Qipom
NO. 125



AM€R!CAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Ilethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 26, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 30. junija do ponedeljka 9. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.

Brežnjev v Franciji
Predsednik G. Pompidou je Povabil L. L Brežnjeva, se predno je ta priletel v Z DA, da naj se na poti do-roov ustavi za dva dni v Parizu.
PARIZ, Fr. — Ko je sinoči Pristalo tu letalo z vodnikom ^SR Leonidom Brežnjevim na P°ii domov iz ZDA, so bili rancozje, posebno njihova vla-a hudo zadovoljni, čeprav je precej očitno, da nihče od tega vodnevnega obiska ne pričaku-nič posebnega. Sovjetski viri ^ami trdijo, da so v nejasnem, al Francozi prav za prav želijo s tem doseči.
V Parizu smatrajo za nekak P°seben uspeh, da so dobili . re^njeva na obisk, ko se vrača UA, kjer se je ves teden raz-S°varjal in pogajal s predsedni-°rn Nixonom o ameriško-ruskih ® nosih, pa seveda tudi o vseh e^na>rodnih vprašanjih. Geor-£>e Pompidou, predsednik Fran-t°S e republike, je tako prvi od državnih vodnikov, ki bo
Mmn podpisal zakon § pravici odklona dala pri operagiji spSa¥d¥
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pretekli teden podpisal odobreni zakonski predlog, ki varuje pravice bolnišnic in vsega medicinskega o-sobja za odklonitev sodelovanja pri operacijah za prekinitev nosečnosti in pri operacijah za spolno sterilizacijo.
Zakon določa, da ustanove in osebe ne morejo biti siljene in jim ne sme biti stavljen kot pogoj za prejem zveznih denarnih sredstev izvajanje spolnih sterilizacij in prekinjanja nosečnosti.
To je pravica do ravnanja po vesti, ki so ji nekatere skupine, vnete za “planiranje družin” in žensko enakopravnost, močno nasprotovale, pa je bila kljub temu uzakonjena.
Novi grobovi
Nick Kordič
V	78. letu starosti je v ponedeljek zjutraj umrl v Richmond
I Heights splošni bolnici Nick i Kordič s 20870 Morris Avenue. |Na domu ga je zadela kap. Po-■ kojnik je bil rojen v vasi Selo na i Hrvaškem, odkoder je prišel v I Ameriko okoli leta 1912. Bil je j mož Marthe, roj. Dilivuk, oče ! Mrs. Edwin (Eleanor) Baranow-| ski in Mrs. Andrew (Marie) Nemeth, 4-krat stari oče in 2-krat prastari oče. Vsi njegovi bratje ! in sestre žive na Hrvaškem. Pokojnik je bil nad 40 let zaposlen pri Metropolitan Life Insurance Co. Bil je član društva Jutranja zvezda št. 337 HBZ. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15 s pogrebno mašo v cerkvi St. Stephens na Lloyd Rd. ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Monsignor Fi-ris bo opravil obrede.
Paul E. W. Schwane
V	63. letu starosti je v nedeljo zvečer umrl v Veterans Administration bolnici Paul E. W. Schwane, 140 E. 214 St., rojen v Clevelandu. Bil je mož Jean, roj. Post, sestre Mrs. Mary Matoh, uslužbenke pri Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd., oče Betty Anne Schwane, brat Clarenca, Jacka, pok. Freda in Ruth Meikle (D). Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake
Kanadsko olje ne bo
v obilju ieklo v ZDA
Kanada je odločena v prvi vrsti skrbeti za svoje potrebe in ni pripravljena preko običajne mere pomagati ZDA iz njunih težav.
FORT MCMUREAY, Alta. — Seveda bomo ohranjali prija-| teljstvo in bomo pomagali, kolikor bomo mogli pri njihovem reševanju težav oskrbe z viri e-nergije, je dejal Donald S. Macdonald, minister za
DEAN KAŽE NA NIKONA
Včeraj je začel John Dean, bivši predsednikov pravni svetovalec v Beli hiši, pripovedovati pred senatnim odborom svojo zgodbo o Watergate in njegovem prikrivanju. Dean trdi, da je predsednik sodeloval pri prikrivanju ozadja vloma v Watergate.
WASHINGTON D.C. — Dol-	-  -—
go napovedovano pričevanje šala in je Deana posebej opozo-Johna Deana, ki je bilo za en te- ril> da ne me uporabiti njunih den odloženo ob obisku sovjet- nebnih razgovorov z njim, ker skega vodnika L. I. Brežnjeva,! “sPada to Pod predsedniški pri-je prišlo včeraj na vrsto pred	• Dean je trdil, da je
posebnim senatnim odborom, ki Predsednik Nixon ta razgovor z pod vodstvom sen. Sama Ervina: nJim ^nemal n,a trak ^ daTmora proučuje Watergate zadeve.
ta trak še vedno imeti. Na no-
je dodal: Če že morajo biti nekatere luči ugasnjene, čemu bi naj bile to naše?
