november 1980
glasilo delovne organizacije
91/1980/s[41 MI
798100030
V.V VI
š°°§-2" ® —>2.
D ° o 8 D -i:
S I?*
— —"8 s $ ®Ts °
D
mehanotehnika izo/a
Republika
naša
rojstvo
slavi
Če preštejemo tvoja rojstna leta, DOMOVINA, se nam zdiš mlada kot prebujajoče se dekle. Zakaj si tako močna, lepa, zrela, zakaj te občuduje in spoštuje ves svet?
VEMO ZAKAJ! Ti nisi navadna domovina, ti si bila rojena v krvi in trpljenju svojega ljudstva, bila si rojena iz ljubezni in s pesmijo vseh zatiranih naših narodov. In ljudstvo, ki je stoletja prenašalo bič in ponižanja, je postalo prosto, svobodno. In to ljudstvo ne pozna druge besede kot človek. Pojem narod, nacija, črni ali belopolti, mu je neznan, le človek je vsebina vsega. Dokazali smo, da znamo graditi lasten dom, lastne tovarne, mostove.... Dokazali smo in še dokazujemo, da brez kapitalističnih gospodarjev ustvarjamo svetel dom — DOMOVINO srečnih in delovnih ljudi.
Čestitamo ti, republika, ob tvojem 37. rojstnem dnevu, čestitamo ti z vsemi 22 milijoni tvojih prebivalcev, z vsemi, ki te imamo radi, tudi s tistimi, ki so te pred 37. leti v Jajcu ustanovili in tistimi, ki so dali svoje življenje zate.
Zavest, vztrajno delo, hotenja in predvsem ljubezen do vseqa, kar je storil tovariš Tito zate in za nas, njegova bogata dediščina — to so temelji in po-r°k> da te bomo izgrajevali, da boš še lepša, močnejša in vredna še večjega občudovanja in spoštovanja.
Besedo
ima
uredniški
odbor
tem pa tudi čas, ko naše inter no glasilo ni in ni hotelo ni svetlo. Običajno na tem mesti jadikujemo in tožimo, kako tež ko je uredniškemu odboru, kei je „general brez vojske" ali 2 drugimi besedami, da jeuredni ški odbor brez člankov, ki naj bi jih urejeval. Tokrat bomo naredili izjemo. Ne bomo „jokali'‘ o nedelavnosti na informativno
-	člankarskem področju, pač pohvalimo. Prav ste prebrali, pohvalimo! In kaj hvalimo? Predvsem zavzetost večine zaposlenih pomagati uredniškemu odboru pri oblikovanju vsebine glasila, da bo res naše, da smo v člankih res Ml. Torej ne kaže obupovati,	ampak zaorano
brazdo še razširiti. Zato pričakujemo, da bo prihodnja številka še pestrejša in zanimivejša. Da bo res taka, se zavzemimo že danes. Predvsem bi zelefi vaših mnenj, pripomb, pobud in vprašanj. Vsakega muči tako ali drugačno vprašanje, tako z delovnega kot samoupravnega področja, tako v zvezi z delom v tovarni kot izven nje. Naj ga zapiše in v glasilu bo lahko prebral odgovor nanj.
Kot ste lahko opazili, smo v to številko uvrstili pregled otroškega varstva v obalnih občinah. V prihodnji številki bomo objavili pregled zdravstvenih uslug v naših obalnih občinah. Posredujte nam vaše pobude in vprašanja v zvezi s tem!
In upajmo, da vas bomo prihodnjič spet pohvalili....? !?
Ob 29. novembru — dnevu republike čestitamo vsem delavcem našega kolektiva z željo, da bi bilo tudi v bodoče vse naše delo usmerjeno v nadaljnji materialni in kulturni napredek v razvoju socialističnih, samoupravnih odnosov v naši družbi.
D ru ž be n op ol itične organizacije, samoupravni in poslovodni organi ter uredniški odbor
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★******* Moja
domovina
Ima jedna zemlja na sredi Balkana, Draža mi je od suvoga zlata, siajnija od žarkoga sunca.
U njoj ima visokih gora, u njoj ima granitnih stena, to je druže domovina moja, domovina starih Slovena.
Ima jedna zemlja na sredi Balkana nad kojom sunce naj lepše sija. Ostače u meni večno, da živi večno meni najmilija.
U nioj ima predvidnih gora, u njoj ima mramornih stena, to je domovina naša, to je kolevka starih Slovena.
Ima jedna zemlja na sredi Balkana, u kojoj svaka majka heroja rada. Zadojila mlekom mira, ostavi svetao
zavet, da čuva zemlju svoiu, da ne da nikom u nju da dira.
U njoj ima predivnih gora, granitnih stena, to je domovina moja, to je Jugoslavija, kolevka starih Slovena.
Ima jedna zemlja u srcu Balkana, u kojoj se rodi jedan čovek, o kome piše istorija cijela.
To je bio čovek mira, koji nije dao zlotvoru, da u našu domovinut dira.
Mnogi če pesnici o njemu pevati, mnogi pisci o njemu pisati, jer je ime u zlatu izlito, to je za nas najsvetlije ime Tito!
STOJANKA MILOVANOVIČ DE 2000
TITO OSTAJA Z NAM,
IZGUBILI SMO OČETA,
NEUVRŠČENI SVOJEGA USTANOVITELJA,
SVET GLASNIKA MIRU IN SOŽITJA MED NARODI NJEGOVE IDEJE IN ŽIVLJENJSKO DELO ŽIVI DALJE
Čeprav je poteklo že več mesecev od tistega majskega večera, ko je naša domovina in ves miroljuben svet zaječal ob žalostni novici, nas vrste čakajočih na obisk grobnice na Dedinju spet in spet opozarjajo na bolečo izgubo.
Ni več ljubljenega voditelja, učitelja, prijatelja in tovariša. Za vselej je odšel tvorec sodobne, socialistične, samoupravne, neuvrščene in neodvisne Jugoslavije.
V	naših srcih je bilo in bo zapisano dejstvo, da je TITO bil in ostane velikan naše dobe, na obzorju, katere bosta kot večen svetilnik človeškega dostojanstva, poguma in humanizma ostala Titova misel in njegovo veličastno delo.
Bil je državnik, katerega besede so bile močnejše od orožja velikih sil, človek, ki je bil res človek, tovariš s pravim delavskim srcem, heroj in revolucionar, ki ni pozfial besede: umik, vdaja; komunist do dna duše in učitelj vseh nas, ki nam je bil kot oče.
Rasel je skupaj z narodi na tej jugoslovanski zemlji, ki so po stoletjih jarma združili svoja hotenja in moči in so v skupnosti enakopravnih narodov videli poroštvo za svoj obstoj in kažipot za prihodnost. Prav ta enotnost je bistvo vsega, kar pobrateni jugoslovanski narodi in narodnosti gradimo z razvojem samoupravljanja.
Pot, ki smo jo prehodili pod njegovim vodstvom, je bila trda, a uspešna. Vemo, da ne bo lahka tudi vnaprej, cilj pa je jasen in sprejet od ogromne večine delovnih ljudi. Kljub zaostrenim pogo-
W'
m
- to ^ao cit
m sef $
is	1
*
jem gospodarjenja smo pripravljeni premagovati težave in dograjevati družbo, ki ustreza zgodovinskim, nacionalnim in kulturnim posebnostim naše države. V mednarodnih odnosih uresničujemo politiko neodvisnosti in popolne svobode človeka, dežel in narodov, kajti vsa vsebina več desetletij dolge bitke Josipa Broza, je, v bistvu sestavni del teženj in hotenj miroljubnih ljudi vsega sveta. Se in še bi lahko pisali o osebnosti in delu tovariša Tita, gradiva ne bi zmanjkalo, saj so o njem pisane obširne knjige in prevedene v skoraj vse jezike sveta. Titove osebnosti in dela ni mogoče zajeti na strani knjige. Zato tudi ne moremo reči samo enkrat hvala za vse, kar je za nas storil, ker je njegovo življenjsko delo obširno. In tudi zato ne, ker je še med nami in ker je moč njegovih idej, snovanj in dejanj tako neizčrpna, da jo bodo uresničevali še bodoči rodovi. In to prav tako, kot da bi še živel.
M. V.
Obrtne delavnice »Emboplast« Koper
m mazMMvm ’ '	»mm	jt%	Metanu*.”
mmm umu
*< . *C0f U aO
US
%i . Irt r:$QmehanoHhnti&
:,0ta
»us*- •• *
-V 'v> V* V
% '% "	y	'4X'	V
m«*!
• mm**mi
H*
27. septembra 1980 so Zapori Koper praznovali Dan službe izvrševanja kazenskih sankcij Ob tej priliki je izšla tudi posebna izdaja njihovega informatorja" z namenom, da predstavi javnosti pretekla, sedanja in prihodnja prizadevanja penoloških delavcev na področju prevzgoje in resocializacije zaprtih oseb.
Skladno z družbeno usmeritvijo na področju kazenskih sankcij, je tudi koperski zavod vlagal velike napore pri urejanju življenjskih pogojev, usposabljanju ter izpopolnjevanju obsojencev.
Do pred šestimi leti je bilo v zavodu proizvodno delo slabo organizirano, za obsojence nezanimivo in preveč enostavno. Danes imajo v sklopu Zapora
Koper obratno delavnico „Emboplast".
Delavnica razpolag? s strojnimi kapacitetami in sicer enim brizgalnim strojem 1250 gr in dvema 75 gr, z delovno silo (obsojenci). Z njimi imamo že od leta 1978 sklenjen samoupravni sporazum o poslovno-teh-ničnem sodelovanju, kakor tudi letne komercialne pogodbe.
Montažne in strojne kapacitete zasedamo v celoti za naše potrebe.
Cena dela po letni pogodbi znaša cca 15.000.000.— N din po naši PC.
Ob tem dnevu so bili povabljeni na slovesnost tudi predstavniki našega podjetja.
Podeljeno nam je bilo priznanje za večletno sodelovanje.
MATKO OGRIZEK
Pregled izvajanja planov
v srednjeročnem obdobju 1976—1980
V trenutku, ko je srednjeročno obdobje 1976 — 1980 praktično za nami, je zelo pomembna analiza razvojnih možnosti, smernice in elementi poslovanja delovne organizacije za
naslednje srednjeročno plansko obdobje.
Analiza osnovnih parametrov za preteklo pbdobje
Nagrada delovni organizaciji Mehanotehnika ob občinskem prazniku
Po srednjeročnem planu bi morali osebni dohodki narasti od 93 mio din na 174 mio din v letu 1980, poprečno letno za 17,2%. Dejansko pa so narastli od 81 mio din v letu 1976 na 194 mio din po oceni za leto 1980, to je poprečno letno za 28,2%. Če primerjamo skupno izplačano maso za osebne dohodke v petletnem obdobju in planirane mase, vidimo, daje le ta presežena samo za 1,2 %.
Osebni dohodki so rastli tekom petih let vedno počasneje kot je rastel dohodek. Gibali so se v dovoljenih mejah določenih v samoupravnih sporazumih. Na področju izboljšanja .akumulativne Sposobnosti je v preteklem srednjeročnem obdobju prav tako narejen velik premik. Vlaganje v sklade je bilo precej boljše, kot je bilo predvideno s planom. Planirani skladi so bili preseženi kar za 65 %. Razporejena sredstva v sklade so bila po posameznih letih naslednja:
Analiza zaposlovanja v preteklih letih je pokazala, da se je število zaposlenih delavcev povečalo za 15,8%, kar pomeni 238 novih delavcev. Poprečna letna stopnja rasti je bila 3,2 %,
(Nadaljevanje z 2. strani) nam na prvem mestu kaže izredno visoko in konstantno rast celotnega prihodka iz leta v leto. Planirano rast skupnega, celotnega prihodka je delovna organizacija v obdobju 1976 — 1980 presegla za 8,7 %. Planirani realni celotni prihodek bi moral narasti od 348 mio din v letu 1976 (upoštevajoč 15% inflacijo) na 863 mio din v letu
1980.	Poprečno bi letno naraščal za 29,6 %. Dejanski doseženi celotni prihodek pa je naraščal za 47,4 %, kar je precej
kar je več od resolucijskih planskih usmeritev za 1,2%. Naj povemo, da je pri zaposlovanju bila prisotna predvsem komponenta ekstenzivnega zaposlovanja, čemur se mora v naslednjem srednjeročnem obdobju delovna organizacija izogniti. Investicijske naložbe, predvidene s sanacijskim programom kot tudi s srednjeročnim planom 1976 — 1980, so bile v celoti realizirane. Za srednjeročno obdobje so bile planirane investicijske naložbe v vrednosti 110 mio din v stalnih cenah, če pa upoštevamo delovanje 15% letne inflacije, se ta vrednost poveča za 127 mio din. Dejanske realizirane investicije so bile 157 mio din, kar pomeni 24% več, kot je bilo planirano. Največje investicijske naložbe so bile izvedene v letih 1979 in 1980, kar se je pokazalo kot zelo dobra poteza, saj *se je delovna organizacija najprej akumulativno opomogla in potem pristopila k realiziranju večjih investicij. Doseženi uspehi v preteklem srednjeročnem obdobju nas spodbujajo, da vstraja-mo po tej poti in v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja dosežemo čim več.
BISERKA JOVANOVIČ
»Mehanotehnika« — Jugoslavija v malem
S ponosom, zadovoljnim nasmehom in obljubo, da bomo s svojimi uspehi v še večji meri prispevali k razvoju naše občine, je predsednik delavskega sveta DO tov. DUJC Andrej sprejel priznanje iz rok predsednika skupščine občine Izola tov. Podreka Brunota.
