljali kviz, predstavili pa so tudi glasbene in plesne točke, ki so nastale v delavnicah. Zvečer so se zabavali v disku, dokler se niso utrudili. Ob koncu so povedali, da jim je bilo všeč, čeprav je bilo naporno, saj se je v treh dneh zvrstilo veliko različnih dejavnosti, tako da je vsak našel nekaj zase. Od Perutnine Ptuj in Radenske smo prejeli darila, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. 24 . //»/¿w VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Učenci OŠ Ljudski vrt gostovali na šoli na Švedskem v Potovanje v mesto Saffle na Švedsko še bolj utrdilo večletno mednarodno sodelovanje Dneve med 11. in 17. majem so nekateri petošolci in sedmošolci OŠ Ljudski vrt v spremstvu svojih staršev in učiteljic preživeli pri švedskih vrstnikih. Naša šola je že osem let vključena v projekt mednarodnega sodelovanja oziroma mednarodno izmenjavo šol. Sodelujemo s šolo Tingvallaskolan iz mesta na Švedskem. Sodelovanje se je v tem času že globoko zasidralo v življenje in delo učencev in učiteljev obeh šol. Martina Prejac Cilji enotedenskih obiskov so predvsem spoznavanje drugačnega načina življenja in kulture, vzpostavljanje novih prijateljstev, utrjevanje znanja in urjenje uporabe tujega jezika, seznanjanje z delom na tamkajšnji šoli, učenje samostojnosti, spodbujanje strpnosti do drugih in drugačnih, spodbujanje medsebojnega sprejemanja in spoštovanja ter učenje medsebojnega sodelovanja. Potovanje z avtobusom v 2000 kilometrov oddaljeno mesto na severu Evrope res ni sanjska izbira. A če si nekoliko sposodimo stari rek, bi iz lastne izkušnje povedali, da je pomemben cilj in ne pot. Res pa je, da je misel na 27 ur dolgo pot pri marsikom vzbudila precej dvoma. A še nobena gora se ni premaknila, če se ni premaknil tisti, ki je hotel do nje. S Ptuja smo krenili v nedeljo, 11. maja, ob 13. uri. Vožnjo smo nadaljevali preko Avstrije, Nemčije in Danske. Mejo med Dansko in Švedsko smo prečkali v ponedeljek dopoldan, v Saffle pa prispeli ob 16. uri. Prvi večer, ki smo ga preživeli v tem mestu, je bil namenjen spoznavanju z novimi prijatelji in njihovimi družinami, torej z gostitelji. Ves teden so nas Švedi razvajali s prikazovanjem svojega načina življenja, vikinške zgodovine in z vnetim iskanjem (pa tudi poizkušanjem) plašnega losa. Navajali smo se na švedsko spokojnost in mirnost, ki bi ju mi v nekaterih trenutkih z lahkoto poimenovali kar brezbrižnost. Vendar smo se vsaj za en teden predali spokojnemu preživljanju dnevov. Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt Ob jezeru Vanern, tretjem največjem v Evropi, smo se v torek popoldan družili z vsemi švedskimi vrstniki in njihovimi starši. Tekmovali smo v raznih družabnih igrah, na koncu pa smo vsi nestrpno čakali na večerjo, ki so nam jo pripravili. Da je bilo življenje Vikingov včasih prav težaško, smo se lahko prepričali v kraju Nysater, kjer ob tamkajšnji reki nastaja pravo vikinško naselje. Metali smo sekire, veslali s težkimi vesli, obiskali grob prvega Vikinga in si ob ognju spekli slastne kruhke, navite na palico, ki z maslom namazani odlično teknejo. Predzadnji dan našega obiska smo preživeli v Karlstadu, ki leži 70 kilometrov severno od Saffle-ja. V mestu smo obiskali muzej Varmlands, kjer nas je najbolj pritegnila Hiša eksperimentov. Ta muzej je namenjen švedski zgodovini, ki je izpričana preko različnih zgodovinskih virov od prazgodovine do današnjih dni. Po kosilu smo si ogledali naravni park Mariebergsskogen, kjer smo opazovali živali in rastline v naravnem okolju. Na poti nazaj v Saffle smo se ustavili v velikem trgovskem centru, kjer so učenci z lahkoto porabili svoj denar. Starši so v tem tednu obiskali tudi tovarno avtobusov Volvo, ki se nahaja le nekaj minut vožnje iz mesta Saffle. Ogledali so si še mesto Amal in tamkajšnjo gimnazijo. Naši učenci so drugi in zadnji dan obiska preživeli v šoli s svojimi vrstniki. Čudili so se marsikateri razliki med slovensko in švedsko šolo, najbolj pa, ko so slišali, da učenci do 8. razreda Na viking dnevu smo se preizkusili v veslanju nimajo ocen. To bi z veseljem prenesli tudi k nam. Morda tudi to, da učenci že v prvih letih in vse do konca osnovnošolskega izobraževanja pridobijo veliko praktičnega znanja in spretnosti. Pred odhodom smo petkov popoldan popestrili s kulturno izmenjavo, na kateri smo prisotne popeljali iz učilnic naše šole preko Slovenije vse do Švedske. Posebej smo predstavili Ptuj. Ob slovesu je bilo potočenih nekaj solzic, ki so se na dolgi poti proti Sloveniji pomešale z zgodnjim obujanjem dogodkov minulih dni. Ponovili smo dolgo vožnjo z avtobusom, naslednjega dne ob 23. uri pa smo se že veselili srečanja z domačimi na Ptuju. Naslednje leto, prav tako v maju, bodo naši učenci švedskim prijateljem vrnili gostoljubnost. Obvestilo Zavoda RS za zaposlovanje o dostopu do aktualnih informacij Obveščamo vse občane, da smo v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območni službi Ptuj, v sodelovanju z občinami na območju Spodnjega Podravja vzpostavili informacijsko povezavo, preko katere boste lažje dostopali do aktualnih informacij s področja trga dela. Na informativnih točkah v občinah vam bodo odslej na voljo spletne strani Zavoda za zaposlovanje na naslovu www.ess.gov.si. Prav tako bodo vzpostavljene povezave z Zavodom za zaposlovanje preko spletne strani vaše občine. Zavod RS za zaposlovanje vam na spletni strani nudi aktualne informacije o prostih delovnih mestih v Sloveniji in v Ev- ropi, programih zaposlovanja, javnih razpisih, štipendiranju, uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti ter drugih novosti s področja zaposlovanja. Vabimo vas v Hišo informacij - Center informiranja in poklicnega svetovanja (CIPS) v Krempljevo ulico 2 na Ptuju ali CIPS kotiček v prostorih Urada za delo Ormož, Ptujska cesta 25, kjer vam lahko dodatno pomagamo z informacijami in svetovanjem na vaši poklicni poti. Obiščite nas in naredite korak na poti do izobrazbe ali zaposlitve! Območna služba Ptuj Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje . /¿,/tw 25 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Državno tekmovanje Kaj veš o prometu Na tekmovanje smo se na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj pripravljali že od začetka šolskega leta. Priti na državno tekmovanje ni bil mačji kašelj. Najprej je mentor Miran Petek izmed številnih učencev, ki so želeli na tekmovanje, izbral tiste, ki bodo zastopali našo šolo. Izbral je samo resne in delavne učence, ki so se dokazali tako v teoretičnem kot praktičnem znanju. Med njimi sem bil tudi jaz. Na področnem tekmovanju smo vsi dosegli odlične rezultate. Nejc Vidrih je osvojil 1. mesto, Matic Sirec pa 2. mesto. Tudi skupinsko je bila na prvem mestu naša šola. S tem rezultatom smo se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 31. maja 2008 v Novem mestu v Osnovni šoli Drska, imenovani tudi »šola za tretje tisočletje«. Na tekmovanje smo se odpravili že dan prej, da smo si lahko ogledali poligon in cestno vožnjo. Prevoz in bivanje je financirala