Kanada, ki je še nedavno skušala povečati prodajo olja v ZDA, je spremenila skoraj čez
energijo.; Dean je trdil, da je predsednik vemJ sestanku naslednji dan je
predsednik dal Deanu v podpis
dve pismi o odstopu in o nje-
rudnike in prirodne vire. Nato Nixon sodeloval pri prikrivanju
ozadja vloma v demokratski glavni stan v Watergate in da ni prav dojel “raka, rastočega na predsedstvu”, ki se je z vlomom v Watergate razkril. Predsednik Nixon naj bi ne bil nikdar
noč svojo gospodarsko politiko. I celoti razumel obsega in pome-Vzrok temu je v prvi vrsti skrb na svojega Vpleta v to zadevo, za lastno dobro, delno pa igra je dejal Dean.
pri tem vlogo tudi rastoči kanadski nacionalizem.
John Dean je bral ves dan svoje dolgo pisano poročilo, ka-
Ob reki Athabasci, kakih 500 terega glavne trditve so bile v milj od meje ZDA, leže debeli javnosti že davno zna,ne iz raz-skladi na olju bogatih plasti. V ličnih virov. Glavno krivdo je njih je verjetno več olja, kot ga metal na bivša predsednikova ima Arabija, le njegovo prido- glavna pomočnika Haldemana in bivanje je težavno in dražje, še Ehrlichmana, pa priznaval tudi nedavno je Kanada skušala pri- svo3 delež, vendar je pri tem dobiti ameriške družbe za skup- hotel napraviti vtis, da je on no izkoriščanje teh ležišč olja, i vse to nezakonito početje preje
sedaj kaže za tako rešitev manj
vneme.
Kanadska vlada je
zaviral, kot ga podpiral.
j. Prve roke zvedel kaj o teh azgovorih. In kdo ni rad prvi, ^°sabno v važnih vprašanjih.
vidiIlar0^ne Pod'dhe. Francija v tem nekako priznanje °Jega položaja velike sile.
Po reŽn-'ev k° lahko Francoze miril in jih prepričal, da z Ni-
Nemiri v Čilu drobe AUendejev režim
SANTIAGO, Čile. — Položaj vlade dr. Allendeja je vedno ne-gotovejši, ko štrajk rudarjev v
vprašanjih ! bakrenem rudniku El Teniente,
kono;
rote
Francija kjer je normalno zaposlenih o-koli 12,000 ljudi, vznemirja vso deželo. Opozicionalne stranke podirajo štrajkujoče, s katerimi se režim prepira o zahtevi in ob-
111 nista skovala nobene za- j segu višjih plač. Državno gospo-2a , Pr°ti Evropi. To smatrajo | darstvo je v času štrajka, ki se so v° r° v Washingtonu, ki je začel še v Ze preje zaveznike
2agot Vorih to
v Evropi aVljali, da bodo pri razgo-2 Brežnjevim gledali
je začel še v aprilu, utrpelo na milijone dolarjev škode.
Pretekli teden so bili hudi izgredi v glavnem mestu, v petek
PAzahetg6 'D0^° nPhove koristi so v podporo štrajkujočih rudarjev bojkotirali šolski pouk štu-
asProtujoča si poročila 2t° Burundiju
2dr RUžENI NARODI, N.Y.— tj vU^,erd narodi so hoteli posla-malo državico v
>o£rdi
*e> da
Afriki, svoje zastopni-ha v U^0^0Ve’ koliko je resnice prj	° množičnih pokolih
vtada'n"EoV P^emena Hutu od ^asti plemena Tutsi. ^ generalnemu tajniku
Zaskrbl •^e^mU sPoroode svojo radi Jenost pretekli teden za-°l0V Hutov, toda bel-
PociatkihleSat Je dejal’ da j0 P°
Vlada ’ ki jih ima njegova 1962 ~~~ Eurundi Je bil do leta fes JJd belgijsko oblastjo — tekli ° do ne'kaj pobojev pre-
^njem6560’ da pa se to ni v ^ casu več ponovilo.
rertlenski prerok
dent j e srednjih in visokih šol. Predsednik republike Allende je sam šel v El Teniente, da bi v osebnem razgovoru z vodniki rudarjev pripravil tla za spora-zup in konec štrajka.
Predsednik Nixon naj bi bil uvedla Deana lani septembra pohvalil, Shore Blvd., na Luteransko po- j strog nadzor nad izvozom suro-1 ^er mu •ie usPe-'-° ustaviti preis-kopališče na West 25 St. čas po-i vega olja, pa tudi nad izvozom bav0 ° Watergate pri Liddyju,
greha ob tem poročilu še ni do- samega gasolina, ko je postal ta^V ^et°snjem februarju naj bi mu
bil naročil, da naj mu poroča
govi sokrivdi v Watergate zadevi. Dean je podpis obeh odklonil in izjavil, da on ne bo postal “grešni kozel Bele hiše”.