V imenu kolektiva se je za priznanje zahvalil z besedami:
,,Celotna rast Mehanotehnike v 28. letih njenega obstoja odraža njeno identiteto. Naš kolektiv se je vseskozi naslanjal zlasti na lastne sile. Da je takšna usmeritev pravilna, se je pokazalo ob sprova-janiu naše sanacije v preteklosti. Doseženi kvalitativni premiki pa so najbolj veren odraz moči in kvalitete samoupravljanja pri nas. Nagrada „11. julij" je priznanje za dosežene uspehe, kolektivu pa bo prav gotovo vlila še več delovnih moči, da bomo še bolj vestno opravljali svoje delovne in samoupravljalske naloge in tako dosegali zastavljene cilje.
V imenu delavcev kolektiva Mehanotehnike in v imenu ostalih nagrajencev, se vsem skupaj zahvaljujem za priznanje. Nam in tudi ostalim nagrajencem naj služi nagrada kot priznanje za dosežene rezultate, predvsem pa kot spodbuda za še plodnejše nadaljnje de-
I K
lo.
več, kotjebilo planirano. Pozitiven je tudi trend naraščanja porabljenih sredstev, ker kaže relativno zaostajanje za trendom naraščanja celotnega prihodka.
Dosežena skupna porabljena sredstva so manjša kot planirana za 5 %, rast dohodka pa je presegla planirano rast za 38 %, rast čistega dohodka je presegla planirano za 11 %.
Tako kot gibanje celotnega prihodka in dohodka, je bilo tudi gibanje osebnih dohodkov vedno v porastu.
Trditev, da je ,,Mehanotehnika" Jugoslavija v malem potrjuje dejstvo, da naš tisoč-sedemstočlanski kolektiv sestavljajo predstavniki narodov vseh naših bratskih republik, obeh avtonomnih pokrajin in nekaterih narodnosti:
In koliko je zaposlenih po posameznih narodnostih (stanje
14.	9. 1980) smo vprašali računalnik in dobili odgovor:
— 1.043 slovenske narodnosti
— 396 hrvaške narodnosti
— 196 srbske narodnosti (zajeti tudi iz SAP Vojvodina in Kosovo)
— 14 makedonske nafodno-
sti
— 7 črnogorske narodnosti
— 24 muslimani
— 31 jugoslovani — neopredeljeni
— 31 pripadniki italijanske narodnosti
— 14 nimajo vpisa.
Smo iz različnih krajev naše domovine, vsak je v naš kolektiv prinesel duh svojega kraja, svoje republike, zato smo Jugoslavija v malem.
Tovariš Tito je o bratstvu in enotnosti dejal, „da moramo v boju proti komurkoli ubraniti svojo neodvisnost Pri tem pa moramo enotno gledati na to.
kaj je najpomebnejše za vso skupnost — na bratstvo in enotnost. Samo tako smo lahko steber odpora proti poskusom od zunaj, da bi nas znotraj spodkopavali."
(iz referata na X. kongresu ZKJ - 1974).
O bratstvu in enotnosti jugoslovanskega delavskega razreda je dejal: Bile so tendence, da mora biti delavski razred povsem vklopljen v nacionalne okvire. Toda v Jugoslaviji je samo en delavski razred, delavski razred vse Jugoslavije. Ne mislim samo zato, ker je pomešan, ker v Srbiji, Sloveniji, Hrvatski in v drugih republikah delajo skupaj ljudje različne narodnosti. Delavskega razreda ne moremo deliti po republikah, delavski razred je jugoslovanski." (21. seja predsedstva CK ZKJ 1971)
SANDRA GRBEC
Vsako leto se ob občinskem prazniku „11. julij" podeljujejo nagrade delovnim organizacijam, ki pri svojih delovnih in samo-UDravnih nalogah dosegajo najvidnejše rezultate, prav tako prejemajo priznanja najzaslužnejši posamezniki.
Letos je bil za našo delovno organizacijo dan 11. julij še posebno slavnosten in pomemben, saj je Mehanotehnika za svoi uspešno izpeljan sanacijski program, za svoie vidne poslovne uspehe, za uspešno uveljavljanje na domačem in zlasti na tujem tržišču, za trdno in kvalitetno samoupravljanje prejela PLAKETO IN DIPLOMO Skupščine občine Izola.
O referendumu — tokrat nekoliko drugače
Koncem avgusta smo se delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti našega kolektiva, odločali o sprejemu „paketa" šestih samoupravnih sporazumov, katerih večina je imela „socialno" vsebino.
Težko bi dejali, kateri od samoupravnih splošnih aktov, ki so bili predloženi v sprejem, je pomembnejši, kajti vsak je pomemben za razmerja na področju, ki ga ureja. Zato so povsem enako pomembne spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju v DO in statuta DO kot vsebina ,,socialnih" aktov (če grobo označimo področja reševanja stanovanj-%
100 90 ,m 80
70 ,r 60 ,r 50 40 30 20
10 O
skih vprašanj in koriščenja sredstev skupne porabe).
Če bi se nekoliko pomudili pri slednjih, lahko zapišemo, da se zlasti določila samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev delavcev, spuščajo na zelo občutljivo področje. Rešitev stanovanjskega vprašanja predstavlja dobri četrtini naših delavcev življenjski cilj in (trenutno) edino željo. Stanovanje pa je danes bolj kot kadarkoli prej dragocena dobrina, zato je potrebno tudi področje reševanja stanovanjskih zadev točno in nedvomno urediti v samoupravnem splošnem aktu.
udeležba j*a voliščih
lA
00
I
»
>o
cC
u
bO
0)
>o
•rl
(D
E-t
ts)
O
<?>
ir\
oo
l
o>
fl
•rl
>G
>0}
&
«>
k
-P
O
p*
®
>CQ
•H
a
&
m
•H
fu
C
O
tši
O
E-t
$
00
I
co
	S	1
m	©	
i—i	>o	C
0)	cO	-p
Ti	Fh	d
IS)	bO	o
•H	•rl	a 0)
•H	<D	u
M	■P	i <0
m	CO	
a	ti	1-3
•rl	>03	X)
>	•H	o
O	iH	u
M	Ph	o
	c	s
		O
N)	CŠI	tSJ
O	O	o
E-l	6H	6H
tN
I
s
d>
&
>N
3
d)
d
3
M
CQ
O
Podobno bi lahko zapisali o vsebini samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah urejanja in koriščenja sredstev skupne porabe, kjer so določeni nameni porabe sredstev skupne porabe.
Prav je, da zapišemo kratko oceno o poteku javne obravnave. Splošna ocena, ki jo lahko povsem upravičeno zapišemo je (pa ne zaradi lepšega), da je bila akcija seznaniti zaposlene z vse-
bino referendumskih _ aktov, uspešna in temeljita. Člani izvršilnih odborov so kot nosilci te akcije, svojo vlogo odlično opravili. Referendum je (kot se navadno reče) uspel. Konec dober — vse dobro, vendar poglejmo, kakšna je bila poprečna udeležba na voliščih in poprečno število pozitivnih glasov.
7o
100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 . 0
poprečno število glasov "ZA"
?
[>
0
>o
cti
U
faC
<D
d
>o
•H
0
Eh
p
tSJ
o
EH
&
00
C'-
<1)
a
•H
>o
>Cfl
P
0
Fh
-P
O
0
M
>C0
•H
cti
03
•H
Ph
P
tsl
O
Eh
CN
*
00
o
i
o-
I
•H	z		
M	0	c	
r-\	>o	-P	Q>
0	CO	a	&
t*	U	o	>CQ
N	hC	s	3
•H	•H	0	r*H
		u	CO
•H	d)	i	
M	■P	0)	0
co	CO	•O	CJ
0	cti	X)	&
•H	>co	O	d
>	•H	U	M
O	rH	O	CA
		=	z
**		p	
o	P	CC	
CC	tSJ	O	
o	O	en	P
EH	£-<		
Iz prikazanega je razvidno, da so udeležba in glasovalni izidi, razmeroma visoki. Ne gre zanemariti dejstva, da je bilo izredno majhno število neveljavnih glasovnic (1 %) od vseh oddanih glasovnic. S sprejemom imenovanih sam. sporazumov
smo zaključili in uredili prene-katera socialna področja naših delavcev.
Uresničevanje sprejetih določil in meril v vsakdanji praksi je naša bodoča naloga.
M. V.
BVP — kratica naše solidarnosti!
Ena izmed lepih navad je tudi ta, da se volilne komisije zares potrudijo lepo okrasiti volišča. Prizor iz TOZD „Kovinski izdelki".
BVP, kot običajno s kratico zapišemo, pomeni okrajšavo za blagajno vzajemne pomoči. Težko bi prešteli vse delavce v Mehanotehniki, ki so kot člani BVP (imenujemo jo tako!) bili deležni finančne pomoči iz BVP.
Finančno pomagati članom je namreč osnovni namen BVP. Povprašali smo, koliko rojstnih dnevov ima naša BVP, večina nas tega ni vedela. S ponosom smo ugotovili, da praznuje 22. obletnico svojeqa poslovanja. Koliko članov je bilo koncem prvega leta poslovanja ne vemo, lahko pa povemo, da jih je v le-
tošnjem letu okoli 600. Z gotovostjo lahko zapišemo, da je število članov iz leta v leto naraščalo. Naraščala pa je tudi mesečna članarina. Tako je v ustanovnem letu 1958 znašala 100 (starih) din, danes pa znaša 100 (novih) din. Poudariti je treba tudi to, da je navedeni znesek minimalna vsota, ki jo mora član mesečno vplačati in res ne predstavlja velikega izdatka. Ta vsota lahko z leti naraste v čeden znesek, ki ga lahko član kadarkoli dvigne seveda, če nima druqih obveznosti
(Nadaljevanje s 4. strani)
do BVP. BVP ima tudi svoje orqane upravljanja. Vsi člani blagajne sestavljajo skupščino. Izvršni odbor, sestavljen, iz 7. članov sklepa o prošnjah za vpis v članstvo, o izključitvi iz član-
Anamarija Prelaz, dolgoletna knjigovodkinja blagajne vzajemne pomoči, se nad delom in nad člani ne pritožuje
stva, o znesku in roku vračanja posojila članov in podobnih zadev s področja poslovanja BVP. Nadzorni odbor občasno, najmanj pa enkrat letno, izvrši pregled finančnega poslovanja in poroča o tem skupščini. Najvažnejša pravica članov je koriščenje posojila v primeru potrebe, redno odplačilo preietega zneska pa dolžnost. Posojilo se mora odplačati v roku 5 mesecev, z možnostjo plačila v mesečnih obrokih.
Kaj torej pomeni biti član BVP? Preprosto povedano: pomagati ostalim članom, ki finančno pomoč trenutno potrebujejo in se ob tem zavedati, da ti bodo ostali člani pomagali, ko jo boš potreboval ti.
SANDRA GRBEC
Čud(ež)na beseda — stanovanje!
Nedvomno predstavlja rešitev stanovanjskega vprašanja za večino delavcev in občanov izpolnitev življenjskega cilja. Z gotovostjo lahko tudi trdimo, da je stanovanj premalo, da bi ga vsi, ki ga potrebujejo tudi dobili. Delavci v našem kolektivu nismo pred stanovanjskimi problemi zatisnili oči. Pa si poglejmo stvari nekoliko pobliže.
Na splošno lahko ugotovimo, da obseg star.-vanjske gra-
ditve ni bil tak, kot je bilo načrtovano. Kot vse kaže bo zgrajenih le okoli 80 odstotkov stanovanj, ki so bila planirana v sedanjem družbenem planu. Zastavili smo si (pre)velik cilj, ki bi ga morda dosegli, če ne bi svoje opravilo tudi pomanjkanje kljupnih gradbenih materialov, premajhna učinkovitost udeležencev v stanovanjski graditvi in neusklajena gospodarska gibanja. Kako iz tega položaja? Ukrepov je več: Predvsem preskrbeti trg z osnovnim' gradbenimi materiali, preusmeriti del sredstev osebne porabe na stanovanjsko področje ter zakonsko urediti finansiranje stanovanjske graditve. Ti ukrepi naj bi bili sprejeti z veljavnostjo na vsem jugoslovanskem prostoru, v občinah pa naj bi se sprejeli urbanistični ter prostorski plani in dogovori o višini in strukturi cen stanovanj. V naši delovni organizaciji zbiramo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj znotraj delovne organizacije in
v	občini za naslednje namene:
— prispevek za financiranje stanovanjske gradnje — solidarnostni sklad v višini 1,40% iz dohodka na osnovi izplačanih BOD;
— združena sredstva za komunalno in stanovanjsko gradnjo gospodarskih organizacij v višini 0,70% iz dohodka na osnovi izplačanih BOD;
— stanovanjski del sklada skupne porabe v višini 2,70 % iz dohodka na osnovi izplačanih DOB ;
— prispevek za solidarnostno gradnjo v višini 0,655% iz dohodka na podlagi izplačanih BOD.
Večino zbranih sredstev naša delovna organizacija namen-
Nočemo komentirati zgornjih številk, sodbo prepuščamo delavcem samim. Menimo pa lahko, da je bilo delo komisije za stanovanjske zadeve in strokovnega referata v tem obdobju uspešno in pohvale vredno.
Področje stanovanjskih zadev je dandanes vsekakor eno izmed občutljivih zadev, kjer morata biti doslednost in načelnost stoodstotno prisotni. Slabo bi bilo, če bi utonili v zadovoljstvu ob takk ugotovitvi. Vse-
sko veže pri poslovni banki za najemanje kreditov za reševanje stanovanjskih zadev naših delavcev.