Mestna občina Ptuj. Ko smo prišli v največje dolenjsko mesto, smo si sposodili kolesa in se odpravili proti moderni šolski stavbi, kjer je bil začetek, pa tudi konec cestne preizkušnje. Ker je bila proga že objavljena na internetu, smo si jo ogledali »v živo« in na njej vadili. Nato smo srečali šolskega hišnika, ki nam je pokazal še poligon. Bil je zelo podoben tistemu, na katerem smo vadili doma, zato nismo bili preveč zaskrbljeni. Ko se je zmračilo, smo se odpravili proti apartmajem. Tega večera je bila v okviru praznika, imenovanega »čvičkarija«, zabava. Ker se je glasba slišala vse do nas, smo se odločili, da gremo za kratek čas v mesto. In res smo se hitro vrnili in se odpravili spat, da si za naslednji dan »napolnimo baterije«. Zbudili smo se zgodaj zjutraj in se napotili proti šoli, kjer nas je čakal zajtrk. Ob osmi uri smo prisostvovali še krajšemu kulturnemu programu. Nato se je začelo tekmovanje. Najprej smo reševali za to priložnost posebej sestavljene teste. Ko smo vsi končali, smo si ogledali progo, takoj za tem pa smo že začeli z vožnjami. Za vsakim tekmovalcem je peljala avtošola Ko smo prišli v največje dolenjsko mesto, smo si sposodili kolesa in se odpravili proti moderni šolski stavbi, kjer je bil začetek, pa tudi konec cestne preizkušnje. s sodniki, ki so zapisovali naše morebitne napake. Medtem ko so po cesti vozili že tisti, ki so prej vozili po poligonu, smo bili za vožnjo po poligonu pripravljeni tudi mi. Tudi ta panoga nam je šla dobro od rok. Zadovoljni smo se odpravili na kosilo, ki je bilo za vse tekmovalce in mentorje pripravljeno v šoli. Ko so na oglasnih deskah objavili rezultate, nisem mogel verjeti svojim očem, saj sem zmagal. Postal sem državni prvak! Prvi državni prvak v prometu na šoli! Tudi sotekmovalec Matic je dosegel odlično 17. mesto. Mislim, da nam kljub celoletnemu trudu brez pomoči Mestne občine Ptuj, našega mentorja Mirana Petka in vseh, ki so nam pomagali in nas podpirali (vodstvo šole, šolska kuhinja ...), ne bi uspelo. Nejc Vidrih, 8. a, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Strojni krožek Posestnik v Toskani Ogled tovarne Same Deutz - Fahr Group V terminu od 28. do 31. maja so se člani strojnega krožka Posestnik odpravili na strokovno ekskurzijo v Italijo. Tokrat jih je pot zanesla v kraj Treviglio, kjer je sedež družbe, ki ga tvorijo štiri pomembne, svetovno znane in priznane blagovne znamke: Same, Deutz - Fahr, Lamborghini in Hurlimann. Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj Predsednik SK Posestnik Anton Zemljak je tokrat k sodelovanju povabil predstavnika podjetja Trakom, d. o. o., iz Škofje vasi pri Celju, ki traktorje te družbe trži v slovenskem prostoru. Udeležence so po izraženi dobrodošlici najprej sprejeli v velikem multimedijskem centru, kjer so jim s sodobnimi avdio-vizualnimi napravami predstavili poglavitne pozitivne atribute družbe Same Deutz - Fahr Group. Izvedeli so, da ležijo pokrite proizvodne površine družbe na več kot 20 hektarjih. Družba ima okoli 2000 zaposlenih v proizvodnji, okoli 150 visoko strokovno usposobljenih sodelavcev dela v razvojnem oddelku, 60 raziskovalcev pa dela na razvoju prototipov. Traktorje omenjenih znamk izvažajo v kar 93 držav sveta, dobršen del proizvodnje Skupinska slika pred tovarno. pa je izdelan za že znanega naročnika, zato se pri naročilih pojavljajo tudi različno dolgi ali kratki dobavni roki, odvisno pač 26 . //»/¿w VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 od tipa in opreme traktorja. Izjemno velik poudarek posvečajo kakovosti, saj morajo dobavljene vstopne materialne komponente zahtevanih in znanih kakovostnih parametrov uspešno preiti tudi niz internih laboratorijskih kontrol kakovosti, preden jih sploh začnejo vgrajevati v procesu sestavljanja traktorjev. Veliko delovnih postopkov je avtomatiziranih, v uporabi so roboti, ki opravijo za zdravje najbolj škodljiva in nevarna dela. Le v lakirnici pred izstopom z lakirne linije morebitne težko dostopne dele preveri še en delavec. Sme pa v takih pogojih delati le pet ur na teden, sicer bi lahko bilo ogroženo njegovo zdravje. Preden traktorje postavijo na tovarniško parkirišče, jih testirajo na testni stezi. Tu ugotovijo, ali vse mehanske komponente delujejo pravilno in v skladu s tehničnimi normami in predpisi. Preverijo še vse električne in elektronske sisteme, nato pa je traktor nared za dobavo. Ker gre za delovne proizvodne postopke štirih znamk, je bilo v tej tovarni opaziti kar malo razvlečen proizvodni kompleks, predvsem v primerjavi s tovarnami, kjer izdelujejo samo eno znamko, a situacijo z vidika obiskovalca kljub temu prav dobro obvladujejo. Hčerinske izpostave imajo še na Hrvaškem (Županja, kjer sestavljajo žitne kombajne), na Kitajskem in celo v Indiji. V nadaljevanju so udeleženci tokratne ekskurzije obiskali še tehnični muzej, kjer je nazorno prikazan kronološki razvoj proizvodnje traktorjev izpred davnih let in mnogim so oživeli prijetni, zadovoljni spomini ... V neuradnem delu so si udeleženci ogledali še Genovo s pristaniščem, ki je drugo največje v Sredozemlju, videli poševni stolp v Pisi, občudovali kupolo katedrale v Firencah, se odpeljali v kraj La Spezia ter z ladjo odšli na ogled obmorske turistične znamenitosti Cinqe Terre, se vrnili z vlakom in degusti-rali tipična italijanska vina, sredi slikovite toskanske pokrajine obiskali še znamenito srednjeveško mestece San Gimignano ter se ustavili v mestu Siena in domala na vsakem koraku uživali v impozantnih arhitekturnih dosežkih iz preteklosti. Nove izobraževalne možnosti na Ptuju Mag. Petja Janžekovič, Dušan Šilak Na Ljudski univerzi Ptuj se še kako dobro zavedamo dejstva, da v dobi modernih trendov tudi izobraževanje postaja demokratično - fleksibilno, prilagojeno novim IKT (informacijska komunikacijska tehnologija) možnostim in predvsem dostopno vsem, brez izključevanj in brez nedostopnosti, hkrati pa tudi brez izgovorov izobraževalnih institucij o nemožnosti celovite, kar se da široke ponudbe programov. Tako smo za študijsko leto 2008/2009 pripravili izobraževalne novosti, za katere smo prepričani, da so našemu okolju potrebne in verjamemo, da se bodo dobro prijele. Noviteta v naši ponudbi bo Visoka šola za računovodstvo iz Ljubljane, ki bo v prihodnjem študijskem letu na Ptuju pričela z izvedbo visokošolskega programa za računovodje. Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik diplomiranega ekonomista (VS), ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. Program so oblikovali računovodje, revizorji, davčniki, pravniki in drugi strokovnjaki, ki dnevno delujejo na področju računovodstva. To pa še ni vse. V sodelovanju z GEA College bomo v študijskem letu 2008/2009 vpisovali podiplomski magistrski študij. Izbirali boste lahko med tremi smermi, in sicer Strateško podjetništvo, Poslovni vidiki podjetništva in Management v podjetništvu. Po uspešno opravljenem študiju si boste pridobili naziv magister/ magistrica poslovnih ved. