USTEK. Diun jl«. Roman iz afriških pragozdov. Augleški spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 22Aniot ji je pravil, da je Trzan zaposlen v Cape- townu ali pa vsaj v bližini. In parnik je nameravalostati v Capetownu dobrib štirinajst dni! iPoiskali bo-do Trzana, koj bo moral zapustiti službo — kaj se je blio njemu, bogatemu anglešk-emu lordu, tieba potikati po južni Afriki in zasledovati politične in vojaške begunte! —, skupno bodo potovali nazaj v Pariz, medtern pa se bodo, če bo le količkaj mogoče, še zadnjilaat oglasili v Claytonovi koči na robu džungie. In nato boprevzel Trzan dedščino svojega očeta in obhajali bodo porcko. Arnot in njegova mlada soproga sta naredila^ tanačrt in Ine je vsa zardela pokimala. Kako bo iznenadila Trzana! Takega obiska pač niti najmunj ne pričakuje —. Kako se je ves-elila svidenja! Vse prepočasi ji je Tozil brzi parnik . Tla so ji gorela pod nogami v Aleksandriji in v drug^ib pristaniščih. Tako dolgo je povsnd čepel parnik! Kaj je bilo njej mar za lepote orienta! Zanjo je bil zanimiv le Capetown! Kako budo ji je delo, da je Trzana takorrkoč spodila s farme! Same sebe ni razumela. Da je bila tako sl pa —! Trzan, pa divjak, nekultmen -človek, ki bi bil sramota za njeno dmžabno slališče —! Ali ni iz vsake njegove kretnje govc II plemcuilašl In sploh vsa nje- gova čila, zdrava, sveža osebnost —! Trzan, pa bolehavi Qayton, — kaka razlikal Zares, slepa je bila! Prenaglo ji je prišel njegoT obisk. Ni bila pripravljena. Da bi bil Trzan vsaj dalje časa ostal na obisku, preden jo je za roko prosil —. Pa saj bo popravila svojo zmoto! Sama ga pride iskat in odpuščanja prosit! 0, ta dolgočasni parnik! — Pa vkljub vsemu hrepenenju in veselju jo je bilo vendarle nekoliko sram. In tudi slrah. Kaj, če je Trzan užaljen in ne bo botel ničesar vefi vedeti o njej? Res da je plemenit človelc, ampak tudi samovoljen je, lako čisto drugačen ko drugi. če jo odkloni, mrzlo, hladno, kam se bo djala —? Sram jo je bilo. Njeno edino upanje je bil Arnot. Vedela je, da ima velik vpliv na svojega prijatelja. Posredoval bo. Njega bo poslala naprej —. Da bi se mu vsaj potožiti mogla —! Toda gospod Arnot je bil na ženitvanjskem potovanjul Kaj je njega brigala Ine, uboga, razdvojena, obupajoča sirotica! Da bi iskala pomoči in tolažbe pri očetu, na to še misliti ni bilo. Gospoda profesorja so zanimale kosti afriškega pračloveka, učene misli je mislil, — pa bi naj tolažil zaljubljene ženske? Samevala je, slonela ob pregraji po cele ure ter hrepene&e zrla proti jugozapadu, kedaj pride toliko zaželjeni Capetown. Končno po dolgem, nestrpnem pričakovaaju so se pojavili na obzorju inegleni obrisi ploščnatega briba, ki je značilen za pokrajinsko sliko Capeto\vna, in na Tečer tistega dne so celinc željni potniki slopiH n i suho T živaknem pristanišču najjužnej."*-ga mcsta Afrike.  Eako rada bi bila Ine še tisti večer pohitela na  urad, ki je dmel Trzana v službi. Toda Arnot — ta  neusmiljeni Amot! — je malomarno dejal, da imajo za  za Trzana še časa dovolj, saj bo parnik ostal v mestu dobrih štirinajst dni. Jutri da pojdejo, — morebiti, je pridejal budomušno. Sicer pa, je pravil, Trzana čisto gotovo ni v mestu, kje zunaj na deželi je, morebiti par sto milj daleč. Kaj je hotela! Vdati se je morala. iPa maščevala se je. Prav čisto nič se ni zanimala za Arnotovo živahno pripovedovanje o Capetownu in o njegovi zgodovini in okolici. Malomarno je listala med njegovim govor- jenjem po č.;sopisih. Seve le na zunaj malomarno. Kajli v resnici je z bistrimi očmi pregledovala vsaka vrstico, če bi kje kaj stalo o Trzanu. Pa besedice ni našla. Drugi dan pri zajutrku so delali načrte. Profesor Porter in gospod Filander sta prižla M mizi z velikanskimi zemljevidi. Slovesna sta izjavila, da ju mesto prav nič ne zanima ter da bodeta koj od- potovala za nekaj dni v notranjšoino dežele na lov na> kosli pračloveka. Nemudoma sla se zaglobila v zemlje« vid ter iskala primeren kraj, kjer bi se lahko nemolena vdajala svojemu požeitaju po koslenjakih in lobanjah. Arnot in njegova soproga pa sla se ponudila Ini, d« gredo skupnj iskat Trzaaa. Toda po kralkem pre-» inisleku je Ine prosila Arnota, naj gre rajši sam, pove pa naj, da ga Ine čaka —. Ine in gospa Arnot sta torej ostali v botelu, gospod Arnot pa je šel po Trzana, oziroma poizvedovat za njim. Z utripajočini srcem se je Ine poslovila od Arnota —. Arnotova prva pot je bila v delektivsko pisarn<v podružnico tist«, ki je Trzana poslala »na delo«. Taok je poprašal za gospodom Jobnom Trzanom. i Uradnik je odmajcval r, glavo, listal po za.pisnikih, spet odmajeval tcr kcnčno Tprašal, kedaj bi uaj bil ta g<->spod prispel t Capetovvn. Arnot je preračuna; čas ter odgovoril, da pred dofcriro poldrugim mesecem. Iznova je uradnik iskal, pa spet brez uspeha. VpraJitl je še, -5emu je bil gospod John Trzan poslan t Cap€town. Arnot, že precej nemiren, je podrobno opisal zadevo. Tedaj je uradnik vzkliknil: »Sevedal Gospodu se vobče ni bilo treba pri nas c^la;ili! Šel je naravnost v "VVorcester. Tam je naša podruinica, tam so g;- čakala podrobna navodila. Oglasjte «e prosim v Worcesterjul jLabko brzojavile. V par urah dobite odgovor.