V	nekaterih (tudi obalnih organizacijah) so se delavci odločili za dodaten prispevek, ki ga zbirajo z namenom povečati razpoložljiva sredstva za reševanje stanovanjskih zadev. Tak prispevek se zbira na osno-
vi	(netto) osebnih dohodkov, za njegovo višino pa so se delavci dogovorili in odločili. Zamisel, ki je vredna posnemanja! Ne nazadnje tudi zato, ker bodoči način zbiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo (iz čistega dohodka) ne obeta več zbranih sredstev, pač pa (občutno) manj.
Poleg že omenjenih načinov reševanja stanovanjskih težav rešujemo stanovanjske probleme naših delavcev tudi s sodelovanjem pri nakupu stanovanj z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonci mehano-tehniških delavcev.
Pri reševanju stanovanjskih vprašanj imajo delavci velike težave pri pridobivanju potrebne dokumentacije (gradbena dovoljenja, lastniški odnosi in drugo).
Da ne bi ostali samo pri (nemočnih) ugotovitvah, smo pobrskali v zapiske stanovanjske komisije v naši delovni organizaciji, ki je pristojna reševati v okviru danih možnosti, stanovanjske probleme naših delavcev. Ker bi bil poimenski seznam predolg, podajamo samo številčno sliko tistih srečnežev, ki so od leta 1975 do 1979 dobili novo stanovanje, posojilo ali jim je bilo sedanje stanovanje adaptirano.
kakor se bo treba zaradi rastočih cen stanovanjskih površin in kroničnega pomankanja stanovanj v bodoče še bolj truditi, da bo stanovanjski dinar pravočasno prav naložen. Stanovanjska mošnja bo zaradi spremenjenih zakonskih določil v prihodnjem letu bolj suha, zato dajemo zaposlenim v premislek pobudo o zbiranju dodatnih sredstev iz bruto osebnih dohodkov.
M. V.
Pločniki in hoja po njih
Kot so nam povedali na Splošnem komunalnem podjetju v Izoli in kot ste že sami videli, bodo pločnike ob Plinarni in Plimerju tlakovali in asfaltirali. Tako bo končno urejen del tako neprimernega in nevarnega dela ceste, kjer je pogosto prihajalo ob prihodu na delo, še zlasti pa ob odhodu z dela do poškodb delavcev.
Do semaforiziranega križišča nakopičeni avtomobili naše delovne organizacije in drugih organizacij v industrijski coni, težki tovornjaki, ki ob drugi uri vozijo v Stavbenikov avto-park, občasne vrste avtomobilov proti plinarni, so nenehno ogrožali varnost pešcev, ki so se pomikali po istem cestišču kot vozila. Ko so se pešci prebijali skozi to avtomobilsko džunglo, je kljub veliki previdnosti prihajalo do poškodb. Neurejeni pločniki so botrovali zlomom, zvinom gležnjev in padcem, saj se je moral pešec umikati zdaj vozilom na cesti, zdaj blatu in luknjam na neurejenih površinah, kjer bi morali biti že davno pločniki.
Se bo negodovanje delavcev nad temi težavami pomirilo?
Mislimo, da le delno, saj zaenkrat še ni videti prave rešitve, kako in kdaj se bo uredilo pločnike od križišča po Prešernovi cesti v smeri naselja Jagodje. Ne vemo niti, kakšna usocte čaka pločnike v smeri Stavbenik in naprej po cesti proti Opremi, menimo pa, da tlakovani pločnik le ni primerna pot, po kateri naj bi se pešec varno sprehajal, seveda, v kolikor bo ta pločnik sploh uporabljal.
Pešpot delavcev naj bi bila:
Po izhodu iz delovne organizacije se posamezniki usmerijo k avtomobilom, ki so parkirani na desni in levi strani. V to smer se po pešpoti pomikajo tudi delavci, ki so napoteni domov peš ali z avtobusom. Ko pridejo do konca pešpoti, ki pelje v Center Izole, delavci prečkajo prehod za pešce (VOZNIKI MORAJO V TEM PRIMERU DATI PREDNOST PEŠCEM, KI PREČKAJO PREHOD ZA PEŠCE ). Delavci, ki gredo na avtobus zavijejo ob plinarni desno in gredo proti semaforiziranemu križišču. Pred križiščem morajo vsi, ki gredo v Izolo in vsi, ki gredo v Piran z avtobusom, ČAKATI TOLIKO ČASA, DA SE NA SEMAFORJU PRIŽGE ZELENA LUČ!	M.	Vidmar
	TOZD I TOZD II TOZD IV			TOZD VI TOZD VIII		DSSS	Skupaj
dodel. stanovanja	45	4 lb '		9		16	90
dodel. posojila	28	4 4		1 8		24	
adaptaaija	14	_	5		3	2	24
	 kombinirani nakupi	— — ii	5	8	-	-	5	27
dodelitev stanovanj od stan. skup. Koper, Izola in Piran	35	-	5	-	5	17	82
Skupaj	155	11	38	1	25	64	292
tabela I:	VVZ	kapaciteta	zasedenost	preseg v :
	Izola	546	578	6%
	K0per	632	665	5,2%
	Semedela	600	700	16,69»
	Piran	280	320	14,2%
Opomba: V	VVZ ICoper -	Semedela so vključene naslednje		enote:
liarkovec, Slavnik, Olmo, Rozmanova ulica				
Posamezni	VVZ imajo od	skupnega števila	predšolskih otrok	
naslednjo	sestavo:			
tabela II:	: VVZ	do 3 leta	nad 3 leta	skupaj
	Izola	136	442	578
	Koper	157	508	665
	Semedela	26	674	700
	Piran	66	254	320
	Skupaj	385	1.878	2.263
Zaradi že prekoračenih zmogljivosti se VVZ pomagajo tudi z družinskimi varstvi, ki so sicer manj številna, vendar nič manj učinkovita in smotrna.
Mamica, kje imaš otroka v varstvu?
Grški filozof Diogenes (umrl 323 pred našim štetjem) je zapisal, da je temelj vsake države vzgoja mladih, vzgoja pa se prične že v prvi uri otrokovega življenja in nadaljuje tja do
15.	leta in še dlje.
Ruski pedagog Makarenko pa je dejal, da je od pravilne vzgoje odvisna naša srečna bodočnost, slaba vzgoja pomeni naše bodoče zlo, naše bodoče solze, slaba vzgoja je naša krivda proti drugim ljudem in proti naši domovini.
Te misli, čeprav globoke razume sleherna mati, sleherni oče in vzgojitelj. Naša družba posveča otrokovi vzgoji veliko pozornosti, saj imamo različne šole, fakultete . .. Vse do pred nekaj leti pa smo zanemarjali pomen otroškega varstva in s tem prispevka družbe k vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Da bi dobili vsaj približno sliko otroškega varstva na obali, smo postavili preprosto vprašanje
MAMICA, IMAŠ OTROKA V VARSTVU?
Večina naših delavk je na vprašanje odgovorila, da ga (jih) ima v vrtcu ali kot pravimo drugače, v organiziranem varstvu. Vendar ni nobena skrivnost, da je težko ali skoraj nemogoče odgovoriti na vprašanje, kdai bo prišel čas, ko bo v otroških varstvenih ustanovah dovoli prostora za vse tiste, ki ga potrebujejo. Za vse tiste malčke, ki jih v zgodnjih jutranjih urah vodimo ali vozimn k najrazličnejšim sorodnikom, pri katerih v večini ne morejo izsanjati svojih otroških sanj, pa tudi za tiste, ki ob vzgoji sicer zlatih, a že pošteno utrujenih starih mam, pogrešajo razposajene družbe svojih vrstnikov. Vsem nam je jasno, da je vrtec prva družbena oblika priprave otroka na šolanje in življenje.
Toda vrtcev je veliko premalo ......
Po ocenah skupnosti otroškega varstva SRS se v naši republiki rodi letno okoli 30.000 do 31.000 otrok in kar 180.000 imamo v starosti med 8. mesecev in 7. leti. Organiziranega otoškega varstva je bilo lani deležnih v SRS okrog 60.000 otrok. Kje je preživelo svoje otroške dneve ostalih 120.000 otrok?
Iz podatkov, ki so nam jih poslali VVZ na obali, smo izluščili nekatere, ki bodo verjetno zanimali večino zaposlenih. Z zado\ oljstvom lahko ugotovimo, da je večina otrok deležna varstva, da pa je še veliko otrok, ki čaka na sprejem v vrtec. Tako ima VVZ Semedela — Koper evidentiranih približno 450 prošenj, rojenih v letih 1975 do
1980.	V Piranu je z mesecem junijem čakalo na sprejem 158 otrok, sprejetih pa je bilo 79 otrok. Iz tabele, kjer so prikazane zmogljivosti po normativih za VVZ, je razvidno, da so te prekoračene v vseh VVZ.
►
Naslednje naše vprašanje se je nanašalo na višino prispevka staršev k ekonomskim cenam varstva. Ekonomska cena na otroka je v glavnem enaka v vseh VVZ, povsem enak pa je odstotek udeležbe staršev, katerega višina je odvisna od Dopre-čnega mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana.
Vsled tega je tudi višina udeležbe z manjšimi odstopanji enaka v vseh VVZ na obali, kot kaže tabela IV —	_
tabela III:	VVZ
Izola
Koper
Semedela
Piran
Ekonomska oena v din do 3 l®t	nad 3 leta
2.856.-	2.130.-
2.856.-	2.130.-
2.856.-	2.130.-
2.856.-	2.130.-
za otroka nad 3 loti
533.00
682.00
916,00
1.129,00 za otroka
nad 3 leta
1.342.00
1.491.00
Starši, ki imajo otroke v vrtcu v Vanganelu prispevajo samo 80% v tabeli IV določenih prispevkov in sicer zato, ker je v tem vrtcu predvideno samo 8-urno varstvo, ne pa tako kot drugod 10—urno. Vse tiste, ki nimajo še urejenega varstva svojih otrok, bo prav gotovo zanimalo, kakšna so predvidevanja oziroma načrti razširitve zmogljivosti posameznih VVZ.
VVZ Koper svojih umoglji-vosti ne namerava širiti.
VVZ Semedela predvideva povečati zmogljivosti v letu
1981.
V	krajevni skupnosti Olmo
-	Prisoje se bo pričela v kratkem gradnja 1. faze vrtca s šestimi oddelki za 84 otrok. Do konca leta 1981 naj bi bila končana tudi dograditev enote za Slavnikom s štirimi oddelki za 56 otrok in sicer jasli za otroke stare do 2 let. Ob Dedku mrazu v letu 1983 bodo dobili nov VVZ tudi v Portorožu, kjer naj bi bilo prostora za 168 otrok.
Izolčani že dalj časa pričakujemo pričetek gradnje vrtca v Livadah in upajmo, da bo koncem leta 1982 resnično dokončan in pripravljen sprejeti 170 otrok, kolikor naj bi bila njegova zmogljivost.
tabela IV:
povprečni OD /mesečni/ % prispevka	za otroka
na člana družine v din staršev	do 3 let
do 1.900,00	25	714,00
do 2.300,00	32	914,00
do 3.100,00	43	1.228,00
do 4.100,00	53	1.514,00
poprečni OD /mesečni/	% prispevka	za otroka
na člana družine v din	staršev	do 3 leta
do 5.400,00	63	1.800,00
nad 5.400,00	70	2.000,00
(Nadaljevanje s 6. strani)
In kaj bi svetovali kot vzgojitelji staršem, smo nazadnje vprašali in dobili takle odgovor:
„Starši naj bi se čim več posvečali otroku zaradi njegovega čustvenega razvoja in občutka varnosti, ki za otrokov razvoj veliko pomeni. Motnje, ki se pojavljajo pri otrokovem razvoju, so posledica čustvene razrva-nosti. Starši naj čim več sodelujejo v WZ in vzgojiteljico in sicer zaradi enotnosti vzgoje otroka. Uaotavljamo, da je staršem edina skrb varstvo otroka, zelo malo ali nič pa vedo o otrokovem duševnem razvoju in njegovih potrebah po toplini in ljubezni.
Starši naj se pri vzgoji poslužujejo Vzgojne posvetovalnice, ki ima sedež v Kopru, enkrat mesečno je psiholog na voljo tudi v vseh VVZ na Obali.
Igrače in knjige naj bodo kvalitetne in primerne otrokovi starosti in razvojni stopnji.
Opažamo, da so starši zaradi stiske s časom nervozni, hitijo in se ne utegnejo primerno
Iz
nabav-
nega
sektorja
Nabavna funkcija je v tesni povezavi s proizvodnio, tako da smo delavci nabavnega sektorja posredno in neposredno v vsakodnevnem stiku z delavci TOZD oz. z neposredno proizvodnjo. Kljub temu sem prepričan, da večina naših delavcev ne pozna razmer, v katerih delamo in težave s katerimi se srečujemo in so predpogoj, da realno ocenimo naše delo in naš
posloviti od otroka. Slovo od staršev je za otrokovo počutje, njegov uspešen dan in čustven razvoj izrednega pomena. Večina staršev prenaša na otroka nervozo in nerazpoloženje. Otroku pomenita več poljubček ob slovesu in topla beseda staršev, kot vse druge materialne dobrine."
Kaj naj še zapišemo po vsem zapisanem? Naše želje? Vsi jih poznamo, vsi si želimo, da bi se čimprej izpolnile. Več vrtcev, da bo čim več otrok deležno brezskrbnega varstva. S tem bo tudi delavka — mati razbremenjena velike skrbi, da se otroku, ki je prepuščen samemu sebi, ne zgodi nesreča.