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na osebje Ljudske univerze Ptuj ali svoje vprašanje zastavite kar preko spleta. Športno srečanje predšolskih in osnovnošolskih otrok pred OŠ Mladika Ptujski predšolski otroci, njihove vzgojiteljice s pomočnicami in učenci 1. in 2. razreda OS Mladika s svojimi učiteljicami so se v torek, 27. maja 2008, zbrali na igrišču z umetno travo pred OŠ Mladika, kjer so se udeležili zanimivih športnih aktivnosti. Športno srečanje so pripravile učiteljice Irena Prelog, Sonja Plajnšek, Suzana Boj in Silva Forstnarič, vodil pa gaje Andrej Vindiš, pripravnik ŠVZ na OŠ Mladika. Skupaj jih je bilo približno 200. Iz ptujskih vrtcev je prišlo 108 otrok. Pridružile so se jim še njihove potrpežljive vzgojiteljice in naše prijazne učiteljice z najmlajšimi osnovnošolci. Štiri učenke 7. b razreda so otrokom pomagale, se z njimi veselile in telovadile že od 10. ure naprej. Učitelji z nekaterimi učenci so poskrbeli, da jih je ob prihodu pričakala zanje primerno razigrana glasba. Ob glasbi so se v velikem krogu najprej ogreli, nato pa nadaljevali s skupinskim delom. Na igrišču je bilo pripravljenih deset različnih vadbenih postaj, ki sta jih pomagali pripraviti učiteljici Cvetka Muršec in Maja Majcen. Vsaka skupina je izžrebala barvni listek, poiskala svojo prvo vadbeno mesto in pričela vadbo. Na znak so se skupine menjale. Otroci so tekali, skakali po eni nogi, metali žogo na koš, vlekli vrvi, dvigovali padala in se plazili skozi pisani predor. Otrokom se je videlo, da se iskreno zabavajo. Kljub utrujajoči vročini so jih pri nalogah veselo spodbujale učiteljice in vzgojiteljice. Ko je vsaka skupina opravila zadane naloge, so se kakor na začetku ponovno zbrali v krogu in zapeli dobro poznano pesem Ko si srečen. Vsi sodelujoči so prejeli simbolične medalje. Po zaključku športnega srečanja se nihče ni upiral osvežilno dobri pijači. Nekateri učenci in drugi otroci so bili pošteno zardeli v obraz, saj so jih dejavnosti nekoliko utrudile, malo pa je bilo krivo močno sonce. Otroci iz vrtcev Narcisa, Deteljica, Marjetica in Spominčica so se poslovili od osnovnošolcev in se z vzgojiteljicami vrnili v svoje vrtce. Lara Carli, 7. b, OŠ Mladika Ptuj . /¿,/tw 27 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 SOCIALNO VARSTVO Zgodba iz skupnosti za zdravljenje zasvojenosti Cenacolo V prejšnji številki Ptujčana je bila na kratko predstavljena organizacija in sistem delovanja skupnosti Cenacolo, kjer iščejo pomoč osebe, ki so zasvojene z drogami, igrami na srečo, nakupovanjem ali so se v življenju kako drugače izgubile. V tokratnem prispevku želimo bralcem predstaviti življenjsko zgodbo ženske, ki je poiskalo pomoč v tej skupnosti. Stanislav Ivanuša, član LAS MO Ptuj in predsednik LAS Ormož »Ime mi je Sonja, stara sem 40 let in že nekaj let živim v skupnosti. V otroštvu sem bila zelo radoveden otrok, polna življenjske radosti in se nisem ničesar bala. Želela sem si veliko sester in prijateljev, da bi lahko uživala v njihovi družbi. Moja mati je bila zelo "trda" ženska, saj je veliko pretrpela v življenju. Mislila je, da me lahko zaščiti pred slabimi stvarmi tako, da me nenehno nadzira, mi postavlja omejitve in me kaznuje, če jih prekršim. Načrtovala je vse moje obveznosti, jaz pa sem trpela, saj nikoli ni pokazala ljubezni do mene. Oče je veliko delal, včasih tudi pozno v noč in izven kraja našega bivanja. Skratka, delo je bilo v družini na prvem mestu. Pogosto sem bila priča sporom med staršema in sem zaradi tega še dodatno trpela. Nisem vedela, kako bi se rešila vsega tega bremena in sem postaja vse bolj zaprta, žalostna, imela sem občutek, da sem nezaželena in da me nihče ne razume. Začela sem se odtujevati staršem. V času šolanja sem kadila tobak, marihuano, vsake toliko časa sem se opila z alkoholom. V 23. letu sem spoznala fanta, ki je bil pred tem zasvojen z drogami. Želela sem mu vse najboljše in sva se poročila. Po smrti njegove matere je začel ponovno uživati heroin in je postajal iz dneva v dan vse večji suženj te droge. Zaradi lastnih težav mu nisem bila sposobna pomagati in sem skupaj z njim potonila v peklenski svet drog. Po treh letih sem spoznala, da je najin zakon propadel. Skupaj sva bila samo še zaradi droge, dva obupanca, ki skupaj toneta. Zaradi drog je najin zakon dokončno razpadel in sva se razšla. V prihodnjih letih sem se borila proti drogam in sama s sabo. Menjavala sem prebivališče, službo, prenehala in ponovno začenjala z uživanjem drog. Bilo je veliko vzponov in padcev. Ves čas pa sem si želela, da bi lahko spet normalno živela. Medtem je moja mati zbolela za diabetesom in v nekaj letih oslepela. Zaradi tega je padla v močno depresijo in naredila samomor. Nisem mogla razumeti, kako se lahko tako močna oseba neha boriti za življenje, temveč rajši izbere smrt. Ostala sem pri očetu, vendar sem se čedalje bolj izgubljala, se pogrezala v svet drog, pustila sem tudi službo. V tem času sem naredila veliko gorja očetu in sebi. To je bilo obdobje velike teme v mojem življenju. V obupu neke noči sem prosila Boga: "Če res obstajaš, mi prosim pomagaj!" Zbrala sem voljo in odšla v bolnišnico. Tam sem se odločila, da zdravljenje nadaljujem v skupnosti Cenacolo. Začela sem odhajati na kolokvije v Medžugorje. Skupaj z očetom sva šla skozi trimesečne priprave za sprejem v skupnost. Na začetku se je bilo zelo težko navaditi na nov način življenja, na nove obraze, na italijanski jezik, na hišni red. Zbrala sem moči in ostala, saj sem želela ozdraveti in dobiti nazaj svoje življenje. Ponovno sem se učila komunicirati. Zelo težko je bilo stopiti iz oklepa, v katerem sem se skrivala vsa ta leta. Čez čas sem se naučila sprejemati pravilne odločitve, se jih držati, spoštovati samo sebe in druge. Naučila sem se opravičiti za napake. Začela sem ponovno živeti. Opravičujem se vsem, ki so trpeli zaradi mene, istočasno pa se od srca zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili, da ponovno občutim ljubezen.« Zgodba je povzeta po glasilu "Uskrsnuče", ki izhaja v okviru skupnosti Cenacolo na območju Republike Hrvatske. Spopad z vandalizmom na Ptuju - I. del Ptuj je glede vandalizma v samem vrhu v Sloveniji, kar gre po mnenju mnogih pripisati tudi poznemu času obratovanja lokalov ob koncih tedna. Mladi v mestu veseljačijo pozno v noč, pogled na nekatere predele mesta pa je ob jutrih prav žalosten. Razbita steklovina, prevrnjene kante s smetmi, poškodovani cestnoprometni znaki in tudi razbiti spomeniki na starem mestnem pokopališču so le nekateri izmed pokazateljev, da se v zakladnici tisočletij zaenkrat (ne)uspešno spopadajo z vandalizmom. Mateja Tomašič O nedopustnih dejanjih, ki pomenijo tudi dejanja vandalizma in o odpravi ali vsaj zmanjšanju le-teh razpravljajo v MO Ptuj predvsem na sejah varnostnega sosveta, seveda pa je varnost na območju mestne občine pogosta tema tudi na sejah sveta MO Ptuj. Katera so ta kazniva deja- Foto: Staša Cafuta nja, opredeljuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1, Uradni list RS št. 70, 6. 7. 