GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BBZIGRAD • CENTER e MOSTB-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, is. aprila i»67__________________________ / LETO XIV., ST. 16 MESTNI SVET M Na podlagi 2. člena tak ona o gospodarjenju In razpolaganju s •kupnimi rezervami gospodarskih organizacij (Urad. list SRS It. 4/06) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik It. 38/64) je Mestni svet na 28 .redni seji, dne $. aprila 1967 sprejel ODLOK • gospodarjenj« le razpolaganju z mestnimi skupnimi rezervami komunalnih organizacij, ki imajo pomen m mesto Ljubljana. 1. Člen Sredstva, ki jih plačujejo komunalne organizacije, ki imajo pomen U mesto Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: komunalne organizacije) »a podlagi zakona o skupnih rezervah gospodarskih organizacij in uporabi njihovih sredstev ter pripadajo občinam z območja mesta Ljubljane (Ur. 1. FLRJ št. 9/61 in Št 22/62 ter Ur. 1. SFRJ št. 47/63 in št 14/65) se vodijo v posebnem računu mestnih •kupnih rezerv komunalnih organizacij pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. 2. člen Sredstva mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij ae smejo “Porabljati samo za potrebe komunalne dejavnosti, Id ima pomen za •heeto 3. člen Skupne mestne rezerve komunalnih organizacij se lahko uporabljajo lUdi za sodelovanje z republiškimi •kupnimi rezervami gospodarskih organizacij za namen la 2. člena t*Ca odloka. 7. člen Za kritje izgub in za sanacijo se mestne skupne rezerve komunalnih organizacij uporabljajo, če iz sanacijskega načrta komunalne organizacije izhaja, da bo v prihodnje njeno poslovanje uspešno. 8. člen Za pospeševanje dejavnosti komunalnih organizacij se mestne skupne rezerve uporabljajo: 1. če gre za naložbe, s katerimi se pospešuje proizvodno-tehnlčno sodelovanje med komunalnimi organizacijami; 2. če gre za naložbe za povečanje komunalne dejavnosti, ki ima pomen za mesto; j. za modernizacijo in sodobno tehnologijo dela, s katero je možno doseči ugodne gospodarske učinke in boljšo kvaliteto komunalnih storitev. S. člen Sredstva mestnih skupnih rezerv za kritje Izgub in sanacijo ter za pospeševanje dejavnosti komunalnih organizacij se dajejo kot kredit Kredit za kritje izgub in za sanacijo komunalnih organizacij se daje ob pogojih, ki jih pri presoji sanacijskega načrta določi upravni odbor. Sredstva mestnih skupnih rezerv za izplačevanje osebnih dohodkov se lahko dajejo komunalnim organizacijam praviloma največ do višine povprečja osebnih dohodkov iste ali sorodne skupine komunalnih organizacij, ki poslujejo v podobnih razmerah. Krediti za pospeševanje dejavnosti komunalnih organizacij se dajejo po splošnih bančnih pogojih in merilih. j 10. člen 4. člen mestnimi skupnimi rezervami u nalitih organizacij gospodari ivnl odbor, id Ima 5 članov. Isednika in člane upravnega od-imenuje mestni svet na pred-občinskih skupščin. Mandat čla-upravnega odbora traja 4 leta; o drugo leto se imenuje polo-članov upravnega odbora. Mestne skupne rezerve komunalnih organizacij lahko najemajo posojila v skladu s posebnimi predpisi. 11. člen Tranše kreditov, ki se dajejo iz sredstev mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij, ne smejo v posameznem prihodnjem letu presegati 25 % razpoložljivih sredstev v letu, v katerem »e odobri kredit 3. člen - Mestne skupne rezerve kamunel-“■h organizacij se uporabljajo: . 1. za izplačilo minimalnih oeeb-dohodkov; „ ,2- za kritje izgub v celoti ali ^kitna ter za sanacijo komunalnih fco- 6. člen d*« izplačilo minimalnih osebnih ' l l'odkov se mestne skupne rezerve i - “tiinalnih organizacij uporabljajo Posebnih predpisih. 'senzacij; 3. za pospeševanje dejavnosti “tonalnih organizacij. 