Naše ugotovitve? Te smo že velikokrat napisali — Najhujše so prizadeti najmlajši!
Predvsem kaže resneje in bolj zavzeto razmisliti o tem, za kar se pri skupnostih otroškega varstva vse bolj zavzemajo — otroške vrtce naj bi gradili hkrati z novimi stanovanjskimi soseskami tudi na škodo kakšnega „bi-feia" in drugih lokalov.
SANDRA GRBEC
prispevek k doseganju planskih ciljev.
Nabava je po svojem delovanju usmerjena pretežno izven delovne organizacije, zato je za njeno uspešnost najbolj važno, kaj se dogaja na nabavnem trgu oz. celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Leto 1980 je za večino gospodarskih subjektov težavno, saj so gospodarske razmere zelo zaostrene. Priča smo hudim motnjam v narodnem gospodarstvu, ki se jim ni možno izogniti. Prav ti ukrepi so nedvomno, kot ostale proizvajalce, prizadeli tudi Meha-notehniko. Napori, da izboljšamo stanje našega gospodarstva so pod skupnim nazivom ,,Gospodarska stabilizacija" osrednja naloga združenega dela, družbeno političnih in poli-
tičnih organizacij ter vseh naprednih sil. Ta problematika je dnevno prikazana in prisotna v sredstvih javnega obveščanja, zato se bom omejil le na negativne vplive, ki jih imajo ta do-gaianja na poslovanie nabavnega sektorja v Mehanotehniki.
Motnje pri nabavi imajo naslednje glavne vzroke:
1. negativna zunanjetrgovinska bilanca
2. zaostajanje bazne industrije
3. neurejenost na področju cen ter drugi negativni pojavi
1.	Naša država želi z nekaterimi ukrepi čez noč izboljšati naš zunanjetrgovinski položaj. Tak parcialni pristop je popravil razmerje med uvozom in izvozom, žal pa istočasno povzročil hude gospodarske motnje, ki jih lahko razvrstimo v dve glavni skupini:
a)	Težave, ki nastanejo pri direktnem uvozu.
Tu smo priča nenehnemu povečevanju uvoznih omejitev. Se večje težave povzroča stalna negotovost ter dnevno spreminjanje uvoznih pogojev. Prav tako so pogosti administrativni ukrepi, ki za določeno obdobje popolnoma ohromijo uvoz. Tudi devizne pravice (delež, s katerim lahko razpolaga Mehano-tehnika) so se tekom leta zmanjšale in sicer s , 95 % na 55%, glede na realiziran izvoz. Sedaj (oktober 1980) smo priča ponovni ustavitvi uvoza in na-napovedanem zmanjšanju uvoznih pravic.
Uvoz opreme (t. j. nove tehnologije in s tem večja produktivnost) je bil v letu 1980 praktično ustavljen. Tako je Mehanotehnika le delno realizirala plan uvoza opreme, saj je izkoristila le kratko obdobje, v katerem se je opremo lahko uvozilo in ocarinilo.
Oprema, ki jo nismo v tem času ocarinili, je sicer že plačana in je delno prispela v carinsko skladišče, vendar jo bomo lahko uvozili šele po 1. juliju
1981.
Rezervni deli so izenačeni z uvozom repromateriala, zato je uvoz enako moten in nezanesljiv.
Velikokrat se nam zgodi, da stroji v proizvodnji stojijo, potrebnih delov pa ne moremo cariniti, čeprav so v carinskem skladišču in imamo vse potrebne dokumente.
Če k gornjemu dodamo še vse režimske omejitve (konti-genti in dovoljenja), ki jih izdajajo zvezni organi) je lažje razumljivo, zakaj toliko težav pri uvozu materiala in opreme.
Zaradi stalnih sprememb predpisov je potrebno vedno na novo predlagati banki in drugim organom razne specifikacije, preglede, izjave ter potrdila, s
katerimi moramo dokazovati upravičenost uvoza, da lahko uvozne dokumente reklamiramo in blago tudi ocarinimo.
Vse to povzroča pravo papirnato vojno, ki ima malo skupnega z osnovno nalogo uvoza (načrtovanje in uvoz blaga) daje pa ogromno dodatnega dela.
b)	Uvozne omejitve pa občutimo tudi posredno, preko nerednih dobav na domačem trgu. Naši dobavitelji se srečujejo z vsemi omenjenimi težavami in so bili često v položaju, ko si niso mogli zagotoviti surovin iz uvoza. Ob morebitnih zastojih proizvodnje (kar je pogost pojav) ostane motena celotna reprodukcijska veriga. Z namenom, da izboljšamo oskrbo, je Mehanotehnika	svojim
dobaviteljem	odstopila
del deviznih pravic, vendar se nam ta možnost slabša, saj nam zmanjšuje delež pri svobodnem razpolaganju z ustreznimi devizami.
Motnje na trgu so povezane s ceno. Ob devalvaciji dinarja in zamrznjenih cenah so nekateri proizvajalci opustili izdelavo posameznih izdelkov, ki s svojo ceno ne prenesejo cene uvoženih 30% dražjih) materialov. Nujnost po lastnem izvozu, ki je tudi družbeno sprejeto stališče: „lzvoz pod vsako ceno tudi na račun domačega trga", je povzročilo, da se je večina dobaviteljev usmerila na izvoz, ob tem pa zanemarila domači trg in domačega kupca.
2.	Te težave izhajajo iz makroekonomskih nesorazmerij med kapacitetami predelovalne in bazne industrije, saj razvoj slednje ni sledil razvoju predelovalne industrije, tako, da sedaj ne more kriti njenih potreb.
V	predelavi črne metalurgije naše železarne ne morejo pokriti potreb po vseh vrstah jekla. Ob omejenem uvozu imamo za stotisoče ton primanjkljaja rude, koksa, vložkov surovega železa, odpadlega železa. Ta primanjkljaj se prenaša v vse nadaljnje faze predelave jekla, Mehanotehnika ga občuti pri dobavi: HVT trakov, pločevine, orodnih jeklih ter žici za vijake.
Za ilustracijo lahko povem, da se je zaradi pomanjkanja koksa, ustavil jeseniški plavž, ki je delal neprekinjeno že 40 let.
Nič boljše stanje ni na področju barvne matalurqije. Naši glavni dobavitelji FOM Pro-kuplje (MS, WBZ trakovi), Du-ro Salaj Niš (MS žica), Jurnutol (lak žica) niso zadovoljivo oskrbovani od RTB BOR, saj je le ta od planiranih 80.000 ton za leto 1980 v devetih mesecih
(Nadaljevanje na 8. strani)
Občutek, da je otrok varen in preskrbljen, pomeni materi na delovnem mestu sproščeno opravljanje delovnih obveznosti.
Predstavljamo vam DE »ELEKTRIČNE ŽELEZNICE«
mo vam RIČNE
:«
tirati dnevno 4000 do 5000 primerkov lokomotiv in 6000 do 8000 primerkov vagonov. Seveda se je v tem času krepko razširil asortiman in smo izdelovali že skoraj vse proizvode sedanjega asortimana. Že od samega začetka je bila ta enota s svojimi asortimani usmerjena predvsem na tuja tržišča, zato je bila deležna tudi vseh sprememb in nihanj v svetovnem povpraševanju po električnih vlakih. Tako nam v zadnjem obdobju proizvodnja pada in jo moramo večkrat nadomestiti s proizvodnjo drugih izdelkov. S formiranjem TOZD je bila enota ,.Električne železnice" skupaj z delavnimi enotami Telefoni, Tračnicami, Šivalnimi stroji vključena kot delovna enota v TOZD ,Tehnične igrače".
Delovna enota se deli v tri oddelke in sicer'
— brizgalnico,
— barvarno,
— montažo.
V	brizgalnici je zaposlenih 63 delavk in 10 režijcev. Razporejeni so v tri kontinuirane izmene. S tako razporeditvijo smo seveda poleg neštetih težav zagotovili maksimalno izkoriščenost strojev, saj se dela na strojih dnevno 16 ur, vključno v prostih sobotah in nedeljah.
Na 17 strojih za predelavo plastičnih mas, delavke izdelujejo plastične polizdelke za lokomotive in vagone, delno pa tudi za potrebe ostalih delovnih enot. Poleg tega se v tem oddelku vršijo še različna ročna čiščenja polizdelkov in mletje do-livkov.
Barvarna je sestavljena iz dveh barvarn s 15 oziroma štirimi kabinami za barvanje in tiskarno z dvema tiskarskima avtomatoma in večjim številom ročnih	tiskarskih	strojčkov.
Skupno je v tem oddelku zaposlenih 45 delavk in 6 režijcev. Delo se izvaja v dveh izmenah.
V	barvarni delavke z barvarskimi pištolami nanašajo na ohišja lokomotiv, vagonov in vodenih avtomobilov originalne odtenke barv, v tiskarni pa na tako pobarvana ohišja s pomočjo tamponov in klišejev namažejo še kopijo originalnih napisov.
Poleg barvanja in tiskanja lahko v tem oddelku vršimo še metalizacijo raznih plastičnih polizdelkov.
Montažni oddelek je največji in zaposluje 136 delavk in 21 režijcev. Delo se vrši na montažnih trakovih, delno pa tudi na stranskih operacijah. Delavke s pomočjo raznih montažnih priprav in precejšnje ročne spretnosti sestavljajo posamezne polizdelke v lične lokomotive, vagone in druge izdelke kot so garniture v HO in N velikosti, zapornice, škatle za baterije itd.
DE »Električne železnice" ali kakor jo marsikdo imenuje ,,Elektrovlak", je ena najstarejša organizacijska enota v okviru Mehanotehnike. Prav kmalu po prvih kovinskih igračah je ta enota začela izdelovati električne lokomotive in vagone. Prvi dve „HO" lokomotivi sta bili „Morse", ki jo izdelujemo še sedaj in „BL—2".
Začetki so bili skromni in tedanje dnevne količine okoli
60—100 lokomotiv dnevno, se sploh ne morejo primerjati s sedanjo proizvodnjo. Leta 1973 smo iz dotedanje izključno montažne enote, barvarne in novega oddelka za predelavo plastičnih mas, oblikovali tehnološko in ekonomsko zaokroženo enoto. Istočasno smo ji priključili še enoto, ki je izdelovala lokomotive v „N" velikosti. Tako oblikovana enota je bila sposobna iz osnovnih materialov izdelovati polizdelke, jih pobarvati in potiskati ter zmon-
(Nadaljevanje s 7. strani)
izdobavil le 32.000 ton. Zaradi izvoza barvnih kovin, nastopajo težave pri oskrbi livarne s sekundarnimi surovinami. Meha-notehnika ima prav tako neprestane težave s transoortno embalažo, kartoni in papirji. Vzroki so že v samem začetku predelave, ko moramo uvažati les (kanadski les je 40% dražji od domačega), uvažamo tudi tisoče ton odpadnega papirja, tudi uvoz celuloze je nereden.
Vse to se izkazuje pri nerednih dobavah embalaže, izjemnemu poslabšanju kvalitete ter nenehnemu dviganju cen (v letošnjem letu nad 60 %).
Kakšno je stanje z nafto in njenimi derivati, občani občutijo sami. Nafta je osnova celotni petrokemiji. Mehanotehnika občuti vse te motnje in podražitve pri nabavi plastike, folij, vrečk, gorivih in mazilih. Nafta je vplivala na velik porast stroškov transporta in energije.
Vse težave, ki pestijo bazno industrijo se prenašajo po reprodukcijski verigi navzgor ter se tu še stopnjujejo ter zavzemajo že tak obseg, da skoraj ni materiala, ki ga bi lahko nabavljali po normalnem postopku. Razmere na juaoslovanskem nabavnem trgu lahko označimo kot trg prodajalca (ponudba je manjša od povpraševanja).
Večina dobaviteljev (pose-
bej tisti, ki imajo monoplne položaje) narekujejo prodajne pogoje. Pogosto praksa je, da dobavitelji kljub pogodbam in do-aovorn prenehajo dobavljati material ter tako izsilijo nove cene oz. boljše plačilne pogoje.
Ob splošno slabi oskrbi smo često prisiljeni sprejemati blago dvomljive kvalitete.
Vse gornje težave poskušamo delno oblažiti z zalogami repromateriala. Te so v zadnjem obdobju zelo porastle, kar povzroča vezavo sredstev (obresti) ter slabša že itak slabo likvidnost Mehanotehnike, vendar je to manjše zlo, kot morebiten zastoj v proizvodnji.
Kljub dosedaj omejenim, objektivnim motnjam, menim, da smo delavci nabavnega sektorja zadovoljivo prebrodili težave Jetošnjega leta ter v danih razmerah poslovali uspešno, saj proizvodnja ni imela večjih zastojev, kar je končno cilj nas vseh. Res je, da smo bili večkrat na robu zastojev, vendar smo vedno s skupnimi napori ter sodelovanjem ostalih služb in samih TOZD, vedno našli ustrezno zadovoljivo rešitev.
Mislim, da je ravno to sodelovanje bistveno prispevalo k reševanju težav, prav ta skupni nastop pa je največja garancija za še boljšo oskrbo z reprodukcijskimi materiali v naslednjem letu.
- ??
Andrej Dujc, vodja delovne enote:
Po končani poklicni kovinarski šoli leta 1369, sem se zaposlil kot vodja traku v takratni delovni enoti „Elektrovlak".