2006), v 12., 13. in 16. členu določa prekrške, ki pomenijo tudi dejanja vandalizma: 12. člen (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe) 28 ■ SOCIALNO VARSTVO / ZDRAVJE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 - Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev (104,32 EUR) do 50.000 tolarjev (208,64 EUR). - Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev (417,29 EUR) do 600.000 tolarjev (2503,75 EUR). - Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev (208,64 EUR) do 100.000 tolarjev (417,29 EUR). 13. člen (pisanje po objektih) Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev (208,64 EUR). 16. člen (vandalizem) Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnopro-metni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev (208,64 EUR) do 100.000 tolarjev (417,29 EUR). »Ti členi sankcionirajo vandalizem, in sicer poskušajo prispevati k preprečevanju namernega poškodovanja napisov aH oznak državnega organa aH organa lokalne skupnosti, prepovedujejo odstranitev ali kakšno drugo ravnanje v nasprotju z namenom uporabe javne naprave (obračanje smerokazov ali prometnih znakov), vsebujejo pa še prepoved pisanja ali risanja po zidovih, ograjah itd. Dejanja vandalizma pa se kažejo tudi skozi kazniva dejanja »poškodovanja tuje stvari« po 224. členu Kazenskega zakonika (npr. poškodovanja parkiranih vozil, poškodovanja stekel na iz- ložbenih in drugih oknih, tudi poškodovanja fasad s pisanjem po zidovih ipd.). Na Ptuju se večinoma srečujemo prav s slednjimi dejanji, pri katerih gre običajno za majhno škodo, oškodovanci prijavijo poškodovanje zaradi uveljavljanja odškodnine pri zavarovalnici in ne podajo predloga za pregon kaznivega dejanja, storilci teh dejanj pa so praviloma neznani,« pojasnjuje Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj in dodaja, da so v lanskem letu na območju Ptuja obravnavali štiri prekrške po 16. členu ZJRM-1, v prvih štirih mesecih letos pa pet prekrškov, nobenega pa po 12. ali 13. členu. »Dejanja vandalizma se najpogosteje dogajajo v nočnem času oz. zgodnjih jutranjih urah ob koncih tedna, storilci pa jih izvršujejo v širši okolici gostinskih lokalov z mehansko glasbo in ulicah, ki te lokale povezujejo. Najbolj problematični so Mestni in Vinarski trg, Lackova ulica in ulice, ki se stekajo pred Mestno hišo in tudi bolj odročne ulice, opustele hiše in vsi tisti kraji, kjer se je mogoče skriti očem javnosti. Večina obravnavanih storilcev so bili mlajši polno- letniki. Njihov motiv storitve kaznivega dejanja pa je objestnost, postavljanje pred vrstniki itn., praviloma pod vplivom alkohola,« pravi Najvirt. Na ptujski Policijski postaji odrejajo v okviru možnosti v službo ob koncih tedna, predvsem preko noči, večje število policistov. S prisotnostjo in vidnostjo policistov na krajih, kjer je večja koncentracija oseb in je takšna dejanja pričakovati, želijo morebitnim kršiteljem preprečiti tako vedenje. Občasno policisti opravljajo delo tudi v civilu, kar se je pokazalo kot koristno ravno pri odkrivanju storilcev takih dejanj. Prebivalci Ptuja se morajo zavedati škode, ki se s takim vedenjem povzroča in biti do tega nepopustljivi. »Pričakujemo, da bodo ljudje ta dejanja naznanjali in tudi v nadaljnjem postopku z nami sodelovali,« poziva morebitne očividce Darko Najvirt. Vendar to še zdaleč ni vse in niti ni dovolj, da bi s tem popolnoma preprečili ta kazniva dejanja. Da bodo policija in vse druge službe učinkovitejše, pa bo potrebno še veliko narediti tudi na spremembi zakonodaje. 5. obletnica Koronarnega društva Ptuj Za koronarne bolnike z ormoškega in ptujskega območja je bil 24. maj prazničen dan. Slovesno so proslavili 5. obletnico Koronarnega društva Ptuj, ki je bilo ustanovljeno na pobudo dr. Anemarije Malešič, zdravnice JZ Zdravstveni dom Ptuj. Ustanovili smo ga Aleksander Kuhar, univ. dipl. ing., Ivo Težak, profesor, in Franci Golob, novinar. Ob ustanovitvi, 17. junija 2003, je društvo štelo 6 članov, danes pa 129. Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in uresničuje projekt Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov. Franci Golob Društvo na prvo mesto uvršča nadzorovano telesno vadbo, ki je organizirana trikrat tedensko v Zdravstvenem domu Ptuj in v Osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu. Organizirane so še druge gibalne aktivnosti, kot je nordijska hoja, kolesarjenje in sprehodi. Ta program je v petih letih izvajalo 14 medicinskih sester in fizioterapevtk. V nadzorovano telesno vadbo in organizirane gibalne aktivnosti je bilo v petih letih vsak mesec vključenih več kot 70 koronarnih bolnikov. Zdravstvena vzgoja je v društvu na drugem mestu. Od ustanovitve do danes je bilo organiziranih 30 zdravstvenih predavanj, ki jih je izvajalo 14 zdravnikov specialistov, 5 diplomiranih medicinskih sester in dve diplomirani inženirki živilske tehnologije.V petih letih je na predavanjih sodelovalo več kot 700 slušateljic in slušateljev. Torej vsi tisti, ki želijo tudi sami nekaj narediti za svoje zdravje. Vsakega predavanja se je udeležilo najmanj 30 srčno-žilnih bolnikov in drugih. Odkar obstaja društvo, je bilo organiziranih 25 delavnic zdrave prehrane. Udeležilo se jih je 450 članic in članov ter drugi. Vse delavnice je vodila inženirka živilske tehnologije Jelka Krajnc, šefica kuhinje v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Šolo zdravega načina življenja je končalo 74 članov Koronarnega društva Ptuj ali 75 odstotkov vseh članov. V tečajih o postopkih oživljanja v primeru zastoja srca je sodelovalo 273 bolnikov, njihovih svojcev in prijateljev, s katerimi se srčno-žilni bolniki z ormoškega in ptujskega območja največ družijo. Delavnice psihičnega sproščanja je obiskovalo 148 članov in njihovih svojcev. Društvo je bilo zelo delavno tudi v rekreaktivni kulturni dejavnosti, na izletih in drugih druženjih. Za svoje člane je pripravilo 12 izletov, ki se jih je udeležilo 375, na piknikih in novoletnih srečanjih pa se jih je v petih letih zbralo več kot 350. Ti podatki in številke pričajo, da je Koronarno društvo Ptuj v petih letih več kot opravičilo svoj obstoj, saj z rehabilitacijskimi . 