12. člen Sredstva mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij ae dajejo komunalnim organizacijam na podlagi sanacijskega načrta. Sanacijski načrt obsega: 1. analizo poslovanja s podatki o doseženem celotnem dohodku, o dohodku in njegovi delitvi, o izplačanem osebnem dohodku na delavca ter o vzrokih za nastanek izgube; 2. način in rok sanacije; 3. predračun potrebnih sredstev in njihove vire ter način vračanja posojila. 1 Sanacijski načrt sprejme delavski svet. Upravni odbor mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij lahko po potrebi zahteva še druge podatke in dokumentacijo k sanacijskemu načrtu. 13. člen Upravni odbor mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij ugotovi realnost in smotrnost naložbe, pti čemer upošteva splošne smernice gospodarskega razvoja mesta. Realnost in smotrnost naložbe ocenjuje upravni odbor na podlagi st okovne ocene banke ali druge, za to usposobljene organizacije ali strokovnjaka. 14. člen O uporabi sredstev, ki so dodeljena iz mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij, sklene upravni odbor s komunalno organizacijo pogodbo, v kateri določi tudi način njenega spremljanja in sankcije za neizpolnjevanje pogodbenih obvez-no« ti. Upravni odbor mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij lahko pooblasti banko, da na podlagi njegovih odločitev sklepa pogodbe s komunalnimi organizacijami. Banki lahko poveri tudi skrb za njihovo izvajanje. 15. člen Upravni odbor mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij sprejme poslovnik za svoje delo. 1«. člen Upravni odbor mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij občasno poroča o svojem delu in učinkih naložb mestnemu svetu. Upravni odbor mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij predloži zaključni račun mestnih skupnih rezerv komunalnih organizacij za preteklo leto mestnemu svetu v potrditev najkasneje do 15. marca. Hkrati predloži upravni odbor poročilo o svojem delu. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dar po objavi v Glasniku. Štev.: 010-026/67 Datum: 5. aprila 1967. Predsednik mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. 35 Na podlagi 7. člena zakona o dimnikarski službi (Ur. 1. SRS, št. 11/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena 'na občine (Ur. 1. SRS št 11/64 in 36/65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljana (Glasnik št. 38/64) je Mestni svet na 28. redni seji, dne 5. aprila 1967 sprejfcl ODLOK • rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav ter dimnih vodov na območju Ljubljane. 1. člen ar Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določilih tega odloka. Čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le pooblaščena dimnikarska organizacija. K čiščenju ne spada odstranjevanje pepela is kurišč, rodnega kamna pri parnih kotlih, VABILO na 29. redne sejo mestnega sveta Ljubljano. Na podlogi 38. in 45. člena statuta mesto Ljubljena sklicujem 38. redno sejo mestnega sveta Ljubljana, ki bo v sredo, dne 18. aprile 1887 eh IM« v veliki sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red 1. Poročilo mestnega sveta Ljubljana za obdobje 1883—1867. 2. Odlok o zaključnem računu finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1966. 3. Predlog programa proslav 9. maja — praznik mesta Ljubljana. 4. Sklep o določitvi števila in višine ter o podelitvi nagrad za posebne dosežke na področju kulture. 5. Odločba o ustanovitvi delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani. 6. Odgovori in vprašanja članov mestnega sveta. Ker je to zadnja seja tega sklica, prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno odsotnost javite tajništvu mestnega sveta Ljubljana, telefon štev. 21-855. Štev.: 06-01/67-5 Datum. 13. aprila 1867 Predsednik mestnega sveta; Z Ljubljana Ing. Marjan Tepina, I. r. kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin. 2. člen Kurilne naprave na trda in tekoča goriva ter njihovi dimni vodi se čistijo mesečno; kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporabljata elektrika ali plin, se v času od 1. junija do 30. septembra čistijo po potrebi. Pri dimnih vodih (dimnikih) se mora opraviti v istem času dvakratni kontrolni pregled. 