Takratni obseg DE je -bil manjši, primerno temu se je izdelalo mnogo manj lokomotiv, ki so bile že takrat glavni proizvodni program delovne enote ,,Elektrovlak". Po preselitvi de-
lovne enote v nove proizvodne prostore (pokrito takratno dvorišče) se je organizacijsko spojila z DE „Piccolo" in DE barvarno", v omenjeni organizacijski sklop pa je bil priključen novo urejen strojni park za brizganje plastičnih mas. Tako je takratna delovna enota pridobila novo orqanizacijsko obliko, sestavljali so ga trije oddelki (strojna obdelava, barvarna in montaža). Takšna organizacijska oblika obstaja še danes.
DE »Električne železnice" je imela že nasledeno široko paleto proizvodnega programa, ki ga je s časom še razvijala in širila. Na višku proizvodnje lokomotiv, se je v DE dnevno izvedlo preko 5000 enot raznih tipov lokomotiv. Žal zadnje čase osnovni program elektrovla-ka upada, dopolnjujemo ga z drugimi našimi proizvodi (avto-pista, telefoni itd.).
V tem obdobju sem zasedal razna delovna mesta v delovni enoti. Bil sem vodja traku, vodja izmene, vodja strojne obdelave, vodja montaže in leta
1979	zasedel delovno mesto vodje delovne enote.
V tem času sem se ob delu izobraževal in tako končal srednjo šolo ter nadaljeval in zaključil višjo šolo za organizacijo dela. V področje mojega dela spada predvsem:
—	vodenje poslovanja DE, koordinacija dela oddelkov z odgovornostjo za stroške, realizacija plana ter skrb za varnost pri delu.
Zaradi širokega asortimana programa delovne enote in velikosti same, zahteva od vseh spremljevalnih delavcev v DE veliko zavzetosti, saj le tako lahko dosežemo postavljene plane in cilje."
Gregor Mihevc, vodja oddelka barvarna:
„V Mehanotehniki sem se zaposlil leta 1974 kot izdelovalec šablon. Po poklicu sem ključavničar. Leta 1975 sem zasedel delovno mesto vodje barvarne. V moj delokrog spada vodenje in koordinacija dela barvarne in tiskarne z odgovornostjo za varnost pri delu in realizacijo plana polizdelkov. Delovni pogoji v barvarni so težki, v zimskem času imamo precejšnje probleme zaradi ogrevanja prostorov barvarne.
V oddelku barvarne pobarvamo surovce ohišij raznih lokomotiv in vagonov. Za omenjeno barvanje je potrebno izdelati šablone različnih oblik, ki jih izdelamo v oddelku sami. Tako pobarvana ohišja gredo v tiskarno, kjer se še potiskajo z raznimi napisi in emblemi. Klišeji za tiskanje se izdelujejo v
Tu smo, režijci v barvarni . . .
(Nadaljevanje z 8. strani) priročnem fotolaboratorju, ki pa organizacijsko spada v SM — 1010."
Vinko Žužek, vodja strojne obdelave:
„V Mehanotehniki sem zaposlen od leta 1975. Leta 1969 sem končal poklicno kovinarsko šolo v Kopru. Izučil sem se za strugarja. Po večkratnem menjavanju raznih podjetij, sem se leta 1975 drugič zaposlil v naši delovni organizaciji.
Moja prva zaposlitev v Mehanotehniki je bila kot vodja montaže v oddelku Piccolo, ki je sedaj združen v delovno enoto 1100 — „Električne železnice". Po ponovni zaposlitvi v naši delovni organizaciji, sem delal kot vodja traku na elektrovlaku in nato tri leta kot planer v isti delovni enoti.
Boris Šukljan, vodja montaže:
,,Kot štipendist Mehano-tehnike sem se leta 1973 zaposlil na delih in nalogah električarja. Kasneje, leta 1975 sem bil premeščen v TOZD I na dela in naloge tehnologa, kot vodja montaže v DE 1100 pa delam od leta 1979.
Delo v montaži je zelo raznoliko in zahtevno. Zahtevnost proizvodnje pogojujejo predvsem majhne serije velikega števila izdelkov. Dnevno se v montaži finalizira 6—8 izdelkov, kar povleče za sabo preobračanje okoli 300 različnih polizdelkov. Pri tem se pojavljajo najrazličnejši problemi. Eden najbolj perečih je kvaliteta polizdelkov, zaradi katerih prihaja v montaži do motenj in zastojev. Polizdelki- za našo montažo se izdelujejo v vseh TOZD
Ana LAPAJNE:
,,V Mehanotehniki združujem svoje delo že 17 let in sicer od leta 1963, v oddelku „bar-varna" delam 15. leto, prvi 2 leti pa sem delala na montaži elektrovlaka.
V	barvarni so delovni pogoji zadovoljivi, čeprav delovni dan spremlja umazano delo in neprijeten vonj. Delu sem se sicer privadila in ga rada opravljam, vendar menim, da je bodočim mamicam le nekoliko škodljivo,
. . v brizgalnici . . .
V	tem času sem ob delu hodil na delovodsko šolo v Kopru in jo uspešno končal.
Leta 1979 sem postal vodja strojne obdelave v DE — 1100. Z novim delom sem zadovoljen, čeprav ni vse tako kot bi mora-
lo	biti. Kljub’ iztrošenim orodjem in razmeroma mladim neizkušenim kadrom, moramo skrbeti za vedno lačno montažo. Vseeno se je zadnje čase kvaliteta in izkoriščenost strojev precej izboljšala."
delovne organizacije in pri najrazličnejših kooperantih, za nemoten tok proizvodnje je potrebno sodelovanje in delo vseh služb planske, tehnološke, kontrole, nabave ...
Delo v montaži se odvija na tekočih trakovih, norme in delovna mesta so postavljena po WF sistemu, cilj tega pa je, da se s čim manjšim številom delovnih ur, dokonča izdelek. Vendar so za doseganje WF norm, potrebni dobri polizdel-
saj pri barvanju uporabljamo razne kemikalije in barvila. Takrat pred 15. leti, ko sem pričela delati v tem oddelku, seveda nismo posvečali večje pozornosti nosečim delavkam, takrat smo pač delali vsi, saj področje, ki ureja oz. skrbi za bodoče matere in mamice z majhnimi otroki, ni bilo zdaleč tako urejeno. Danes je seveda drugače.
Cvetka MARSIČ:
V	Mehanotehniki sem zaposlena od leta 1969, šesto leto pa delam v brizgalnici. Delo na brizgalnih strojih ni težko, je pa precej enolično, kljub vsem ga rada opravljam in ne bi želela, da bi me kdaj premestili.
Menim, da je za večino delavk, ki delamo v brizgalnici eden največjih problemov kontinuirano delo. Mene osebno sicer tak način niti ne prizadene veliko, saj sem neporočena in nimam družinskih obveznosti. Drugače pa je seveda z materami, saj delovni urnik težko prilagajajo potrebam družinske skupnosti in veliko „prostih" sobot in nedelj morajo namesto v družinskem krogu, preživeti za tovarniškimi stroji. Najbolj so seveda pri tem prizadeti otroci, saj je nedelja za večino
(Nadaljevanje na 10. strani)
ki. Če hočemo doseči WF — normo in obdržati kvaliteto, je potrebna dodatna obdelava polizdelkov, vendar pa so te dodatne ure v breme izdelka.
Delovna mesta v montaži so zasedena z žensko delovno silo in zaradi tega je izostajanje z dela precej pereče.
Če bi povlekli črto in pogledali gibanje na tržišču, kjer je konkurenca velika, bi ugotovili, da v kolikor hočemo obdržati pri življenju ta asortiman izdelkov, moramo dvigniti kvaliteto in tehnološko tako posodobiti proizvodnjo, da bodo izdelki konkurenčni na tržišču."
Delavko -- nosečnico, ki jo ob takšnem delu spremlja neprestana slabost oz. slabo počutje, premestimo na primernejše delo, na katerem bo lahko uspešno in zadovoljivo delala. In prav je tako!
Sicer se s sodelavkami dobro razumemo in se tudi moramo razumeti, saj skupaj preživimo vsakdanji, 8-urni delavnik.
Ob koncu naj pristavimo, da je tov. Lapajne Ana za svoje dolgoletno in uspešno delo, prejela leta 1977 medaljo dela, ki je predstavljala predvsem vspodbudoza še večji de^vni elan in uspeh.
v montaži
Obračunovalki v DE „Elektrovlak" Irena Škrbec in Giuliana Lusič.
; # | V.«l».
Delavke na montaži
(Nadaljevanje z 9. strani)
ljudi ,,majhen praznik", ki ga v glavnem podarimo svojim družinam, posebno pa otroku, ki želi biti ob prostem času deležen materine topline. Tako pa smo delavke na kontinuiranem delu proste kot pač pride, v ponedeljek, torek, sredo ... ko imajo ostali družinski člani svoje obveznosti.
Želja nas vseh je, da bi tudi delo na brizgalnih strojih bilo organizirano dvoizmensko, seveda v kolikor bi bilo to sploh možno in ne bi pri vsem tem trpela celotna proizvodnja, od katere je odvisen naš obstoj."
„Elektrovlaka", kjer sem opravljala različna dela pri sestavljanju oziroma vršila najrazličnejše operacije na tekočem traku. Trenutno opravljam nalogo, ki je sestavljena iz treh operacij in sicer:
1. operacija — sestavljam motorčke tip E 019, ki je naš najstarejši in obenem najboljši motorček. V ohišje elektromotorja vstavljam magnete in statorje ter jih nato lepim s SA-VANOL lepilom.
2. operacija — vzmet motorčka postavim v ročno sti-skalko težko 300 kg, kalibriram ležaj na ohišju
3.	operacija — kalibriranje pokrovčka na motorčku.
Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljna, v kolektivu oz. v mojem delokrogu se počutim prijetno. V 24 letih sem spoznala veliko sodelavcev in z njimi vedno iskala prijateljske vezi. Delovni pogoji so bili leta nazaj slabši, saj je naš delovni dan spremljal velik ropot strojev in neurejeni, utesnjeni prostori, vendar sem delo opravljala lažje, saj sem bila mlajša in polna delovnega elana, ki ga z leti počasi izgubljaš. Želim, da bi vsa naslednja leta v Mehanotehniki preživljala tako kot sem jih vseh 24 let — v delu, sodelovanju in prijateljstvu.
Stabili-
zacija
Skoraj ne mine dan, v katerem ne bi vsaj enkrat slišali besedo — stabilizacija. Kaj ta beseda pomeni, kaj želimo s tem povedati in zakaj jo tako pogosto uporabljamo, bomo spregovorili v nadaljnjih vrsticah. Smiselno bomo poskušali pojem besede Drenesti izven okvira naše delovne organizacije, v naše vsakdanje življenje pri delu.
Besedo stabilizacija bi lahko zamenjali še z drugimi besedami, kot so utrditev, uskladitev, itd., sicer pa ni bistvo v tem, katera beseda ali izvor je tu resnično primernejši. Bistvo je razumeti, kaj želimo s tem povedati oziroma doseči.
Beseda stabilizacija je širok pojem, ki vključuje delovno organizacijo kot objekt, v katerem so vključeni vsi delavci, od najnižje pa do najvišje uvrščenega grupiranja delavca. To pomeni, da v naši samoupravni družbi, vsak posamezni delavec, po svoji psihofizični in drugi sposobnosti, s svojimi nalogami (delom) na enakopraven način prispeva k smoternemu in racionalnemu poslovanju delovne organizacije.
Delavci, ki so po razvidu del uvrščeni v vodstvene — vodilne strukture, skrbijo za izdelavo planov TOZD in plana asociacije izdelovanje posameznih planov za področja temeljnih poslovnih funkcij; izdelava okvirnih predračunov za poslovanje in skupne plane ter oblikovanje ukrepov za uresničevanje srednjeročnih planov. Tako bi lahko našteli vse naloge zajete v razvidu del in opravil, kar pa nima smisla, da bi tu naštevali. Poudariti velja le to, da je vsak delavec — član kolektiva, ki s svojim delom, na svojem delovnem področju prispeva k stabilizaciji.
Kaj smo storili v Mehanotehniki v tem stabilizacijskem obdobju? Smo se obnašali v skladu s stabilizacijskimi ukrepi, ki so bili kot izhodišče vsem samoupravljalcem in naposled še nam?
Resnici na ljubo moramo priznati, da nismo stali križem rok. Prijeli smo trdno, že od samega začetka in to držimo še danes. Verjamemo v boljši jutri, zato je beseda stabilizacija tudi beseda jutrišnjega dne.
Pri postavljanju letnega plana tako po TOZD, kakor na nivoju delovne organizacije, smo upoštevali vse dejavnike, ki bi kakorkoli pripomogli za naš na-
mn'
Kontrola ni ..igračkanje", kot bi kdo sodil po sliki.
Ondina BEMBIČ:
,,V Mehanotehniki sem zaposlena od leta 1967 in vseskozi v tiskarni. Delo, ki ga opravljam ni težko, je pa precej zahtevno in terja veliko natančnosti, spretnosti in hitrosti.
Pred kratkim smo dobili 2 nova stroja, na katerih "poteka delo avtomatsko, predvsem lahko na teh strojih pobarvamo približno 50 % več izdelkov, de-
lo	je lažje in terja manj fizičnega napora. Ostali stroji so starejši, delo na njih poteka ročno, kasneje smo uvedli pedala, tiskanje na njih je nevarnejše, saj so stroji manj zavarovani in lahko pogosto pride do poškodb prstov. Tiskanje polizdelkov poteka v dveh izmenah.