V svojem pričanju je Dean priznal, da je bil od 13. aprila, ko je začel razlagati svoj delež v Watergate zadevi, v Beli hiši kot nekak dvojni agent, ko je skušal zvedeti čim več o deležu ostalih v Beli hiši pri tej zadevi.
Zanimivo je, da javnost, kot je dognal Harris na pričanje
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri, v sredo bo sv. maša za Ano Leskovec ob 8.15 v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9. obletnici smrti.
V petek, 29. junija, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anthony j a Zimmermana z Richmond Heights ob 2. obletnici njegove smrti.
Darovi cerkvi naj vzdržujejo šole—
Ko je Vrhovno sodišče odločilo, da davčni krediti staršem, ki imajo s.voje otroke v farnih šolah, niso v skladu z ustavo, je glavni šolski nadzornik katoliških šol v Clevelandu msgr. Novicky prišel do zaključka, da je treba šolnine v katoliških šolah odpraviti in priporočiti staršem, naj šole podpirajo s svojimi darovi cerkvi, ker je te darove mogoče odpisati od davka.
Indians in Browns ostanejo v Stadionu—
Lastnika obeh glavnih športnih klubov, Indians in Browns,
Deana ne da posebno veliko.
Komaj 6% povprašanih jemlje sta se odločila, da te obdržita v njegove besede za čisto resnične, 27% za delno resnične, 17% pa za komaj kaj resnične. Skoraj polovico povprašanih je izjavilo, da nima prave slike o vsem skupaj.
ločen. Pokojnik je bil nad 40 let zaposlen pri Richman Bros. Co.
John J. Leskovec
Včeraj je na svojem domu umrl 69-letni John J. Leskovec, rojen v Clevelandu. Zapustil je ženo Agnes, roj. Pianecki, sinova Johna J. v Kirtlandu in Roberta A. na Richmond Heightsu, 7 vnukov in vnukinj, brata An-thonyja in Josepha v Clevelandu, sestri Mary in Vido v Willo-wicku. Bil je član društva Loška Dolina ter njegov blagajnik 32 let, zaposlen 46 let kot preddelavec pri Briggs Mfg. Co. Pogreb bo v četrtek iz Monreal pogrebnega zavoda na pokopališče Vernih duš. čas pogreba še ni določen. Družina priporoča darove za Slovenski dom za ostarele na Neff Road. '
po njeni sodbi prekomeren.
ZSSR imela lani primanjkljaj v zunanji trgovini
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-
Nemiri v Parizu med mladimi levičarji in mladimi desničarji
PARIZ, Fr. — Pretekli četrtek je prišlo v glavnem mestu Francije do obsežnih nemirov, ko so mladi levičarji hoteli razbiti sprevod skrajne desničarske skupine proti vseljevanju delavcev iz Afrike v Francijo.
neposredno o Watergate zadevi, ker da “sta Haldemana in Ehr-lichman vanjo osebno zapletena”. V marcu naj bi predsednik Nixon razpravljal z Deanom o veliki vsoti denarja, ki naj bi
Pcmpidou in Brandt poudarjala edinost
Vodnika Franciju in Nemci
je sta pretekli teden na!jedrskim preskusom na otočju svojem rednem polletnem! Mururoa. Mednarodno sodišče v
mestnem Stadionu, če ga bosta mogla dobiti v najem po svojih pogojih.
Avstralija in Nova Islandija protestirata proti jedrskim preskusom
CANBERRA, Avstral. - Vlada Avstralije in vlada Nove Zelandije sta se odločili za očiten, javni protest proti francoskim
srečanju poudarjala edinost pogledov in ciljev.
BONN, Nem. — Kancler W.
bila potrebna za ohranitev mol- Brandt in nj gost dsed_ ka v zadevi Watergate. Slo naj nik Francoske re blike G bi za milijon dolarjev in Nixon pompidou sta ob zakjučku svo_ naj bi bil dejal, da to ni problem”.
Predsednik naj bi bil naročil administraciji, da naj skuša zaV'
Haagu je na njuno zahtevo preskuse prepovedalo, toda v Parizu so izjavili, da odločitve mednarodnega sodišča ne priznajo, ko gre za “njihovo varnost”.