3. člen Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah ter podobnih podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi tedensko. Prav tako se čistijo vsakih 14 dni, oziroma tedensko centralne kurilne naprave in njihovi dimni vodi. 4. člen Dimniki plinskih kurilnih naprav se morajo čistiti 4-krat letno, tuljave za zračenje pa 2-krat letno. Kurilne naprave na trdo ali tekoče gorivo se ne smejo priključiti na plinske dimnike (vode) ali obratno. Ce ugotovi dimnikar tehnično ali drugo nepravilnost in pomanjkljivost pri kurilni napravi ali dimnem vodu in druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena požarna varnost ali možna zastrupitev s plinom, opozori na to uporabnika kurilne naprave ter določi primeren rok za odstranitev pomanjkljivosti. O tem izroči uporabniku tudi pismeno opozorilo in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Kolikor uporabnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, sporoči dimnikarska organizacija to za zadeve požarne varnosti pristojnemu organu. 5. člen Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj na 2 meseca. Na zahtevo stranke mora dimnikarska organizacija čistiti tudi v krajših rokih. Lastnik ali koristnik stanovanja, oziroma zgradbe si je dolžan predhodno priskrbeti od pristojne dimnikarske organizacije pristanek o nameravani premestitvi, namestitvi ali preureditvi katerekoli kurilne naprave na dimniško tuljavo (dimnik). 6. člen Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi. 7. člen Dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunavati storitev za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja. Dimnikarska organizacija )e upravičena zaračunavati storitve P° določeni ceni za kurilne naprave in dimne vode v primeru, če uporab" nik zgradbe ni dopustil v določe- j nem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju, j 8. člen Dimnikarska organizacija je dolž-na pred nastopom zimske dobe pregledati uporabnost kurilnih naprav in dimnih vodov. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan : po objavi v Glasniku. Štev.: 010-025/67 Datum: 5. aprila 1967. Predsednik mestnega sveta Ljubljana ing. Marjan Tepina, L r. OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA HRASTNIK 96 Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega "zakona 6 prekrških (Urad. Ust SFRJ št. 26/65), 6. člena zakopa o nabavljanju, posesti in nošenju orožja (Uradni list SFRJ št. 38/64) in 200. člena statuta občine Hrastnik je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1967 sprejela ODLOK x o redu in miru na območju občine Hrastnik I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Dolžnost občanov je, da uravnavajo svoje življenje tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka občanov. Varovati morajo družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati snago in lepoto zunanjega videza naselij in ne smejo ogrožati varnosti premoženja in zdravja ljudi. Starši, skrbniki ali rejniki in tisti, ki jim je zaupano varstvo, oskrba in vzgoja mladoletnikov, ter oseb pod skrbstvom, odgovarjajo za njih dejanja. če so zanemarili vzgojo ali potrebno nadzorstvo. II. VARSTVO DRUŽBENE F! DISCIPLINE 2. člen Prepovedano je: 1. izzivati pretepe, prepire ali nerede, nadlegovati, smešiti ali kako drugače ogrožati občane, 2. motiti zborovanja, javne shode ali druge dovoljene javne prireditve, 3. ukvarjati se z nakupom aU prodajo izven prostorov, ki so za to odrejeni, če ni z odlokom o tržnem redu drugače določeno, 4. zadrževati se kljub opominu v gostinskem lokalu ali drugih prireditvenih prostorih preko dovoljenega obratovalnega časa, 5. kaditi v gledališčih, kinematografih, javiiih prevoznih sredstvih in drugje, kjer je kajenje izrecno prepovedano, 6. točiti alkoholne pijače mladoletnim in vinjenim osebam. Vsak gostinski lokal ali drug prireditveni prostor mora biti opremljen z napisom, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač takšnim osebam. 