Milka KOCJANČIČ:
„V Mehanotehniki sem zaposlena 24 let, točneje od leta 1956, na oddelku ,,montaža" De „Elektrovlak" pa delam 13. leto. Moja prva zaposlitev je bila v avtomatinici, leta 1967 pa sem bila premeščena v montažo
(Nadaljevanje z 10. strani)
daljnji razvoj in doseganje planskih obvez.
Z administrativnimi ukrepi smo omejili službena potovanja na najnižjo možno mejo. Zmanjšali smo privatne izhode delavcev med delovnim časom. Sprejetih je bilo precej ukrepov za smotrno trošenje materiala in finančnih sredstev (nesmotrnih inovacij idr.). Trudimo se pri zmanjševanju neopravičenih (takozvanih namišljenih) bolniških izostankov. Prizadevamo si omejiti neplačane dopuste in še in še bi lahko naštevali.
Nekaj pa se nam pri vsem tem ne zdi najboljše. Omejili smo na minimum strokovna izpopolnjevanja delavcev, nekaj podobnega je tudi s štipendijami za redno in izredno izobraževanje. Zaradi administrativnih ukrepov smo omejili nadurno delo. Davčna služba je pri tem postavila nekoliko večjo davčno osnovo za nadurno delo, kar naj bi bilo v skladu s politiko zaposlovanja nezaposlenih. V delovni organizaciji se izvaja obračun nadurnega dela po pravilniku. Tako smo de iure in de facto predvideno 50 % povečano osnovo, zmanjšali (zreducirali) za cca 35%. Naši kvalificirani delavci, tehniki, inženirji in drugi, se v prostem času zaposlujejo pri nekaterih zasebnikih, drugi si spet iščejo tolažbo v obdelavi najetih zemljišč itd.
V	Mehanotehniki potrebujemo tovrstne storitve, saj je razvidno
Osnovni in poglavitni namen vsake delovne organizacije je, da proizvaja čim bolj tekoče in nemoteno. Poleg ostale proizvodne problematike, so nesreče pri delu tiste, ki povzročajo neprijetne in nepredvidene zastoje. Ti zastoji se odražajo v izostankih z dela in imajo za posledico velike denarne škode.
Ne smemo pozabiti humanizacije dela, ki je vedno pomembnejši faktor v delovnem procesu. Varstvo pri delu izhaja iz humanizacije dela in vso skrb posveča zaščiti delavca. Poudarjamo ustvarjalnost delavca in potrebo po tem, da mora biti delovni proces prilagojen psihofizičnim lastnostim delavca in ne obratno. To pomeni, da moramo delavcu prilagoditi delovne priprave in naprave, delovne prostore itd.
Na področju usposabljanja za vamo delo, se je sprejelo vrsto ukrepov. Izobraževanje in usposabljanje je preventivna oblika in eno najprimernejših in
iz računovodskih dokumentov, koliko denarnih sredstev vsako leto izplačamo tujim firmam za tovrstna dela. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da smo v Mehanotehniki v predhodnih obdobjih bili usmerjeni v uvoz orodij, ker so naše kapacitete premajhne. Zdi se mi, da je podatek dovolj zgovoren in ne potrebuje širšega komentarja.
Osebni dohodki delavcev so
v	glavnem odvisni od prebitega časa pri delu, pri drugih od oddanih učinkov — izdelkov itd. Pri vsem tem pozabljamo na kvaliteto dela, smotrno trošenje materiala, delovnih sredstev, doseganje rokov, v katerih se mora delo končati idr.
Vemo, da do danes še nismo pripravili ustreznega razvida del in nalog (kataloga) za našo organizacijo, ki bi ustrezal sedanji organizacijski strukturi, obstoječi razvid (opis delovnih mest) pa je zaradi številnih organizacijskih sprememb, neprimeren za nadaljnjo uporabo, ker ne odraža prave, resnične vsebine opisanih nalog napram tistim, katere delavci resnično opravljajo. Zaradi tega pogosto slišimo, da je določeno delo precenjeno, a drugo slabo ocenjeno. Gotovo nam taki neurejeni odnosi več škodujejo kot koristijo, čeprav velja pravilo, da je vsaka metoda, ki daje dobre rezultate tudi dobra, pa vendar se nam vsiljuje mišljenie, da bi bilo lahko še boljše, če bi uredili obravnavane zadeve.
ALBIN LOVREČIČ
najučinkovitejših sredstev za preprečevanje vzrokov, ki imajo za posledico nesreče. K preventivni obliki zaščite delavca prispevajo svoj delež tehnični, zdravstveni in socialni ukrepi. Temeljna organizacija je delavcem dolžna zagotoviti varno okolje in varne delovne razmere. Toda kljub vsem ukrepom, nesreče nastajajo.
Primerjava gibanja nesreč za celotno delovno organizacijo s Doprečjem zaposlenosti v prvih osmih mesecih je naslednja:
V	letošnjem letu so bile nesreče pri delu, za razliko od prejšnjih let, lažjega značaja. Ni bilo težjih nesreč, ki bi terjale velike izostanke z dela. Poprečje števila zaposlenih je bilo večje, zato je tudi večje število nesreč. To število bi lahko bilo ob upoštevanju varnostnih pravil in navodil manjše.
Najpogostejši vzroki nesreč pri delu so neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, neurejenost delovnih prostorov, založenost
transportnih poti, pomanjkanje zaščitenosti delovnih priprav in naprav ter njihovo slabo vzdrževanje.
Kljub vsem tehničnim zaščitnim ukrepom pa na nesreče, ki imajo za posledico poškodbe delavcev ali materialne izgube, v največji meri lahko vpliva le sam delavec, ki s svojim vedenjem skrbi, da ne pride do nezgodnih situacij. Večjo skrb je treba posvetiti varnemu delovnemu okolju, da bo lahko delavec ob normalni pazljivosti ter strokovnimi in delovnimi sposobnostmi opravljal delo tako, da ne bo prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar.
VLADO MAGLICA
POŽARNO - PREVENTIVNA ZAŠČITA NA DELOVNIH MESTIH
Različni tehnološki procesi zahtevajo ustrezne požarno-varstvene ukrepe, vendar imajo vsi požarnovarstveni ukrepi, ne glede na raznovrstnost tehnologije in na stopnjo požarnih nevarnosti skupen cilj v tem, da bi kar najbolj zaščitili življenje delavcev na delovnih mestih in premoženje, s katerim upravljajo.
Zato naj veljajo tale opozorila:
1. Dobro urejena organizacija požarnovarstvene službe je porok za varnost življenja delavcev na delovnih mestih in za premoženje, izpolnjevanje po-žarnovarstvenih ukrepov pa je dolžnost samoupravnih organov in slehernega delavca.
2. Izpolnjevanje požarnovarnostnih ukrepov zahteva poučenost ljudi o vzrokih za nastanek požarov, ki lahko izbruhnejo v trenutku ali pa se razvijejo šele pozneje, prav tako pomembna je tudi poučenost delavcev o načinu gašenja začetnih požarov.
3. Na nekatere pogoste vzroke nastanka požarov moramo biti posebno pozorni in sicer:
— Vnetljive tekočine, gorlji-
vi	laki, topila in razredčila so zelo gorljivi in eksplozivni, zato morajo biti spravljeni v ognjevarnih posodah in prostorih, kot to določajo posebni predpisi..
— delovne stroje je potrebno redno pregledovati, predvsem pa čistiti in mazati, da lahko pravočasno preprečimo morebiten vžig;
— električne naprave in svetila morajo biti v prostorih, kjer je prisotnost hlapov vnetljivih tekočin, plinov in gorljivega prahu, varna pred eksplozijo in v skladu z elektrotehničnimi predpisi. Po končanem delu moramo obvezno izklopiti tok;
— red in čistoča sta pogoj za preprečevanje požarov, zato morajo biti postavljeni na ustreznih mestih negorljive posode, kjer se lahko odlagajo odpadki, stroji in prostori morajo biti po končanem delu očiščeni, prehodi med stroji in zasilni izhodi na hodnikih prosti, da bi bila v primeru požara mogoča hitra intervencija gašenja in omogočen hiter izhod;
— varilec sme variti le na mestih, ki so popolnoma očiščena gorljivih odpadkov in snovi in ne v bližini skladov gorljivega materiala. Na mestih, kjer varimo mora biti poskrbljeno za ustrezne gasilne naprave in gasilna sredstva. V kolikor eden od navednih pogojev ni izpolnjen, VARJENJE NI DOVOLJENO. Varilec mora biti poučen o načinu gašenja in uporabi gasilnih aparatov, da bi v primeru požara, pravilno ukrepal;
— kurilne naprave je potrebno večkrat pregledovati, saj bi nepravilno delovanje le-teh, lahko prav tako povzročilo na-stenek požara;
— kajenje vedno prinaša skrite nevarnosti, zato je potrebno jasno označiti mesta, kjer je kajenje PREPOVEDANO oz. DOVOLJENO in nenazadnje, najvažnejše je, da se teh označb strogo držimo;
— delavci v delovni organizaciji bi morali poznati zvočni signalni znak, ki naznanja požar, obvladati bi morali gašenje z ročnimi gasilnimi sredstvi;
—	gasilne naprave in drugi gasilni pripomočki morajo biti postavljeni na vidnih mestih in dostopni v vsakem času;
— občasen požarnovarstveni pregled strojev in delovnih prostorov je nujen, saj bi le tako lahko pravočasno odpravili vse tiste nepravilnosti, ki so lahko vzrok za nastanek požara. Tak pregled pa lahko napravi le strokovna oseba.
BRANKO HOMOVEC
DROBNE RESNICE
Opravljanje je kot fotografija. Najprej se razvije negativ, nato pa se po potrebi poveča.
Pri pogovorih je najbolj zanimivo tole: ravno ko meniš, da si naletel na inteligentnega človeka, pa ta odpre usta in začne govoriti.
Nekateri tako hite za svojimi cilji, da niti ne opazijo, kdaj so do cilja prispeli.
Varstvo pri delu v delovni organizaciji
Gibanje zaposlenih v zadnjih petih letih
Pregled gibanja zaposlenih je prikazan po strukturi, tako se lahko ugotavlja, pri katerih strukturah delavcev je fluktu-acija večj.’ id normalne. Za „normalno" fluktuacijo seštejejo invalidske in starostne upokojitve, ,,nenormalna" fluktu-acija pa pomeni zlasti prihajanje
delavcev i.j enega v drugo podjetje. V zadnjih letih imamo več primerov prenehanja delovnega razmerja mladih delavk, ko postanejo matere in nimajo varstva za svoje otroke.
Nastopili delo v času od 1. 1. 1976 do 30. 9. 1980:
strokovna izobrazba
leto
1976		1977	1978	1979	1980	Skupaj
visoka - P	12	4	2	7	4	29
višja - VS	11	15	4	12	2	44
srednja - SŠ	27	50	22	20	14	115
visoka|kv^lifikaci ja -	VK 5	2	1	5	-	9
kvalifikacija - KV	40	55	54	56	26	209
nižja - NS	2	4	1	5	7	15
polkvalifikaoija - H£	-	6	4	7	1	18
priuoitev - P	4	2	8	-	1	15
nekvalifikacija - HK	190	214	88	165	19	676
Skupaj	289	550 	r	164	275	70	1128
Prenehali delovno orazmerje v istem obdobju:
leto
1976		1977	1988	1979	1980	Skupaj
visoka - F	8	4	4	9	1	26
višja - VŠ	9	7	7	15	4	40
srednja - SS	24	20 ‘	16	17	12	89
vieok^kvalifikacija -	VK 6	6	1	5	-	18
kvalifikacija - KV	25	52	18	57	22	152
nižja - NŠ	6	6	6	4	2	25
polkvalifikaoija - PK	9	9	4	4	2	28
priučitev - P	64	45	51	25	19	IBS
nekvalifikacija - NK	59	94	56	59	52	280
Skupno	208	225	125	175	95	822
Strukturne spemembei
strokovna
izobrazba
stanje
51.12.75
prim V-------
Sasu 76/80
odšli' v-----
Sasu ?6/80
19
29
26
VB
20
44
40
SŠ
99
115
89
24
EC
21
18
EV
255
209
152
77
NS
51
15
25
10
IK
90
18
28
10
775
15
184
169
NK
Skupaj
116
1416
676
1128
280
822
596
Če pogledamo tabelo ,,Strukturne spremembe", ugotovimo, da se je število zaposlenih v zadnjih petih letih povečalo za 306 delavcev. Boljša je predvsem sama struktura zaposlenih, zlasti delavcev s poklicno, srednjo in višjo šolsko izobrazbo, čeprav se je ravno v obdobju 1976 — 1980 strokovni kader v nekaterih primerih že večkrat zamenjal.
V	letu 1976 se je od delovne organizacije ločila (osamosvojila) TOZD „Feroplast" Buje, zato ta TOZD ni prikazana v stanju zaposlenih z dne 312. 1975.
Iz rubrike ,,Prišli — odšli" v tabeli „Strukturne spremembe" lahko razberemo, da so bile najmanjše spremembe v letu 1978.
V	letošnjem letu prav tako predvidevamo umirjeno fluktuacijo, nedvomno na to vplivajo stabil'zacijski ukrepi.
V	letošnjem letu je področje zaposlovanje posebnega pomena, saj se je število zaposlenih drugič v osemindavajsteih letih obstoja Mehanotehnike zmanjšalo. Prvo tako zmanjšanje smo zasledili v letu 1965, ko so bili uvedeni posebni gospodarski ukrepi.