Francoska odklonitev odločit-sodišča je vladi obeh držav
Desničarji so svoje zborova- re^ preiskavo zadeve v Senatu
nje izvedli, toda policija se je zapletla v hud spopad z levičarji, ki so gradili barikade, požigali avtobuse in drugo, kar jim je prišlo pod roke.
primanjkljaj v zunanji trgovinski
lani v septembru. Dean je trdil,, je napovedal ‘SUVereno Evropo’ da predsednik tudi po 21. marcu j leta 1989; ko naj w slavila 200_ letos, ko naj bi bil zvedel za I letnicQ francoske revolucije.
večje razvoje v Watergate. pompidou je govoril o potrebi zadevi, ni začel lastne preiskave, i “evrcpske identitete”, on ni
noben zagovornik “Suverene
jega dvodnevnega sestanka po-j razočarala in vznejevoljila. Ta-udarjala potrebo po ohranitvi h sta ge odločili za javen pr!> evropske edinosti, “evropske test v okviru tega je Nova Ze. identitete” napram ZDA in na-'landija poslala proti kraiu pre_ pram ZSSR. Kancler W. Brandt
skušanja francoskih atomskih bomb fregato Otago s članom vlade Frazerjem Colmanom na krovu. Predsednik vlade N. Kirk je izjavil, da bo fregata zaplula
ampak se je le sporazumeval s ' n~0 b~eiT zagovornik'” “Suverene! V detrtek v ffancosko preskuše-Haldemanom in Ehrlichmanom „	„	v- i + -n | vakl° cono, ce ne no Francija
bilanci. V ZDA je kupila o tem, kako bi mogli sami sebe 1	’ °n. 16 s lcno "0L	" dotlej dala zagotovila, da bo pce-
šestkrat toliko, kot je mogla čim boljše zaščititi pred vsako!GaUjle za ral1 ° Povezavo evroP- skuse ustavila, sem prodati.	krivdo.
Leta 1970 in 1971 so Sovjeti Ko se je Dean odločil pričati ^
skrh držav, ni pa za njihovo združitev ne v trdni konfedera-
več prodali v tujino, kot so tam pred vladnimi preiskovalci, §a, dg|.aapjVe^^0 n'an^ seveda v kupili, lani pa so več kupili kot je predsednik 15. aprila povabil j predali za 569 milijonov rubljev na razgovor, kjer je pripomnil, |
Po podatkih ZN je imela ZSSR | ali za nekako 682 milijonov do- da je bila njegova pripomba oi lani prvič v zadnjih treh letih'larjev.	milijonu za kupitev molka le
n O'D|a0no> soparno z mož-*Ura okoli ^ ^aW^ja femPera-
žiiMissSS
Sen. Lowell Weicker RAZLIČNI IZRAZI
Avstralija je odredila mornariško oskrbovalno ladjo Sypply, ki je včeraj odplula iz Sydney-ja, da se pridruži novozelandski ladji Otago za skupno plovbo proti fraconskemu atomskemu j preskuševališču Mururoa.
Sen. Daniel Inouye
Sen. Howard Baker
Sen. Herman Talmadge
proučuje afero Water-
Slika kaže štiri člane posebnega Senatnega odbora, ki gate in zaslišuje priče. Od leve proti desni: Lowell Weicker, republikanec ’iz države Connecticut, Daniel Inouye, demokrat s Havajev, Howard Baker, republikanec iz države Tennessee, in Herman Tal-, madge, demokrat iz Georgie.
Uradni zastopnik Nemčije R. von Weimar je dejal, da so bili razgovori “dobri”, diplomatski
viri pa priznavajo, da vodnika |	.	____
obeh vodilnih držav kontinen-i Hajfonsko pristanišče talne svobodne Evrope nista e- čisto in varno za plovbo dina v vseh temeljnih vpraša-. WASHINGTON, D.C. — A-njih. Francija ima svoje pogle- meriška vojna mornarica je zad-de na mednarodno monetarno, nji petek objavila, da je prista-vprašanje, z nezaupanjem pa; nišče Hajfong varno za plovbo, gleda tudi na Brandtovo ‘vzhod- ■ Rdeči so bili o tem prepričani
no’ politiko.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval prepoved uporabe vseh zveznih denarnih sredstev za letalske napade v Kambodži s koncem sedanjega proračunskega leta 30. junija. Poskus zaporo odložiti do septembra je propadel, ko je bilo zanj enako število glasov kot proti njemu.
SAN CLEMENTE, Kalif,—Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je dejal, da bo predsednik Nixon ostal v Kaliforniji vsaj še 10 dni in. da ta
že preje, ker so njihove ladje mirno in brez strahu že več tednov plule vanj in iz njega.
teden ne misli dati nobene izjave o pričanju Deana in drugih v zadevi Watergate.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je prepovedalo posredno podpiranje privatnih šol iz javnih davčnih sredstev, kot je bilo predvideno v državah New York, Pennsylvania in Ohio.
PHNOM PENH, Kamb. — Rdeči so prvič uporabili protiletalske rakete proti ameriškim letalom v Kambodži. Rakete so ruskega izdelka, pa za enkrat niso napravile nobene škode.
yiMERBSM DOMOVMA

~iTiA»ilg
-/Ml/l'E RI e/l' IU—
6Xi7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, OMo 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weex of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zs Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 8 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5,50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 125 Tuesday, June 26, 1973
Ali ji res vernost poraz za šolo?