3. člen Na javnih prireditvah v gostinskih ali drugih javnih lokalih je za vzdrževanje reda in miru odgovoren prireditelj oziroma odgovorna fizična oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ta je dolžna pokrenltl vse potrebno, da se ohranita red in mir, da se odstranijo osebe, ki ga ogrožajo,, vzbujajo zgražanje ali žalijo občana. Odgovorna oseba v lokalu mora razen drugega tudi skrbeti, da dovoljena prireditev ne traja preko dovoljenega časa. 4. člen Prepovedano je: 1. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, televizijskih in radijskih aparatov, glasbil in ostalih podobnih aparatov. Vse naprave se morajo v času od 22. do 5. ure prilagoditi na sobno služnost; 2. z glasnim govorjenjem ali petjem motiti ljudi pri nočnem počitku med 22. tn 5. uro; 3. povzročati ropot ali hrup v bližini šol ali drugih javnih ustanov, 4. povzročati hrup z motornimi vozili, oziroma demontiranimi gluš-niki izpušnih cevi. III, VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 5. člen Prepovedano je: 1. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih objektov, 2. neupravičeno opustiti popravila zgradb, objektov ter naprav ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja, 3. poškodovati alt odstranjevati sVetilke javne razsvetljave, 4. puščati ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ogroža varnost ljudi in premoženja, ovira promet ali kvari zunanji Videz kraja, 5. nameščati bodečo žico ob javnih poteh kot ograjo, 6. trgati ali pobirati sadje in druge pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja, ali poškodovati sadno drevje na tujem zemljišču, 7. mučiti, pretepati, dražita ali plašiti živali, 8. zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom, 9. odmetavati cigaretne ogorke na krajih, kjer je nevarnost nastanka požara, 10. z neprimerno hitrostjo vožnje ali kako drugače poškropiti, oblatiti in ponesnažiti zgradbe, ki se nahajajo ob cestišču, kakor tudi pešce, ki se nahajajo na cesti, 11. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih nevarnih mestih, 12. voditi pse na javnih cestah in pločnikih brez vrvice. Psi čuvaji morajo biti privezani pred hišo ali drugim objektom. Na hiši ali pa na primernem mestu mora biti napis »pozor, hud pes«, 13. metati .kamenje ali druge predmete in streljati s fračo na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi in premoženja; 14. streljati s kakršnim koli orožjem izven športnih strelišč ali drugih mest, ki so v ta namen določena, Za vsako streljanje, zažiganje raket, ognjemete in podobno iz prejšnjega odstavka mora koristnik predhodno dobiti dovoljenje od upravnega organa .skupščine občine Hrast- nik, ki je pristojen za notranje zadeve, 15. odstraniti ali poškodovati j oglasne, opozorilne ali druge javne deske, kakor tudi prometna ogledala> ki se nahajajo na območju občine Hrastnik, 16. prenočevati v senikih ali drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali osebe, ki je Z*1 objekt odgovorna, 17. puščati kokoši ali drugo perutnino na prometne ceste ozirom* druga mesta, kjer bi bila s le1” ogrožena varnost prometa ali poško-dovano premoženje; 18. smučanje, sankanje in kota1' l:anje na javnih cestah ali drug’11 javnih mestih, kjer je zaradi pr0-meta ogrožena varnost ljudi in PTe" moženja. 19. odlagati les ob cestah In jav' nih poteh oziroma cestnih kana11" ali na cestnem zemljišču, 20. oranje cestnega zemljišča ln naoravanje zeftilje na cestišče, 21. graditi ograje, če niso nujo0 potrebne za varnost pešcev ali fnlrte »1 Odlok o proračunu aa leto 1M1 oOCu Zagorje ob Savi