MARJAN CFTIN
Kadrovske X3nnnrarfag spremembe v letu 1980:
Odšli:
TOZD I TOZD II TOZD IV TOZD VI
TOZD VIII 7 delavcev
56 delavcev 4 delavci 9 delavcev
DSSS
19 delavcev
DO skupaj 95 delavcev
Pri Mi:
I	20	delavcev
x'CZD II	1	delavec
'x‘0ZD IV	11	dclavccv
TOZD VI	6	delavcev
TCZD VIII	12	d&lnvcov
DtiSS	20	delavcev
DO skupaj	70 delavcev
Včasih je bilo zapisano ....
Podjetje je vložilo težke miljone za gradnjo družinskih stanovanj, saj stane eno stanovanje v novem bloku okroglo 5 milijonov (starih) dinarjev (Mladi proizvajalec, leto 1962)
danes pa pišemo..........
da bodo morali bodoči stanovalci plačati približno 13.210,00 (novih) dinarjev („Delo", 20. marec 1980 — Gradnja v Livadah), vendar je kasneje zqornja cena za m2 še
krepko poskočila..........
Včasih smo ug tavljali, da
je v „Mehanotehniki"...........
število zaposlenih (december 1962) 645 delavcev
prisotnih na delu 587 delavcev
v bolniškem staležu 25 ali vsaki 12 delavec
zamude 60 delavcev danes tudi ugotavljamo, vendar boli zaskrbljeno. ...
število zaposlenih (julij)
1735 delavcev
prisotnih na delu 1513 delavcev
v bolniškem staležu 222 delavcev ali vsaki 8 delavec zamude 340 delavcev P. S. Časi se spreminjajo, ljubezen do višjih cen, „bolni-ške" pa je očitno vse večja. Torej pregovor, da liubezen nima kraja, in meja, drži.......
M. V.
razlika
prišli odšli
Ml je tudi vaše glasilo Napolnite njegove strani tudi z vašimi prispevki
506
Glas
mladih
ORGANIZIRANOST V ZSMS DO MEHANOTEHNIKA
Mladi v Mehanotehniki smo organizirani v osem OOZSMS in sicer:
1. OOZSMS ,,Elektrovlak"
2. OOZSMS ,,Telefoni"
3. OOZSMS ,,Šivalni stroji"
4. OOZSMS ,,Pihane igrače"
5. OOZSMS „TOZD II in
VIII
6. OOZSMS „TOZD IV"
7. OOZSMS ,,TOZD VI"
8. OOZSMS ,,DSSS"
Vsaka osnovna organizacija
ima svoj program dela, po katerem izvaja samostojne akcije. Osnovne organizacije imajo svoje organe, ki so določeni s statutom ZSMS. Predsedstva 00 se sestajajo enkrat mesečno oziroma po potrebi. Mladi smo preko svojih delegatov zastopani v samoupravnih organih. TOZD/DSSS in v DO, prav tako se preko svojih delegatov povezujemo z ostalimi DPO.
Povezujemo in sodelujemo z OK ZSMS Izola, saj imamo svoje člane v konferenci mladih delavcev, zastopani smo v predsedstvu O K ZSMS Izola in v ostalih organih predsedstva pri občinski konferenci.
Da bi pripomogli k boljšemu delovanju in povezovanju osnovnih organizacij v skupnih ciljih, nalogah in interesih je bil ustanovaljen koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS, ki usklajuje akcije širšega in skupnega pomena za vse osnovne sredine. V koordinacijskem svetu sodeluje s svojimi izvoljenimi člani vsaka 00.
V	samem akcijskem programu je velika pozornost posvečena povečanju števila članov, predvsem pa v usposabljanju le teh za uveljavljanje mladega de-
lavca v socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosih, za doseganje čimbolj-ših rezultatov pri zastavljenih nalogah.
Na področju idejnopolitičnega izobraževanja je bil letos narejen korak naprej, saj je bilo več kot 20 mladincev vključenih na različne seminarje o idejnopolitičnem usposabljanju, ki jih je organizirala bodisi OK ZSMS Izola ali pa RK ZSMS.
S ponosom lahko ugotovimo, da smo tudi na področju SLO in DSZ v tem mandatnem obdobju dosegli zastavljene cilje. Ustanovljena je bila stalna mladinska pohodna brigada „Milke Kleva", ki je imela svoj „krstni" pohod v zaledje občine Izola. Brigada je bila dva dni na terenu, kjer se je vadila v vojaških veščinah za obrambo naše domovine.
S področja kulturnih dejavnosti je bilo organiziranih nekaj razstav z različno tematiko v prostorih delavske restavracije.
V	pripravah je tudi problemska konferenca o kulturi v združenem delu. Petdeset mladincev je obiskalo spominski park „Josip Broz Tito" in muzej „25. maj" in si ogledalo ostale znamenitosti Beograda.
O svojih akcijah obveščamo širši krog naših delavcev preko internega glasila „MI'\ dnevnega informatorja in zapisnikov, ki jih razobesimo na oglasne deske delovnih sredin, v katerih delajo osnovne organizacije.
S prostovoljnim delom poskušamo ohraniti tradicijo, ki se je začela že takoj po osvoboditvi in obnovitvi porušene države, organizirajoč mladinske delovne akcije. Udeležujemo se mladinskih delovnih akcij, ki jih organizira OK in RK ZSMS. Sedem mladincev je bilo udeleženih na zvezni MDA Makedonija 80", od koder so za svoje delo v brigadi prinesli visoka priznanja.
DEMALSALIHOVIČ
Brigada ,,Mirke Kleva" na pohodu proti Dvorom.
karavlo Kastelc. Ob prihodu v kasarno in prisrčnem sprejemu, smo se pozdravili s predstavniki delovne organizacije „Luka" in predstavniki SGP N. Gorica.
V prijetnem kulturnem programu, ki so nam ga graničarji pripravili, smo si ogledali kratko komedijo:	„Vojak	pri
zdravniku", v kateri se je predstavil vojak — ..Namišljeni bolnik", ki bi moral v naslednjih dneh skupaj s tovariši oditi n« marš. Ves prežet z raznoraznimi bolečinami je obiskal zdravnika, da bi ga opravičil napornega in neprijetnega marša. Ob zaigrani komediji smo se od srca nasmejali. Zaigrali in zapeli so nam pe«mi o Jugoslaviji in Titu in njihovemu petju smo se pridružili tudi mi. Nadvse slovesno* je bilo podeljevanje priznanj najzaslužnejšim čuvajem naše socialistične, samoupravne skupnosti.
Radi so nam pokazali in razložili delovanje posameznega orožja, predvsem puškomitralje-za, prav ponosno pa so nam predstavili veščine svojih psov.
In nenazadnje srečanje pač ne bi bilo srečanje, če ne bi pomerili svojih moči v športnih tekmovanjih, tokrat v odbojki. Izbrana vrsta graničarjev je bila boljši nasprotnik in je ,,fante v civilu" zasluženo premagala.
V prijetnem in prijateljskem vzdušju smo posedli okrog dol-
OB DNEVU GRANIČARJEV - 15. AVGUSTU SMO OBISKALI KARAVLO KASTELC
Tesna povezanost in sodelovanje delovnih liudi s pripadniki JLA ima v zadnjem času vse večji pomen v našem družbenopolitičnem življenju. Tradicionalna srečanja „vojaka" in „de-lavca" izvenijo v prijetna in družabna srečanja, ki jih dopolnjuje pester kulturni program.
Tudi letos kot vrsto let doslej smo ob praznovanju dneva graničarjev obiskali vestne čuvaje naših meja. Tokrat smo se Dredstavniki delovne organizacije Mehanotehnika namenili na 1
Pred odhodom še spominska slika
ge mize in si ..kruljenje" praznih želodcev potešili s pravim vojaškim pasuljem.
Sproščen pogovor, ki je po „okusnem kosilu" stekel, sta spremljala smeh in dobra volja.
Graničarji sodelujejo v družbenopolitičnem življenju obmejnih krajevnih skupnosti in v različnih skupnih akcijah. Obmejne enote naše armade danes uvrščamo med najsodobnejše. Ob naši dolgi, več kot 5.061 kilometrov dolgi državni meji so zgrajene nove, modernp karavle, opremljene s sodobno oborožitvijo, aparaturami, veliko je materialno—tehničnih pripomočkov za pouk. Življenjski pogoji v karavlah so udobni, saj si lahko graničarji v prostem času ogledajo televizijske predstave, poslušajo radio, prav tako pa imajo ob določenih dnevih prost izhod iz kasaren.
Obmejna enota karavle Kastelc je razdeljena v tri oddelke, ki se na straži ob meji izmenično menjujejo, prav tako izvajajo vse splošne naloge iz programa, ki je namenjen pripadnikom JLA. Graničarji na Kastelcu so precej osamljeni, težje izkoriščajo svoj prosti čas (izhod iz kasarne), saj so za odhod v najbližje mesto odvisni od prevoza avtobusov. Tako si lahko le malokdaj ogledajo filmsko predstavo, odžejajo v kavarni in sploh vključijo v življenje mestnega vrveža. Obmejne enote pripadnikov JLA nedvomno zaslužijo za svoje vestno opravljene najodgovornejše naloge v obrambi domovine priznanje vseh delovnih ljudi.
V	spomin na prijateljsko srečanje smo našim „gostite-Ijem" na Kastelcu podarili 3 knjige „Tito in partija" z željo, da bi v svojem nadaljnjem opravljanju nalog in ciljev dosegli še večje uspehe, da bi s svojim pogumom, junaštvom in ijubeznijo do svoje domovine, trdno in zavestno stali na straži miru.
SANDRA GRBEC
MLADINSKA BRIGADA „MIRKE KLEVA" OB DNEVU BORCA-4. juliju
V	zgodnji popoldanski uri smo se drug za drugim zbirali na trgu Padlih v Izoli. Mimoidočim je zastal korak, ko smo ob spomeniku padlim, odeti v uniforme, z nahrbtniki na ramenih stali v polkrogu in poslušali govor nekaterih borcev izolskega zaledja. Na izolskem pokopališču so se s polaganjem venca in minuto molka poklonili borcem, padlim za našo svobodo. Brigada se je premaknila proti griču, k novi bolnici. Prvi „vzpon" smo dobro prestali in si na vrhu nekoliko odpočili. Dogovorili smo se o nadaljnjem poteku pohoda. Iz brigade se je izdvojila izvidniška četa, ki je stopala nekoliko pred brigado, saj smo pričakovali, da nam bodo pripravili zasedo. V vrsti, drug za drugim smo odkorakali v smeri proti Dvorim. Pred naseljem Malija je veselo vzdušje prekinilo pokanje avtomatskih pušk in bomb. Padli smo v zasedo. ,,Pa smo tam", je vzkliknil komandant briqade. Zaseda je bila tako dobro postavljena, da je naša izvidnica ni mogla pravočasno odkriti. Fantje iz zasede so nasmejani skočili iz skrivališč in se nam pridružili na poti skozi Malijo. Skozi vas smo
zakorakali s pesmijo ,,Jugoslavija". Zvečer smo utrujeni prispe-
li	v Dvori, kjer smo se nastanili na dvorišču stare osnovne šole. Po težko pričakovanem počitku smo povečerjali, nato pa pričeli s priDravo kresa, ki je kmalu z mogočnim plamenom zagorel. Na dvorišču in pred vhodom v šolo smo postavili stražo, ki se je vsako uro menjala. Prijeten večer smo popestrili s pesmijo in kolom, ki smo ga zaplesali okoli kresa. Odpravili smo se k počitku. V zgodnji jutranji uri (okoli 3. ure) nas je prebudil nepričakovan napad, ki je med naše vrste vnesel preplah in zmedo. Po končani akciji smo se kmaju pomirili in prezračili zadimljene prostore.
Vstali smo z jutranjim soncem in se kmalu zatem odpravi-
li	na predavanje, kjer smo se seznanili s pomenom orožja in načinom uporabe, prikazane pa nam je bilo tudi razstavljanje orožja. Poskrbeli smo malo za rekreacijo in po počitku odšli na strelišče. Tu so nam pripadniki teritorialne enote prikazali način streljanja in uporabo polavtomatskih pušk. Po streljanju je sledilo čiščenje orožja. Lačni smo prispeli h kosilu.
Dobro razpoloženi in zadovoljni s potekom in vzdušjem na pohodu smo se vrnili v Izolo.
VLADO MAGLICA
Kulturna stran
MEŠANI PEVSKI ZBOR „OBALA"
Pevski zbor je bil ustanovljen pred tremi leti na iniciativo samih pevcev in dirigenta, ki so pred tem peli v različnih zborih na obalnem področju. Zbor je hitro napredoval in že pol leta po ustanovitvi nastopil na prireditvi „Naša pesem 78" - republiško tekmovanje zborov, ki se prireja vsako leto v Mariboru. Na tem tekmovanju se je zbor uvrstil v drugo kvalitetno skupino in dobil srebrno plaketo mesta Maribor.
Kmalu zatem se je zbor udeležil znanih mednarodnih tekmovanj v Arezzu in Gorici (Italija), kjer so nastopili pevski zbori iz Evrope, Južne Amerike in Azije. Tekmovalo se je v dveh kategorijah in sicer v folklori, kjer so pevci zasedli 4. mesto in polifoniji, kjer so zasedli 2. mesto in prejeli srebrno plaketo.
Kljub temu, da je pevski zbor,,Obala" ostajal samo eno leto, se je uspešno uveljavil med kulturnimi kritiki in občinstvom. Kmalu
oo	nastopu v Gorici je koprski radio sorejel MPZ „Obala" pod svoje pokroviteljstvo in mu s tem omogočil nemoteno in redno delo brez finančnih težav. S tem se je zbor obvezal, da bo redno snemal za koprski radio.