“Vernost učencev je poraz za šolo. In če je treba nekomu dati slabo oceno, jo zasluži šola, ko v dvanajstih letih ni znala in mogla vzgojiti učence v socialističnem duhu,” je ugotovila časnikarka Emilija Bogdanovič, ko je 20. aprila v najbolj razširjenem jugoslovanskem dnevniku Večerne novosti (izhaja v Beogradu) komentirala anketo, ki so jo izvedli pri beograjskih maturantih. Ta je pokazala, da je še dosti učencev vernih.
Iz ankete je razvidno, da je petina vprašanih “klecavih vernikov” ali “delnih ateistov”. Časnikarka dalje piše, da veliko maturantov na vprašanje o vernosti ni hotelo odgovoriti, češ da je vernost intimna zadeva vsakega nosamez-nika. Najmanj so verni gimnazijski maturanti (9%), najbolj pa maturantje strokovnih in glasbenih šol. Obdelovalci ankete tolmačijo ta pojav kot “posledico učnega načrta v eni in drugi vrsti šol”.
Emilija Bogdanovič je svoja razmišljanja o podatkih ankete pojasnila s primerom, ki naj bi pokazal, kakšno stališče zavzemajo profesorji do vernih učencev. Neki profesor, tako piše, je pripovedoval, da mu je najboljši učenec v razredu napisal vzorno šolsko nalogo, končal pa jo je z naslednjo ugotovitvijo: “V družbi bi bilo vse v redu, ko bi se vsakdo držal božjih postav.” Profesor je učenčevo nalogo ocenil z odlično, ker ni hotel kaznovati učenca “zaradi njegovega prepričanja”. Ob primeru tega profesorja je časnikarka prišla do prepričanja, da je vernost učencev poraz za šolo, če v dvanajstih letih ni uspela vzgojiti učenca v socialističnem duhu.
Ta članek je prinesla AKSA in po njej Glas koncila ter je med vernimi državljani zbudil zaskrbljenost. Kratka logična analiza mnenja E. Bogdanovič nas privede do naslednjih sklepov: šola je postavljena, da vzgaja učence v brezverskem duhu, da jim iz srca ruje tisto vero, ki so jo prinesli iz domače hiše ali pa so se do nje dokopali ob razmišljanju o osnovnih vprašanjih človeškega bivanja oziroma pri obiskovanju veroučnih ur. Vernost in socializem si nasprotujeta, zakaj kdor je vzgojen v socialističnem duhu, ne more biti več veren.
Kolegici Emiliji bi zelo svetoval, naj bi se malo bolj seznanila s pojavom vernosti, kakor pa da piše ocene, ki nasprotujejo ponovno razglašenim načelom o enakopravnosti vernih in nevernih državljanov v naši družbi.
Če bi si kolegica Emilija ogledala na primer naše veroučne učbenike, bi lahko spoznala, koliko pobud za lepo in plemenito, za delavnost in ustvarjalnost, skratka za razvoj svoje osebnosti dobe otroci in doraščajoči prav pri verouku. !n če bi od bliže zasledovala delo naših katehetskih svetov, katehetskih tečajev in sledila vsem naporom, da bi kateheza ustrezala izsledkom sodobne pedagogike in psihologije, potem bi takih trditev gotovo ne zapisala. Šola bi res vernosti svojih učencev ne smela imeti za poraz, temveč izraziti zadovoljstvo, da se še kdo trudi za rast mladine k plemeniti človečnosti.
Emilija Bogdanovič je brez dvoma trda in fanatična komunistka, zato se pisec sestavka, ki ga tu navajamo po ljubljanskem verskem listu “Družina” od 6. maja 1973, hudo moti, da bi ona gornjih trditev gotovo ne zapisala, če bi boljše poznala delo katehetskh svetov, katehetskih tečajev in napore Cerkve za vzgojo mladine.
Komunisti ne marajo nobene verske vzgoje, pa naj so tudi v ustavi pristali na enakopravnost vernih in nevernih. To pričajo učni načrti po vseh javnih šolah Slovenije, Jugoslavije in vseh drugih komunističnih držav na svetu. Le čemu si delati, utvare? Čemu se sklicevati na določila ustave, ki so komunistični diktaturi le papir,, ki ga kaže tujcem, kadar razlaga,svojo demokracijo.
Pri “Družini” so dovolj pametni in vse to vedo tako dobro kot kdorkoli drugi v svobodnem svetu, ki razvoj v komunističnih državah zasleduje. S svojim opozarjanjem na ustavo hočejo verjetno ie režim milo opozoriti na svoje želje, ko vedo, da zahtev staviti ne smejo brez nevarnosti za svoje osebno blagostanje.