29 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 ZDRAVJE / SPORT dejavnostmi odpravlja dejavnike tveganja za nastanek koronarne bolezni in izboljšuje počutje članov. Ni odveč poudariti, da društvo z načrtovanim in strokovnim delom s koronarnimi bolniki na ormoškem in ptujskem območju (v vseh novonastalih občinah) podaljšuje življenja in, kar je še pomembnejše in je tudi dokaza- no, izboljšuje kvaliteto življenja koronarnih bolnikov. Ozaveščen in zadovoljen član društva je za vodstvo velika vzpodbuda ter največja nagrada. Zato smo in ostajamo v Koronarnem društvu Ptuj pogumni, dejavni in radovedni ter si prizadevamo spremeniti svoj življenjski slog z več gibanja, zdravo prehrano, znanjem in razvedrilom. Da smo lahko v teh prizadevanjih uspešni, ima največ zaslug Zdravstveni dom Ptuj, ki nudi društvu za izvajanje programov brezplačno vse potrebne prostore in strokovno pomoč. Velika dobrotnica za društvo je tudi Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije, ki v okviru FIHA zagotavlja največ denarja in strokovno usposablja kader za delo v društvu. Svoje prispevajo tudi donatorji z ormoškega in ptujskega območja. Koronarno društvo Ptuj bo tudi v prihodnje dosledno izvajalo vseh osem programov v okviru projekta Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov. Kolaričevi B-norma za Peking Uvod v olimpijsko sezono je bil za Nino Kolarič, najboljšo ptujsko športnico, sanjski. Že na prvem letošnjem tekmovanju ji je s skokom, dolgim 663 centimetrov, uspelo doseči B-normo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Z novim osebnim rekordom (dosedanji je meril 657 centimetrov) je za državnim rekordom v skoku v daljino zaostala le en centimeter, za olimpijsko A-normo, ki jo v vsakem primeru popelje v Peking, pa le 9 centimetrov. Uroš Esih Za razjasnitev nastale situacije je treba povedati, da je Kolari-čeva z B-normo že z eno nogo v Pekingu (je edina slovenska skakalka v daljino z normo nasploh), saj B-norma pomeni izpolnitev kriterijev Olimpijskega komiteja Slovenije za nastop na olimpijadi. A v najslabšem scenariju, ki ni posebej verjeten, je pa teoretično možen, se lahko zgodi, da Kolaričeva ostane doma, če katera izmed sicer zelo močnih slovenskih skakalk v daljino (Šestakova, Rodičeva ali Kokotova) skoči normo A, ona pa ne. Pravila OKS so takšna, da lahko v posamezni atletski disciplini nastopijo največ trije tekmovalci z doseženo A-normo (ali dva ali eden z A-normo). Z B-normo lahko na igrah nastopi le ena tekmovalka, ni pa možna niti kombinacija ena ali dve A-normi in ena B-norma. Prav je, da poznamo »olimpijsko kombinatoriko«, a suverena forma Kolaričeve na začetku sezone je porok, da bo do konca obdobja, ko je še mogoče dosegati norme (20. julij), skočila normo A in se s tem zanesljivo udeležila olimpijskih iger. Tako se ptujskemu Fotoarhiv AK Cestno podjetje Ptuj športu po šestnajstih letih od Mirka Vindiša obeta nov nastop na najpomembnejšem srečanju športnikov. Naslednji uspeh najboljše ptujske športnice je sledil drugo nedeljo v juniju na finalu atletskega pokala Slovenije v Ljubljani. Kolaričeva je z zmago v skoku v daljino s 659 centimetri dosegla enega izmed najboljših rezutatov tekmovanja. Odličen rezultat ji je uspel, kljub temu, kot sama pove, da ni imela svojega nabolj-šega dne, ob tem pa ji je pona-gajal veter spremenljive smeri. »Najboljši skok mi je uspe! ponovno v zadni seriji, nisem pa imela občutka, da mi pomaga veter z 2,9 metra na sekundo v hrbet. Letos se je namreč spremenil način merjenja vetra,« je povedala članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Poleg najdaljšega skoka je nanizala še 642 centimetrov v drugi in 629 centimetrov v peti seriji. »Po opravljeni analizi skokov sem ugotovil, da ima Nina še rezerve v različnih fazah skoka, ki se bodo sprostile v nadaljevanju tekmovalnega ritma,« je dodal trener Gorazd Rajher. Nina Kolarič, AK Cestno podjetje Ptuj Poleg Kolaričeve so se izkazale tudi mlade nadarjene ptujske atletinje. Prvi junijski konec tedna je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v mnogoboju za vse starostne kategorije. Ptujčani so največ pričakovali od mlajše mladinke Žive Sabo, ki je bila letos že dvoranska državna prvakinja v mnogoboju. Pričakovanja je upravičila, zmago nad tekmicami, ki so ji tesno sledile, pa si je zagotovila z boljšimi nastopi v metalnih disciplinah. Prvi dan je 100 metrov z ovirami tekla 16,17 sekunde, v višino je skočila 149 centimetrov, kroglo je sunila 9,88 metra, 200 metrov pa pretekla v 27,77 sekunde. Drugi dan je začela s skokom 506 centimetrov v daljino, kopje je vrgla 28,22 metra, sedmeroboj pa je zaključila s solidnim rezultatom na 800 metrov - 2 minuti in 37,72 sekunde. Na isti dan je v Ljubljani potekalo državno ekipno prvenstvo za mladince in mladinke. Tekmovanja se je udeležila ekipa deklet, ki je na koncu s 10644 zbranimi točkami osvojila četrto mesto med štirinajstimi ekipami. Barve kluba je zastopalo devet tekmovalk, ki so večinoma nastopile vsaka v dveh disciplinah, nekatere pa še v štafetnih tekih. V ekipi, ki jo je krasil ekipni duh in tekmovalnost, so največ pokazale naslednje atletinje: Urška Škerget na 400 (60,45 sekunde - 869 točk) in 200 metrov (27,01 sekunde - 865 točk), Laura Pajtler na 800 metrov (2 minuti in 18,48 sekunde - 848 točk) in Nina Zupanič v skoku v daljino (518 centimetrov - 808 točk). Posamični zmagi sta zabeležili Pajtlerjeva in Maja Veselič na 3000 metrov (natančno 11 minut), Karin Pernat pa je bila tretja na 400 metrov z ovirami (69,44 sekunde). 30 . /¿,/iw SPORT 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Vrhunski plavalci na Ptuju Plavalni klub Terme Ptuj je v maju organiziral 4. mednarodni miting Pokal Terme Ptuj 2008. Udeležilo se ga je 820 plavalcev in plavalk iz 39 klubov, ki so prišli iz 10 držav. Med njimi je bila skoraj cela slovenska reprezentanca (Peter Mankoč, Sara Isakovič, Luka Turk, Anja Klinar, Matjaž Markič, Emil Tahirovič), odlična Ukrajinca Denys Sylantyev in Olexandr Isakov, Beloru-sinje Jana Khohklova, Aleksandra Herasimenia in Ina Kapishina ... Franjo Rozman Naš klub je na tem tekmovanju zastopalo 42 plavalk in plavalcev. Letos so prav vsi plavali vsaj v dveh disciplinah. Najboljše rezultate med plavalci so dosegli: Grega Šerbec, izboljšal je dva osebna rekorda, in Blaž Kekec, ki je osebni rekord dosegel v kar štirih disciplinah. Med plavalkami so Lora Grobelšek, Nuša Šerbec in Breda Zorec zelo dobro odplavale 50 m prosto. V klubu imamo talentirane plavalce tudi med najmlajšimi, kar je dokazal 8-letni Jernej Šilak s časom 38,95 v disciplini 50 m prosto, kar je trenutno četr- Fotoarhiv PK Terme Ptuj ti rezultat v Sloveniji, dosežen v njegovi generaciji. Do sedaj še nihče v Sloveniji ni organiziral tekmovanja v plavanju s takšno udeležbo in tudi tako kvalitetno zasedbo. Potrebno je bilo sestaviti ekipo, ki je sposobna tekmovanje izpeljati brez zapletov, poskrbeti za namestitev plavalcev ob bazenu, zagotoviti prostor za gledalce, prehrano v odmoru med dopoldanskim in popoldanskim delom, podeliti 350 medalj, 48 praktičnih in finančnih nagrad ... Za to je poskrbelo več kot 50 ljudi, ki so prišli iz trenerskih vrst, Najuspešnejši po seštevku dveh rezultatov so prejeli pokal in denarno nagrado: Denys Sylantyev, Sara Isakovič, Aleksandra Herasimenia. zaposleni v Termah Ptuj, starši, sodelavci v podjetjih, kjer smo zaposleni, prijatelji iz drugih slovenskih krajev, sponzorji . Rek, da "ni velikih vodij, so le veliki timi", se je v našem primeru ponovno potrdil. Zadovoljni smo bili tudi z odzivom gledalcev. V dveh dneh jih je bilo skoraj 2000 in nekateri med njimi so tudi po več ur potrpežljivo čakali na avtograme naših reprezentantov. Na Ptujskem jezeru so veter lovila številna bela jadra V maju je Brodarsko društvo Ranca na Ptujskem jezeru pripravilo regato imenovano Jadro Ran-ce 2008. Preko petdeset tekmovalcev je okušalo jadranje v sladki vodi v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser radial. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V treh dneh so izpeljali osem plovov v razredu Optimist in devet plovov v razredih Laser (Radial in 4.7). Regata je bila pomembnejša za optimiste, ki bodo imeli septembra na Ptujskem jezeru letošnje državno prvenstvo (od 12. do 14. septembra). Kot je že znano, se na Ptujskem jezeru odvijajo tudi medklubski boji za prestižno lovoriko Pokal Jadro Rance, čudovito skulpturo, ki je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Ta pokal bo ponovno in vsaj še eno leto na ogled v klubskih prostorih izolske Burje. V razredu Laser 4.7 so bili tekmovalci iz Burje v devetih izpeljanih plovih namreč najboljši, saj so vsa prva štiri mesta pripadla njihovim jadralcem. Zmagal je poznavalec Ptujskega jezera Jakob Božič, druga je bila Urška Košir in tretja Nina Vovk. V razredu Laser radial je po devetih jadranjih slavil Uroš Kraševac iz Štajerskega jadralnega kluba, drugo mesto je dosegel Matej Valič iz koprskega Jadra in tretje mesto na veselje Ptujčanov Uroš Judež, član domačega kluba Brodarskega društva Ranca. V razredu Optimist je slavil Domen Vasič V številčno najmočnejšem razredu Optimist je tekmovalo 41 mladih jadralcev. Stepančič (Burja), drugo mesto je pripadlo Maksu Vrščaju (WSC Črnomelj), tretje mesto pa je zasedel Matej Stanič (Pirat). Najboljši jadralec do 12 let (kadet) v razredu Optimist pa je bil Peter Janežič (Burja). Tudi med deklicami je šla zmaga v Burjo, po zaslugi Kim Pletikos. Iz BD Ranca so se regate udeležili še Jure Jaušovec, Jure Medved in Jure Korenjak. Brodarsko društvo Ranca pa tudi to poletje vabi mlade, ki so jim všeč vodni športi, v štirinajstdnevno jadralno šolo na Ptujskem jezeru. Prvi termin je 23. junija ob 16. uri, drugi pa 18. avgusta ob enaki uri. . /¿,/¿ff„ 31 SPORT Ptujski kinologi na tekmi leta 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Milica Mohr Kočevsko kinološko društvo je med devetim in enajstim majem priredilo osrednji kinološki dogodek letošnjega leta v Sloveniji: Svetovno prvenstvo belgijskih ovčarjev. Festival psov te priljubljene pasme pa ni bil le tekmovalne narave, temveč so prireditelji ob tekmovanju organizirali tudi veliko razstavo. Dve prireditvi v treh dneh (del tekmovanja se je odvijal tudi v Ribnici) sta bili magnet za lastnike psov iz vsega sveta in v Kočevju se je predstavilo skoraj 300 psov iz 30 držav, med njimi vsa najvidnejša imena v panogi. Vzdušje na tekmovanju je bilo fantastično. Strog protokol, ki ga takšna prireditev pač zahteva, ni prav nič oviral množice nastopajočih in še nekaj sto gledalcev in gostov. Le živ ogled spektakla lahko pričara vse najlepše, kar podobne prireditve ponudijo, zato smo se tudi člani Kinološkega društva Ptuj odločili, da si tekmovanje ogledamo neposredno. In to kljub temu, da tokrat nismo imeli svojih tekmovalnih orožij. Zato pa smo toliko bolj stiskali pesti za Mojco Tominec in njeno psičko Senno Smreško Žensko, ki je v kategoriji IPO za posameznike odnesla prvo nagrado (tekmovanje je potekalo v 12 kategorijah). Usmeritev članov ptujskega kinološkega društva je namreč povsem nedvoumna in jasna: trening in izobraževanje za vsako ceno. Večje šole in lepše učne ure, da o motivaciji za nastop na prireditvi takšnega ranga niti ne govorimo, si je nemogoče zamisliti, zato tudi odločitev za obisk ni bila pretežka. Dan prijaznega druženja je mi- nil kot bi trenil. Izvedeli smo marsikaj novega, spoznali svetovne zvezdnike in si nabrali nove izkušnje za nadaljnje uspešno delo. Še enkrat smo se prepričali, da so največje kinološke tekme in razstave več kot le dogodek. Prej način življenja, kjer je našim štirinožnim prijateljem namenjena prenekatera urica. V Sloveniji ni veliko svetovnih prvenstev, zato si je takšne dogodke, kot je bil kočevski, obvezno zapisati v koledar. Drava razočarala Po koncu sezone 1. SNL Teleko m Sedemnajsto slovensko prvenstvo je bilo eno od bolj predvidljivih. Razlika na vrhu je Domžalčane izpostavila kot nedotakljive vladarje, toda prvaki so samo upravičili vlogo favorita št. 1, medtem ko so se njihovi tekmeci bolj ali manj še naprej srečevali s pastmi tranzicije na vseh ravneh. V tem je prednjačil Maribor, ki je v prvi sezoni pod vodstvom Zlatka Zahoviča menjal trenerje in zasedbo ter zaostal za pričakovanji, toda naznanil spremembo razmerja sil na slovenski klubski sceni. Vloga preroditelja ljubljanskega nogometa je pripadla Interblocku in njegovemu lastniku Jocu Pečečniku, med najprijetnejše presenečenje sodi Koper, največji razočaranji pa sta MIK CM Celje in Drava. Ivo Kornik Konec dober, vse dobro. Ena od najbolj kritičnih sezon se je za Ptujčane izšla brez kazni, toda ni bila prepričljiva v tem, da bi bila naslednja manj stresna. Modro-beli so se torej obdržali med elito, toda samo občasni prebliski, kot so bile tekme jesenskega dela, je bilo občutno premalo. Pomanjkanje ambicioznosti je Dravina pomanjkljivost in bi utegnila pustiti posledice v naslednjih letih. Ptujčani si s Celjani delijo naziv največjega razočaranja prvenstva. Morda to celo so, glede na potencial nogometašev, ki so zavozili še eno sezono v svojem razvoju. Izbira trenerjev je še ena težava, ki daje slutiti, da klubski veljaki ne vedo natanko, kaj želijo. Zdaj je samo še vpra- Foto: Črtomir Goznik šanje, ali ostaja velika klubska dragocenost igralskega potenciala, kot so imena: Kelenc, Horvat, Bošnjak, Drevenšek, Grbec. Drava vodilnega moža ptujskega projekta Roberta Furjana bi lahko uveljavila »blagovno znamko« slovenskega klubskega nogometa ter je izziv za pogumne, drzne in brezkompromisne vlagatelje, športne fanatike, ki v okroglem usnju vidijo tudi kaj več kot golo nabiranje političnih točk. Seveda ob zahtevi, da pri tem sodeluje tudi okolje. Le zgledna in uspešna selekcija z nadarjenimi fanti s širšega območja Ptuja in drugih koncev Slovenije nakazuje, da naj bi stadion na Čučkovi v prihodnosti pomenil simbol moči in spektakularnega nogometa. Modri kurenti, navijaška skupina NK Drava. In kako so se zvrstili zadnji stresni dogodki: Drava odločila - Grbec razveselil Domžale Koper je dolgo vztrajal v boju za naslov, a ga je v 34. krogu z zmago 2 : 1 dokončno izločila ptujska Drava in tako dve tekmi pred koncem odločila prvaka. V Ivančno Gorico na kozarec čistega vina »Kdor se ne misli boriti, naj ostane doma in naj z nami ne odpotuje. Če je treba, nas bo na pot odšlo osem, pa nas bo teh osem pustilo srce na igrišču in se borilo, kot se mora. Problem je tudi to, da si nekateri slabe igre in poraze vzamemo k srcu, drugim je vseeno,« je kapetan Drave Emil Šterbal v treh stavkih zajel stanje duha pri ptujskem prvoligašu. Drava - Domžale: na Ptuju blesteli gostje Jezni, izzvani in razigrani Dom-žalčani so na najlepši možni način potrdili drugo šampionsko zvezdico. Brez kančka posluha za želje gostiteljev so igrali odločno in učinkovito ter s pol ducata žog v domači mreži Ptujčane poslali v dodatne kvalifikacije. Kvalifikacije: Strah je imel prevelike oči Razlika med