Jeseni leta 1979 je bil zbor povabljen na znano vsejugoslovansko tekmovanje v Negotinu, ki se prireja v čast znanemu srbskemu skladatelju Stevanu Mokranjcu. Osvojil je prvo mesto in se s tem uveljavil tudi v drugih republikah.
Pevska kvaliteta zbora se je nenehno vzpenjala in dosegla vrhunec v letošnjem letu na tekmovanju „Naša pesem" 80 v Mariboru. S svojim petjem je navdušil številne poslušalce, kritike in nenazadnje tekmovalno komisijo, ki je zbor proglasila za absolutnega zmagovalca. Osvojil je zlato plaketo mesta Maribor in se s tem uvrstil v prvo kvalitetno skupino slovenskega zborovskega petja. Uspeh v Mariboru je omogočil „Obali" nastop na pomembnem mednarodnem tekmovanju v Spittalu (Avstrija). Zbor je tu spet slavil, saj je v močni konkurenci svetovnih zborov zasedel tretje mesto.
Ti uspehi so zbor uveljavili tudi v evropskem prostoru. Vabila na razne pevske festivale so kar deževala. Letos poleti se je zbor udeležil pevskih festivalov vTuebingenu (Nemčija) in Ravenni (Italija) in pri tem požel nedeljena odobravanja vseh prisotnih, tako glasbenih strokovnjakov, kot tudi občinstva. V letošnjem letu ima zbor v načrtu še udeležbo na mednarodnem festivalu moderne glasbe v Grazu, prav tako si želi udeležiti evropskega petja v Belgiji. Dobil je tudi uradno povabilo za gostovanje na Filipinih.
V MPZ „Obala" pojejo študenti, delavci, mladi in starejši. Na pevske vaje, ki so trenutno v prostorih osnovne šole v Semedeli, se vozijo iz različnih krajev in sicer iz Ankarana, Kopra, Šmarij, Izole in Portoroža. Veliko svojega prostega časa žrtvujejo, saj imajo vaje kar trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih in prav njihovo neutrudljivo delo je obrodilo sadove slave. Vodi jih nadarjeni dirigent Mirko Šlosar. Za še uspešnejše delovanje pa zbor potrebuje nove pevce. Prijavi se lahko vsak, ki ima posluh, veselje in močno voljo.
V Mehanotehniki je prav gotovo veliko takih, ki bi radi peli, manjka pa jim začetnega poguma.
Iz našega kolektiva sodelujejo pri pevskem zboru „Obala": Gar-dina Lucijan, Lever Milan, šlosar Boleslav, Palčič Cvetka in Popovič Želiko. Dva pojeta že od samega začetka, trije pa so se priključili kasneje.
Verjetno koga od teh poznate. Obrnite se nanje in radi vas bodo peljali na vaje!
BOLESLAV ŠLOSAR
MOJA POT Z AVTOBUSOM
Prihajam na delo z avtobusom, ki je moje edino prevozno sredstvo, če mi kdaj pred nosom odide, potem se jezim in čakam naslednjega vsa nervozna, besna, ker ena minuta je kriva ...
ali je predčasno odpeljal, ali pa sem bila prepočasna in odpeljal je ta avtobus.
Če pa avtobusa ni,
v koloni stoji, ali se na vožnji kaj zgodi, potem zaman čakam, zgubljam živce, a delo čaka me v tovarni, kar sram in strah me je, da bi morebiti zamudila.
A ko piha burja in močno dežuje, nikjer zavetja ni za nas, potnike avtobusa, ni strehe, da ubežimo nevihti, mrazu in dežju, ki neusmiljeno prši na nas, potnike avtobusa.
Čakam in čakam in mrzel veter brije do kosti, a avtobus, kot da pozabil je na nas, potnike avtobusa FRANČIŠKA FUKS MISLI
Maribor — ,,Naša pesem 80" — tak je nasmeh zmagovalcev
Spoznal sem deklico svojih sanj, za vse življenje sem jo hotel imeti Pregovor? . . . spomnil sem se nanj. „Ni vse zlato, kar se sveti!"
Vsak ima svoj način življenja.
Eni živijo z muko drugi brez trpljenja.
Vsi pristajamo v isto luko.
MARIJA CENČIČ DE 1200
Športna dogajanja Športna dogajanja
Nogometni turnir za prehodni pokal KS OOZSMS DO Meh a-notehnika
Vsako leto se v mesecu maju, v počastitev dneva mladosti organizira turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS OOZSMS.
Letos se je tega, lahko bi rekli že tradicionalnega športnega srečanja, udeležilo 8 nogometnih ekip iz posameznih TOZD oz. DSSS in sicer:
DE 1100 — ,,Elektrovlak DE 1200 — ..Telefoni"
DE 1300 — ,»Tračnice"
DE 1400 — ,,Šivalni stroji" De 1010 — ,,Tehnološka priprava dela"
TOZD IV — „Kovinski izdelki"
TOZD Vlil - „0 rod je remont"
DS — ,,Skupne službe"
V prvem tekmovalnem delu so se pomerile vse ekipe med seboj in dosegle naslednje rezultate:
DE 1100 7 : 1 DE 1300 DE 1400 4 : 5 TOZD IV DE 1200 2 : 3 TOZD VIII DE 1010 5 : 1 DSSS
V polfinale so se uvrstile 4 ekipe, ki so prvi dan turnirja premagale svoje nasprotnike.
Rezultati polfinala:
DE 1100 je z rezultatom 2 :
1	premagala ekipa TOZD IV TOZD VIII pa je slavil zmago nad DE 1010 z rezultatom 4 : 2
V finalni — odločilni tekmi turnirja sta se pomerili moštvi, ki sta v prejšnjih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate oziroma sta premagali vse svoje nasprotnike in sicer:	ekipa TOZD Vlil iri ekipa DE 1100. Nogometaši TOZD VIII so v tej finalni tekmi prikazali boljšo iqro, zabili več golov in prepričljivo premagali nasprotnike iz DE 1100 z rezultatom 7 : 2.
Prehodni pokal KS OO ZSMS DO ,,Mehanotehnika" Izola v malem nogometu za leto 1980 je tako zasluženo osvojila „nepremagljiva" ekipa TOZD VIII. Predsednica OO ZSMS DSSS Kavre Adela je zmagovalcem čestitala za osvojeno 1. mesto in kapetanu ekipe Gregorič Teodorju izročila pokal, ki ga bodo do naslednjega leta ponosno hranili v svoji TOZD.
Vse tekme na turnirju je sodil Umer Miran, ki ni imel veliko dela, saj so bile tekme odigrane v duhu prijateljstva. Ob koncu bi se radi zahvalili rokometnemu klubu Izola, ki je omogočil izvedbo na rokometnem igrišču v Izoli.
Srečanje mladih športnikov Mehanotehnika z graničarji karavle Kastelc
Ob dnevu graničarjev 15. avgusta so mladinci DO Mehanotehnika obiskali graničarje na karavli Kastelc in z njimi odigrali dve prijateljski tekmi in sicer: v košarki in odbojki. V obeh srečanjih so bili graničarji uspešnejši in so našo ekipo premagali:
košarka: Mehanotehnika 48 : 54 graničarji
odbojka: mehanotehnika 1 : 2 graničarji
Prehodni pokal skupščine občine Izola
Komisija za šport in kulturo pri občinskem svetu ZSS Izola je na podlagi sklepa občinske skupščine Izola iz leta 1974 razpisala tradicionalne športne igre v počastitev občinskega praznika 11. julija v naslednjih panogah:
mali nogomet balinanje streljanje šah
namizni tenis
Pokale v posameznih športnih panogah so osvojile zmagovalne ekipe:
Malo
za šalo, malo za res
Ker vijakarni zaradi nizkih cen ne gre preveč dobro, predlagamo, da vijake po novem označujejo tako:
— železni lesni vijak 4 x 30 -510 DE LUX,
— medeninasti lesni vijak 4 x 30 - 510 SUPER DE LUX,
— kovinski vijak M 4 x 25 — COMFORT,
— medeninasti kovinski vijak M 4 x 25 - EXCLUSIVE COMFOPT,
— zakovica <t> 3 x 15 — SPE-CIAL ELECTRONIC,
Mogoče bo zavod za cene uvidel, da so to popolnoma novi, super moderni izdelki in bo odobril nove, višje cene.
V	časopisju beremo razne izgovore, zakaj ni premoga, po televiziji to lahko tudi vidimo, občutili pa bomo prav km?lu. Medtem pa, (tako je pisalo v ,,Delu" pred časom) nekateri rudniki pri nas organizirano iz-
Prehodni pokal je prišel v naše roke
HP Droga— TOZD Izola v balinanju
Mehanotehnika v malem nogometu
Mehanotehnika v streljanju Stavbenik v šahu HP DROGA -'TOZD Izola v namiznem tenisu
Po številu zbranih točk v vseh športnih panogah je vrstni red naslednji:
1. mesto MEHANOTEHNIKA IZOLA
2. mesto HP Droga — TOZD 'Izola
važajo rudarje v Nemčijo za devize. Zato se nam ni treba bati, da bo Nemce pozimi zeblo, nas pa tudi ne, saj se bomo greli z devizami.
Ker v obdobju stabilizacije vsi pridno varčujemo, smo zgradili v Kopru novo banko za samo 29 starih milijard. Paziti pa moramo, da ne bi kdo nesel kakšen zidak tudi k izolski bolnici, saj bi tako nepremišljeno razmetaval družbeni denar za nepomembne stvari, ki bi še kako prav prišel za kakšen večji, drag hote!
JOŽE BOLHA - DE 3000
ZA DOBRO VOLJO
— Ali veš, kakšna je razlika med ženo in telefonom?
— Kakšna?
— V telefon vržeš dinar in lahko govoriš kolikor hočeš, ženi daš celo plačo in moraš biti tiho.
— Vsakič, ko se mi nasmehnete, si zaželim, da bi čimprej prišli k meni.
— Oh, vi ste pravi zapeljivec ....
— To ne, amoak zobozdravnik!
3. mesto Stavbenik
4. mesto SO Izola
5. mesto Ladjedelnica „2. oktober" Izola
6. mesto Oprema Izola
7. mesto Komunala Izola
Prehodni pokal skupščine
občine Izola je za leto 1980 z uvrstitvijo na 1. mesto v skupnem seštevku točk osvojila DO MEHANOTEHNIKA IZOLA.
Tekmovalcem, ki so na športnih srečanjih zastopali našo delovno organizacijo iskreno čestitamo! DUŠAN SOSIČ
mi
mehanotehnika
izdaja delovna organizacija	,,Mehanotehnika"
Izola
Glasilo ureja uredniški odbor:	FLAJS	Brigita
(tehnični urednik), BOLHA Jože, SLOSAR Bole-slav, MAHNIČ	Vojko,
DUJC Andrej, SOSIČ Dušan, POPOVIČ	Željko,
LOVREČIČ Albin.
Glavni urednik: Grbec Aleksandra
Odgovorni urednik: VUGA Milan
Naslov urednštva: Ml ,,MEHANOTEHNIKA" Polje 9, Izola, tel. 62-121,
61-821 int. 203, 20.
Priprava za tisk: BEP Dnevnik, Ljubljana, tiska tiskarna Delavske univerze v Domžalah v nakladi 1800 izvodov.
Po mnenju republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 2. 9.
1980	je glasilo Ml Mehanotehnika oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov (7. točka 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (ur. list SFRJ 33/72).
Križanka
					' K S |														, * 1 (U 0 1 * £ *</>								
3 5 § s											1 w š+																
£ 1 * 2							v § S		8 1	P															1 ^ x		
							U4 'C & 'V **> Q																f >iš Q 5< saS				
1													It, ^ Q> </)				$ N » •						*$ 5? § S f ^				
Sf															< °s k* k‘wj	5k s<> 2Uj i?'*											
			gfc	O s 'i									§5, ^ s >J <9 3 £ $ ^								•S.	S I? g«					
u									84 ?!	i? “O											II				1 X § 3		
I					VS ^	V 8*					g ž								s s «>Ci	§							
š e? g							fŠ 5 0 £ v	i §													TO Jfc“* V						o *^ \ vN O > 'N Q> ^
I ^ I č < £ N x	i N-J	5 3					5§ <a er %s																3f5 <V $ <v		sf** \ <0 Hj tn 't <r>		
													5 1 8$		1 Q				la f t*§ V, v		Q ■8 Š						
^ <0 g$					■s|t Uj 3-1 **				I*|	1							2 f!	3 $S 44 S ^ Sf									
4j tu mO « *y oč O o< *											1 1	*fc 5fii,									IS * §‘*i						
'N ■£ -*» £ * s $ < *							1 S <o u.	§*■ ?s									Il> £šk										
			11 53	£C iš£											J* Uj v-Ui <?	k C/i											N a ^ lu <n <0 $
					SK *0	u# P * p							P r	1 1					3*4 §5J ir				^1 ^5	II			
N $ sl 5 g							•1 <o£ °š N	|S i°							ij* j:?										> «1 <0 ^		
le I?											'N QUJ (*■ Q S ^ «o	'i ^'O															
N 3 5 i*											f I $ f ¥*														il		
s| *!	"Vt Q < y *£		v <2 cT 4:		Cf X ^ ^ N g. < f ^		s 1 ' Ss		^ ^ 5 §?š v v S 1				S S §= ^ Hj qh. S$^°		I JŠ ‘v>		1 ^ 5^		5**		'N ^ 5		»Sl				'5>, 13 q‘^