Prav to milo in posredno opozarjanje oblasti na izjave in stališča, ki so v smislu ustave vse obsodbe vredna, če ne tudi kazniva, dokazuje najboljše, kak položaj vera in cerkev v današnji Jugoslaviji uživata. Ne gre pri tem le za Katoliško cerkev, isto velja za pravoslavne in za muslimane. Komunistom so vse vere odveč, nepotrebna navlaka; plaža, najmočnejše in najodločnejše pa nastopajo proti tistim, ki jih smatrajo za svojim ciljem najbolj nevarne.
Če so te skupine trdne, dobro povezane in odločne, po-siopajc komunistične oblasti z njimi previdno in vsaj v javnosti cesti obzirno, če so šibke in ni mogoče računati na njihov močnejši odpor, se komunistični oblastniki za njihove opomine in milo opozarjanje ne menijo. Zato je postopek komunističnega režima do kake verske skupnosti tudi najboljše merilo moči in ugleda, ki ga taka skupnost pri komunistih uživa!
BESEDA IZ NARODA
Slovenski “ZVON” nam je pel...
NEW YORK, N.Y. — Naša slovenska cerkvica sv. Cirila v New Yorku nima zvonika. Zato tudi nimamo nobenega zvona, ki bi nas skup vabil. Le dogodki, splošni verski ter izredni: včasih kulturni, včasih življenjski nas skličejo tja na Osmo. Po zaslugi umrlega dr. Franja Delaka smo dobili zbrane srenj ske može-pevce, ki jih poznamo pod imenom “Fantje z Osme”. 2e kar sedem let nam prepevajo ob raznih prilikah.
Po odhodu dr. Franja Delaka jih je pevsko vodil Franjo Kostanjški. Zdaj nam še on odhaja. Kako bo v prihodnje, še prav nič ne vemo, a upamo na nekakšno rešitev. Njujorški moški zbor je nastal iz potrebe izživljanja dr. Franja Delaka, ker ga muza skrivnostnih tonov ni nikdar pustila, da ji ne bi dvoril na svoj način.
V njujorški soseščini je ob času nastajal pevski zbor. Takrat še v sklopu slovenske farne skupnosti pri cerkvi sv. Križa v Bridgeportu. Nastale pa so okoliščine skoraj nepotrebnih težav okoli vprašanja, koliko naj
Prvi del so sestavljale te-le pesmi:
Dr. Gustav Ipavec: O mraku Danilo Bučar: Pleničke je prala Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož
Blaž Potočnik: Mlatiči Pavle Kernjak: Jaz in moj glažek
Pavle Kernjak: Mojce j, oh Mojcej
Pavle Kernjak: Je bil en gospod Bebenau
Vinko Vodopivec: Žabe Po tolikih pesmih so pevci bili potrebni malega oddiha, čeprav so pevci, ki jih petje ne u-truja, ampak poživlja. In s svojim petjem oni prav tako ne u-trujajo poslušalce, ampak bi hoteli poslušati še in še . . .
Drugi del programa pa je imel:
Ciril Vremsak: Nocoj pa, oh nocoj
Jerko Gržinčič: Tera zvezda meseca
Rado Simoniti: Plovi, plovi Franc Marolt: Ribniška Ciril Vremsak: Rože je na vrtu plela
Peter Jereb: O kresu
Bolniška negovalka
če pšenično zrno ne pade v zem- je drugič rodila, tokrat za več-Ijo in ne umrje, ostane samo; če no življenje, Rajnka Marija se pa umrje, obrodi obilo sadu. j je te svoje družinske sreče do Rajnka Marija je vedela, da bro zavedala in jo svojim dra-
je njena bolezen smrtno nevarna, ne da bi izgubila ob tem u-panje na svoje ozdravljenje. | Njena najsrčnejša želja je bila,
gim tudi ob vsaki priložnosti bogato povračala. Mogoče, da je Marija ravno na to mislila, ko je svojim dragim obljubila, a
biti spet popolnoma zdrava, da‘jih ne bo nikdar zapustila, mar bi spet lahko stopala v naravo j več da jih bo vedno spremljala, med cvetlice in ptičke in se ra-! kamor koli bodo šli, in da jih bo
' vedno varovala.
‘Če pšenično zrno ne pade v
Janice Fryzel
WILLOUGHBY HILLS, O. — Janice Fryzel, hčerka Mr. in Mrs. Adolfa Simončič, je 17. junija 1.1. graduirala na Lakeland Community College iz negovanja bolnikov. Nastopila bo službo kot registrirana bolniška negovalka v Mt. Sinai bolnišnici v letošnjem septembru. A. Simončič in njegov brat sta lastnika znane Simončičeve pekarije na St. Clair Avenue.
Mladi rojakinji k njenemu u-spehu pri študiju toplo čestitamo in ji želimo vso srečo in o-bilo uspeha v poklicnem delu in življenju. Čestitajo in voščijo ji obilo uspeha tudi sorodniki in številni prijatelji in znanci.