prvoligašem in drugoligašem je bila očitna. Pri zmagi z 2 : 0 so nogometaši Dra- 32 . ŠPORT 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 ve še trikrat zadeli okvir vrat, kar pomeni, da bi lahko do vrha napolnili mrežo tekmecev že v prvem dvoboju. Bonifiki tako na nedeljski povratni tekmi v Izoli še preostajajo teoretične možnosti, toda njen vzpon v družbo najboljših bi že mejil na podvig. Drava obstala kljub porazu Drava je na povratni tekmi kvalifikacij za prvo slovensko ligo izgubila proti Bonifiki z 0 : 1, a obstala v eliti, saj je na prvi zmagala z 2 : 0. Edini zadetek na drugi tekmi je padel že v tretji minuti, ko je bil z enajstih metrov natančen Miroslav Lečic. Po rdečem kartonu Šterbala so imeli Koprčani sicer imenitno priložnost za preboj med prvo-ligaše, vendar niso več našli poti v mrežo tekmecev, zato bodo vsaj še naslednjo sezono igrali v drugi ligi. Nova sezona v 1. SNL se bo začela 19. julija, na evropski sceni pa so že ta mesec na Malti prvi igrali Goričani. Osnovno in glavno vodilo je motivacija V centru Zdravo, ki se nahaja v Mlekarni, ponujajo vse, kar je potrebno za zdravo, uspešno in prijetno telesno aktivnost za vse generacije. Pod strokovnim vodstvom Martina Goloba, ki budno spremlja razvoj na področju aerobike, fitnesa in rehabilitacije, ponuja center veliko novosti. Njihovo osnovno in glavno vodilo je motivacija, katero poskušajo prenesti na njihove člane, ki jih je že blizu 500. Barbara Varvoda Matjašič na kardio vadbi s člani centra. »Glede na to, da je pred nami poletje in da se aktivnosti selijo na prosto, pripravljamo enkrat tedensko spinn na prostem, ki bo že zaradi lokacije nekaj posebnega. S pričetkom nove sezone načrtujemo širitev ponudbe programov skupinskih vadb. Vključili bomo tudi prodajo kozmetičnih proizvodov in dodatne programe nege telesa. Trenutno imamo včlanjenih nekaj manj kot 500 oseb«. Besedilo in foto: Staša Cafuta Koncept centra Zdravo je nastajal v sodelovanju s športniki, trenerji, fizioterapevti in zdravniki. »Stalna prisotnost strokovno usposobljenega inštruktorja omogoča pravilno in strokovno vadbo. Naše osnovno in glavno vodilo je motivacija, katero poskušamo prenesti na naše člane. V centru Zdravo lahko pričakujete zabavno in prijetno vadbo z obilo pozitivne energije,« vabi Martin Golob. Ekipo sestavljajo Barbara Varvoda Matjašič, direktorica centra, inštruktorica aerobike ter trenerka za fitnes, Denis Foršt-narič, trener za fitnes, Vanja Kampl, vaditeljica aerobike, Andreja Anžel, vaditeljica spinna. Jana Gerl, Lucija Ha-meršak in Nina Arnuš delajo na sprejemu, Martin Golob pa je mednarodni inštruktor in »presenter« aerobike z licenco, pridobljeno pri BSA (Bundes sport academy) v Nemčiji, trener za fitnes, rehabilitacijo in skupinsko vadbo z 20-letnimi izkušnjami doma in v tujini, je tudi član ekipe za izobraževanje trenerjev pri WFP(world fitness promotion) in Fight club v Nemčiji, nekdanji tekmovalec kluba KBV (klub borilnih veščin) ter drugih klubov borilnih veščin, trener za borilne veščine, nacionalni trener za freestyler. Osnovno in glavno vodilo cen- tra je motivacija. »Naši člani med vadbo niso prepuščeni sami sebi, saj se zavedamo pomembnosti pomoči in napotkov med treningom. S tem se ne izognemo le poškodbam ob nepravilni vadbi, ampak ljudem nudimo tudi oporo in motivacijo, ko imajo slab dan. Predvsem takrat, ko med treningom dosežejo nivo, za katerega se jim zdi, da ga je nemogoče preseči, pomagamo z nasveti in jim razložimo potek napredka v vadbi. Pokažemo in dokažemo jim, da se za cilj splača potruditi,« razlaga direktorica centra. Za vse tiste, ki pa jim je individualni trening na izoto-ničnih napravah pretežak, so na voljo skupinske vadbe, kjer ti že sama skupina da motivacijo in zalet za nove uspehe. »V centru mi je všeč predvsem prijazno osebje, ki je vedno pripravljeno pomagati. Kot drugo pa razgled na zelene površine mestnega stadiona, saj zame ni hujšega kot trenirati v fitnes centru, iz katerega ne vidiš ven. V centru sem začel z rehabilitacijskim programom, sedaj pa treninge nadaljujem s programom za moč in oblikovanje,« je komentiral svoje občutke obiskovalec centra Darko Pintarič. Pestra ponudba Nudijo klasične oblike aerobike, kamor spada step aerobika, ki ji kot alternativo ob bok postavljajo BOSU. Gre za vadbo na polovici žoge, ki jo uporabljajo namesto stepa. Primeren je tudi za ljudi, ki imajo težave s sklepi, saj nudi mehko površino za stopanje, hkrati pa ponuja pester izbor krepilnih vaj. Za vse, ki imajo težave s hrbtenico, je na voljo vadba, ki kombinira krepilne in raztezne vaje za hrbet, ob koncu vadbe pa še sprostitev po napornem delovnem dnevu. Precej obiskana je tudi vadba z utežmi. Pri slednji se doseže velik izkoristek maščob, hkrati pa nudi krepitev in oblikovanje za celo telo. Največji hit je »spinn«. Tu gre za kolesarjenje v skupini, pri katerem se doseže visok nivo anaerobne vadbe. Tako v eni uri porabimo največ energije med vsemi oblikami skupinskih vadb. Hkrati pridobivamo kondicijo, večamo moč in koordinacijo. Spinn je primeren tudi za pripravo vseh ljubiteljskih ter profesionalnih kolesarjev. Članice pa posegajo v predpoletnem času po pro- gramih za razstrupljanje telesa in anticelulitnih programih. V sodelovanju z radiem Grom so v maju pripravili akcijo Preobrazba s centrom Zdravo. Izžrebali so pet oseb, ki že cel mesec pridno vadijo pod budnim očesom trenerjev. Z Martinom se učijo, kako pravilno sestavljati svoje obroke in kako po končani preobrazbi ohraniti postavo. Pomagajo jim tudi s programom Art of Beauty, s katerim so njihovi koži povrnili zdrav in elastičen videz. »Naša želja je, da v tem mesecu spoznajo čim več o aktivnem načinu življenja, da dosežejo svoje prve spodbudne rezultate, a da se hkrati tudi zavejo, da je to samo začetek in da jih prava preobrazba šele čaka, ko bodo čez mesec dni »prepuščene same sebi«. Šele takrat se bo pokazalo, kaj so pripravljene storiti za svoje dobro počutje,« je o namenu akcije povedala Barbara Varvoda Matjašič. . /V^ 33 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 PRIREDITVENI VODNIK PROGRAM julij mpP ZA ODRASLE IN MLADINO 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si 3. 7., ob 21.00 4. in 5. 7., ob 21.00 6. 7., ob 21.00 Od 9. do 13. 7., ob 21.00 Od 17. do 19. 7., ob 21.00 Tadej Toš: OVINEK 2 - Premiera Dvorišče Revivisa Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj Za povabljene in izven Tadej Toš: OVINEK 2 Dvorišče Revivisa Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand up« komedija, Grad Vurberk Tadej Toš: OVINEK 2 Dvorišče Revivisa Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj Tadej Toš: OVINEK 2 Dvorišče Revivisa Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj NA GOSTOVANJU Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand 5. 7. ob 17.00 up« komedija, gostovanje na festivalu Lent, oder Rotovž, Maribor Počitnice v Termah Ptuj Plavalni klub Terme Ptuj organizira od 30. junija do 18. julija Aktivne počitnice v Termah Ptuj. Program je namenjen otrokom od 4. do 10. leta starosti. Prijave sprejemamo do 18. junija na tel. 041 311 414, (Franjo) in 041 319 223 (Jasna). Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj flD C p t U J Kam med počitnicami na Ptuju 2008 BREZPLAČNI PROGRAMI SO OZNAČENI S SIMBOLOM ft. IME PROGRAMA KRATEK OPIS PROSTOR CILJNA SKUPINA TERMIN POLETNE GLASBENE DELAVNICE Z IGRANJEM V SKUPINAH Glasbene delavnice za mlade, ki imajo predznanje, so letos usmerjene v medkulturni dialog v glasbi. Prijavnice se dobijo v CID Ptuj, GŠ Karola Pahorja in v društvu Arsana. Prijave se zbirajo do zasedbe mest. Cena: 80 EUR. Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj mladi od 13. do 19. leta 25.-29. 6., ves dan POLETNA POTEPANJA Dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Dabič. Skupina se vedno zbere v CID ob 9. uri. Udeleženci potrebujejo udobno obutev, zaščito pred soncem in vodo. Vabljeni so tudi starši! 1. Ptujski trgi, ulice in grad 2. Turniški grad 3. Na Panoramo s Potrčevimi zgodbami 4. Gozdna učna pot ob Knezovem ribniku osnovnošolci 3. 7. 10. 7. 17. 7. 24. 7. PRODUKCIJSKI KONCERT GLASBENIH DELAVNIC Udeleženci glasbenih delavnic skupaj z mentorji bodo predstavili glasbeno izročilo različnih narodov sveta. Park pri CID Ptuj širša javnost 29. 6. ob 20. uri ULIČNE DELAVNICE # Ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev. Rimska ploščad Arbajterjeva Ljudski vrt osnovnošolci 30. 6.-4. 7. 7.-11. 7. 14.-18. 7. od 10. do 12. ure INGLIŠ IS OKEJ - POČITNIŠKE URICE V ANGLEŠČINI Namenjene so osnovnošolcem, tudi mlajšim, ki že poznajo nekaj osnov angleščine. Mentorica je Leonida Cafuta, potrebne so prijave. Cena: 15 EUR. CID Ptuj osnovnošolci 30. 6.-4. 7. od 10. do 12. ure LETALSKA MODELARSKA DELAVNICA Izdelovanje preprostih modelov letal za osnovnošolce od 10 let dalje. Prijave so obvezne. Cena: 15 EUR. OŠ Ljudski vrt, izvajalec modelarsko društvo Aviotech osnovnošolci 30. 6.-4. 7. od 10. do 13. ure ELEKTRO DELAVNICA Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentor je Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave. CID Ptuj osnovnošolci od 12. leta dalje vsako sredo ob 10. uri vse počitnice, prvo srečanje 2. 7. DELAVNICA NAKITA Izdelovanje nakita iz različnih materialov z mentorico Leo Kolednik. Prijave so obvezne. Cena 15 EUR. CID Ptuj osnovnošolci 7.-11. 7. od 10. do 12. ure ŠNELKURS STRIPA Dvodnevna stripovska delavnica pod mentorstvom Cirila Horjaka v sodelovanju z ZULK Maribor. Vsak udeleženec prejme knjižico Enciklopedija stripa. Potrebne so prijave, cena 6 EUR. CID Ptuj osnovnošolci od 11. leta dalje, mladi 7. in 8. 7. od 10. do 15. ure SLEDI - TISKAMO Z ENOSTAVNIMI GRAFIČNIMI TEHNIKAMI Grafična delavnica pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič. Potrebne so prijave, cena 15 EUR. CID in okolica osnovnošolci 14.-18. 7. od 10. do 12. ure GLINARJENJE Osnove oblikovanja gline, izdelava posodic, hranilnikov in okrasih predmetov. Cena: 15 EUR. CID Ptuj in na prostem osnovnošolci mladi 14.-18. 7. od 10. do 12. ure MEDNARODNA MLADINSKA IZMENJAVA # Naslov je DNEVNIK MLADEGA EVROPEJCA. Na Ptuju bodo mladi iz Nemčije, Italije, Francije, Češke, Slovaške in Slovenije. CID Ptuj mladi med 16. in 17. letom od 19. do 26. 7. IZLET NA CELJSKI GRAD Izlet z vlakom v Celje na grad in v otroški muzej Hermanov brlog pod vodstvom Viktorije Dabič. Prijave so obvezne. Celje osnovnošolci 31. 7. z vlakom Do 18. junija 2008 zbiramo prijave za delo animatorjev na uličnih delavnicah! Tudi poleti sprejemamo pobude in predloge za programe za otroke in mlade! CID Ptuj je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. Kavarna CID je odprta vsak petek in soboto od 18. do 01. ure.Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj tel. 780 55 40 in 041 604 778 www.cid.si cid@pid.si 34 . //„/s,,* OGLASI 24. JUNIJ / ROŽNIK 2008 Mestni trg 2 2250 Ptuj * 02 749 21 50 a 02 749 21 56 □ luptul&stol.net POLETNI TEČAJI in USPOSABLJANJA Poletje na Ljudski univerzi Ptuj! - poletni jezikovni tečrii ANGLEŠČINA - NEMŠČINA - ITALIJANŠČINA - FRANCOŠČINA - RUŠČINA Kratki, 20 urni osvežitveni tečaji tujih jezikov. - delavnice RETORIKA Program izobraževanja v veščinah javnega nastopanja in umetnosti govorništva. LIKOVNE DELAVNICE Delavnice so namenjene prav vsem, ki vas zanima kreativna likovna umetnost v DESIGNERS WORKSHOP Usposabljanje za delo s programoma ADOBE Photoshop in Indesign. - senilnai^l POWER READING - "HITRO BRANJE Naučili se boste, kako si s spodbujeno močjo možganov popolnoma zbrano ln sproščeno zapomniti katero koli pisno gradivo na povsem nov, razburljiv ter preprost način. UČINKOVITA KOMUNIKACIJA Ponujamo vam možnost, da se izpopolnite v veščini, ki vam bo dala samozavest, kadarkoli se boste srečali z različnimi oblikami komunikacije. WWW.LU-PTUJ.S Vpis v šolskem letu 2008/2009 ! Začeli smo z vpisi v srednje šole: LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 PREDŠOLSKA VZGOJA o™*™,»»».™«, poklicni tečaj, SSI 2250 Ptuj V 02 749 21 50 a 02 749 21 56 Q luptuJ@slol.net EKONOMSKI TEHNIK poklicni tečaj, PTI, SSI TURISTIČNI TEHNIKo™,™«»™* 1 poklicni tečaj KUHAR - NATAKAR H*0* ■ vtaXtdTun^Ptu, ADMINISTRATOR VLJUDNO VABLJENI ! TRGOVEC | WWW . L U - P T U J . S I S ■š GradVurberk, sobota, 5. julija ob 21. uri B S Komedija FUZBALJE VSE! Igra Gojmir LesnjakGojc Režiser Samo M. Strelec Novi ZATO. ; J i > "i ■ rV. m ■■■■i ■ 9-4 \ . it A\ B€LCONT Ir "Dok* 6eieda o6oe$ufc Okna za vse letne čase! V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost: ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat! Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več informacij pokličite: 0274113 80 ali 041316505 OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE Ponudba mediteranske hrane . //^ 35 ^ LEKARNE PTU LEKARNA PTU| TRSTEN¡AKOVA 9 51-2250 PTU j T 02 771 GO 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: ¡ulij: 1.7.2008 - 6.7.200s 14.7.2008 - 31.7.2008 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 OD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. RflDflpOm 92,3 za Fiuj. www.radiogrom.s GEMINA K • L • U * B KLUB GEMINA XIII v GRAND HOTELU PRIMUS ► je odprt vsak dan od 20.-02. ure > informacije na tel. 02/ 74 94 506 Petek, 4.7.2008, od 13. ure dalje Sobota, 12.7.2008, ob 20.30 BAZENI ENERGIJE Feel The Phil COLLINS s KINGSTONI Tribute SHOW v Grand hotelu Primus je odprt vsak dan )WELLNESS od 9. do 23. ure V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi kopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu. Predprodaja vstopnic: KPŠ in recepcija Apartmajskega naselja Term Ptuj ANTICELULITNI PROGRAM (julij -10 %) V Valens Augusta Wellnessu vam tokrat predstavljamo anticelulitni in shujševalni program sestavljen iz: 1. pregleda in določitve faze celulita s termografijo pred in po tretmaju, (20 min) 2. 12 x anticelulitni program po Babor-ju, (60 min) 3. 8 x TNZ vaje za oblikovanje telesa na Kinesis-u, (30 min) 4. 2 x vstop v savne in termalne kopeli Flavia. Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus in TIC Ptuj