« Precej pomirjen je stopil Arnot na brzojavni urad ter odposlal brzojavko t Worcester. Na odgovor je počakai v bližnji kavarni. Ni botel domov, da ne bi brez polreb; vznemirjal Iue. V dveh urah je prišel adgo-vor. Glasil se je takole. »Pričakujemo gospoda Johna Trzana že mesec dni. Do danes se še ni javil.« Arnotu se je povesila roka, s praznimi očmi je zrl na papir in velik nemir se ga je lotil. Tiaj se je zgodilo s Trzanom —? //! je ušel v divjino? Spomnil se je njegove želje: »V džunglo pojdem niZtj —!«, spomnil se je njegovih grenkih besed, ki je a .- "i tožil svoje razočaranje nad svetom —. In njego>.j tt^ljene Ijubezni —. Mogoče je vsekakor bilo. ds» **e je v Daiizu polajil, porabil med polom ugoduo priil.j ter izginil brea sledu t diungli —. iPa stvar se je Arnotu zdela le preaeverjelna. Posebno še, ker bi se taka potuhnjenost prav nič ne ujemala s Trzanovim poštenim značajem. Mislil je na druge mcžnosti in spoainil se je na napad v Parizu. Ali so Canlerjevi uajemniki šli za njim? Ga napadli med potom —? Ali pa tu v Capelownu? Toda človek kakršen je bil Trzan, tak ne izgine brez sledu. Brauil bi se bil in napad bi ne ostal neopažen —. Morebili pa se je Trzan na moriu ponfsrečil? Šel bo poprašat še na /astopstvo parci/rodne družbe. Koj se je odpravil na pot. Domov sedaj na noben način ni smel, do konca jc morai vse poizvedeti. In če jc bilo najhujše res, — dobri Bog, kako bo Ini dopovedal strašno novico —? Ves pobit in poln zlih slutenj je stopil pred uradnika parobrodne družbe. Vesti, ki jih je tu dobil, so mu uničile zadnje upe, da bi še kedaj videl prijatelja. Povedali so mu, da je gospod John Trzan pač priie! na parnik v Mi: -seillu, da pa je potoma izginil. Skoraj golovo, so mu pravili, s« je ponesrefil. »Pa kako, za božjo voljo«, je vprašal Araot ves prepadel. >kako da niste opazili nesreče? Da ^a niste rešili?« »Usoda, gospod poročniklc je od^ov >rii uradnik sočutno. »Toda nikar ne mislite, dii so ii »•>!¦ ljudje morebiti svojo dolžnost zanemarili! Gospcd Joiui Clayton je bil, tako sino zvedeli, v se zamišljen člcvek, z nikomur ni občeval, vcdno je samevcl. In lo je poslalo zanj usodno. Nihče ga ni pofirešal. Sele ko so se predzadnje jutro začele ])iiprave za izkr " xn;c so opazili, da ga ni več r>(A potniki. Uefeds [.reobrnili vso ladjo ciJ igor-«] -." 5dol, 'clic* • a* -a'U-i«!v«nje polaike, pregledali njegove stvari —. Pa zaman. Zvedelo se je lo loliko, da so ga potniki zadnjilurat videli Ba jkrovu južno od kapverdijskih otokov. Od tistikrat pa so minili štirje dnevi. Kam bi g» naj šli iskat? V šlirih dneh je prevozil naš brzoparnilš silno daljavo, več nego pol zapadne Afrike. Kje bi ga naj iskali —? Zasodili smo, da se je najbrž ponesrečil. Morebiti. tako so pravili nekateri, — oprostite da vam to povem — si je sam Tzel življenje. Molče6, zamišljen človek je bil -.€ »Pa zakaj nam niste tega koj javili?€ je očitajoče vprašal Arnot. »Izročili smo zadcvo capetewnski policiji. Kaj je t» storila, tega ne vemo. če bi utegnili in poprašali pri njej —!c Arnot je odšel, Prepadel, nem, ves zmeden in poln grenke žalosti je stopal po ulicab, kakor izgubljen je bil. Rad, zelo je rad je imel prijatelja, vzljubil je njegovo odkritost in dobrodušnost, njegovo tehtno, mirno resnobo, njegov svežo nepokvarjcnost. Tesna, nerazdružljiva vez ga je vezala z njim, — Trzan mu je rešil življenje, dvakrat rešil, iz rok črncev in iz objema nevarne bolezni. Solze so mu silile v oči, glasno bi se bil najrajll razjokal. Kar dvomil ni več, Trzan je bil žrtev zločina —. Canlerjevi plačani ljudje so šli za njim, ga opazovali na parniku, našli, da rad samuje in porabili ugodno priliko, ko je kakega samotnega večera slonel ob pregraji, ttr ga sunili v morje —. Da bi odvrnili od sebe «um, so p» raztrosili gla*. da se je ubožcu zmešalo —¦t. (Dalje prihodnjič).