AD
'se pri tej stari slovenski cerkvi Dr. Gustav Ipavec: Slovenec še govori in sliši slovenska pe-1	sem
sem in slovenska beseda. Obe ^ in 0b sklepu je Armin Kurbus naj se v tujstvu vtope, kot se je p02va] vse) vstanejo in s pev-zvon Gospe Svete v Rabeljskem ! cj vred pojejo prelepo ameriško jezeru.	j pesem: America, the beautiful.
* To stanie je povzročilo hude In tako se je zgodiio.
; muke in bolečine. Pa pravijo j in kaj naj £e zapišem? Reči in dejansko je tudi tako, da m0ram, da je bil koncert dobro v bolečinah se novo življenje) prjpravijen_ Srečo so imeli tudi rodi. In tako se je zgodilo tudi j prj izbiri dvorane glede na zvoč-v naši narodni soseščini. V bo-j ncsj; v prostoru. Kakor gojim lečinah zvijajoče se slovensko, sri£no željo, da bi vsi ostali pri življenje je klicalo: ne po smrti svojj domači slovenski cerkvi, — ampak po življenju ...	vendar cerkvena dvorana pri
In zares nova celica močnega novi cerkvi sv. Križa nima do-slovenskega življenja na tujem bre akustike, vsaj za pevske se je razvila v polnost utripa, koncerte ne. To sem občutil, ko Stvarnost ji je vdahnila naj-j so Zvonovci peli na slavju Uso-mečnejšo dušo. In ta duša, živ-J ve zlate poroke, hjenjsko jedro te naše narodne j V tej dvorani episkopalne cer-; celice je — slovenska pesem. jkve pg je zvenelo, kot je treba.
Živa celica se je razmajala Peli so dobro. Saj drugače men-in razgibala, se utrdila in ko je' da ne znajo. Devet pevcev. Vsak v polnosti zapela, oblila se je s'glas je jasen in čist. Intonacijo krstno vodo narodne melodije' so imeli dobro. Prav tako sklad-in si izbrala svoje ime: ZVON. je glasov, ko nobeden'glas ne Pa od tega trenutka naprej izpada po nepotrebnem. Kadar nam v soseščini poje slovenski pride solo v pesmi, je tisti glas “ZVON”, katerega glasovi udar-j spet, kot je treba: na primer jajo tudi v našo njujorško sre-1 Usov bariton pri Jaz bi rad rož njo. Včasih nas zvabi vprav v j rdečih in bas pri pesmi Ribni-svojo' bližino. In tako se je zgo-jška. Pa se spomnimo na glas te-dilo v soboto zvečer, 16. junija, norista Hanzija Galeta pri pesmi Nekako 60 Njujorčanov nas je Mojcej, oh Mojcej. Vsakdo od bilo na njihovem koncertu. njih bi bil omembe vreden. In Koncert se je vršil v cerkveni prav zmogljivost pevcev, vsake-dvorani anglikanske cerkve St. ga posebej, jim je dalo sobotni
George na Clinton Avenue v Bridgeportu. Napovedan je bil za osmo uro. In ljudje so začeli prihajati od vsepovsod. Iz domačega okolja:	Bridgeporta in
Fairfielda ter New Yorka. Med hajali.
koncert s popolnim uspehom in vsesplošnim zadovoljstvom. Leta pa se je pojačal z zabavo po programu. Vsi smo se z bogatimi in zadovoljnimi občutki raz-
Slovenci sem opazil tudi Kastelčeve iz Stamforda, Kraman-ceve iz Worcestra, Franca Kamina iz Clevelanda in Bogomila Čoklja iz Washingtona, D.C. Mimo Slovencev pa je bilo tudi precej tujcev.
Dvorana je bila do skrajnosti
Fantje-pevci “Zvona” so s tem kcncertcm spet dokazali, da so mali slovenski moški pevski zbor, ki že kaže na precejšnjo pevsko izrednost. Kot tak se ne sme držati samo svojega gnezd-nega kraja in okoliša, ampak se mora razmajati, da bo njegeva
Mm me h upasija, ¥dana v Isožjo valju
CLEVELAND, O. — Pri pogrebni sv. maši 16. junija pri Sv. Vidu v Clevelandu za mlado Marijo Rihtar, katere dolga in huda bolezen ter smrt so globoko zadeli vso naselbino, prav posebno pa pokojničine sovrstnike in sovrstnice, je rev. Jože Božnar, kaplan pri Sv. Vidu, v svoji pridigi orisal njeno življenje, ki lahko služi nam za zgled vere, upanja, pa tudi vdanosti v voljo božjo. Zato ga tu v celoti objavljamo.
#
Resnično, resnično povem j vam, če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu.”
V	imenu Očeta in Sina in sv. Duha! ,
V	tej nazorni podobi pokaže Jezus, da je pogoj našega zveličanja naše ponižanje v trpljenju in smrti, da kakor mora zrno v zemlji strohneti, da priklije iz njega novo življenje, tako mora umreti tudi človek sam sebi in svetu, da iz njegovega groba priklije nadnaravno življenje in zveličanje.
Resnico tega nauka je dokazal z zgledom naš Gospod Jezus, ki je prostovoljno daroval svoje življenje, da bi bili mi grešniki oteti greha in smrti, da bi zaživeli novo, popolnejše življenje pri Bogu. Pa ne samo to: vsak izmed nas je prej ali slej povabljen, da se mora marsičemu na tem svetu odpovedati, če hoče resnično slediti Jezusu, da mora voljno sprejeti svoj križ in hoditi za Jezusom.
napolnjena. Več jih je bilo v'P£seni zadonela po vseh sloven-njej, ket pa je njena normalna skih nerednih srenjah po Ame-| sprejemljivost.	i -iškem
| Ne z veliko zamudo je Armin Misliti morajo na izdelavo , Kurbus pozdravil v imenu zbo- svoje plešče. Misliti morajo na ! ra “Zvon” zbrane ter jim želel obiskovanja naših srenj, tudi
užitek pri poslušanju slovenske pesmi ter prijetno domačo zabavo po koncertu.
Devet fantov je bilo že po-st avl j enih pred nami na vzviše-
oddaljenih in prirediti v njih svoje pevske nastope.
In naj to svoje poročilo, menim, da bo o tem nastopu še kdo drug kaj napisal, zaključim z nem pednju. Pevovodja Pere- besedami, ki sem jih pevcem za-grin Us je z očmi prešinil vsa-iP^33! pred dnevi v svojem za-kega svojih pevcev, dal jim za- kvaln£rn pismu: četne tone s svojo malo piščal-J — Pojte z dušo in srcem kot jo in njih koncert se je začel s,doslej tudi poslej! S tem oprav-pesmijo G. Ipavca O mraku. | ijate lepo in veličastno delo za Program je sestavljalo 15 pe-:na3° narodiio stvar na tujem, srni. Razdeljen je bil v dva dela.] In hvala vam, dragi bratje, V prvem delu so odpeli 8 pesmi.'tudi za to! v drugem pa 7.	j	Tone Osovnik
dovaia v toplih žarkih spomladanskega sonca. — Njena bolezen se je medtem vedno bolj širila. Marija se je čedalje bolj zavedala, da ji je življenje, da ji je celo vsak trenutek življenja resnično velik božji dar, za katerega je dolžna biti Bogu globoko hvaležna. Pri tem ni niti za trenutek obupala ali pa celo delala Boga krivega za svojo veliko preizkušnjo. Na svojo bolezen je gledala kot na znamenje božje volje. Zavedala se je, da človek vselej ne ve, zakaj se mu javlja v taki luči v takšni obliki, da dostikrat ne vemo in ne moremo razumeti, kako bi vendar moglo biti nekaj dobrega v takšni preizkušnji. — Marija je bila vdana v božjo voljo. Toda to je ni motilo, da ne bi iskala odgovorov na vprašanja kot, zakaj se tako godi ravno njej, ki je še tako mlada in ki bi še tako rada živela; mogoče je pa le božja volja, da po daljšem trpljenju končno le ozdravi; kako naj vse to razume,
zemljo in ne umrje, ostane sa mo; če pa umrje, obrodi obi o sadu!”
Tobak in novorojenčki
Novorojenčki so p r‘e la h predvsem zaradi ogljikove ga monoksida.
V zadnjih 15 letih je čedalje več dokazov, da kajenje^ nae nosečnostjo lahko povzroči Pra zgodnji porod, da novorojene6
ni dovolj težak ali da se ro 9° mrtvi otroci.	. ,
Doslej so pripisovali predvsem nikotinu. Dr. Soul strup in sodelavci v koepe^ hagenskem Rigshospitaletu P’^ sodijo, da je tega kriv zlasti 6 gljikov monoksid iz tobačneg dima.
;ajela 3»°
Pri raziskavi, 'ki je zs
bilo
nosečnic, med katerimi je ^ ^ 176 kadilk, so ugotovili vzrocn
,.m “ J1 Je zvezo med povečano kolia"” dano, da mora umret,, zakaj . ljikov6ga monoksida in maM'
Marija se je živo zavedala, da -o ^ noTt,rojenčkov. ji more samo Bog pomagati, da pri kusih so tlldi zajkV je Bog n, zapustil ko je pr, »Jej	„	ljikovemu mon";
odpovedala vsa zdravniška po- “	j + u muzali je
moc. Priporočala se je božjemu	odstotkov pod povprečje^
služabniku škofu Antonu Marti- j , +	i	ie pri®*0
01 v.	• i	J 35 odstotkov mladičev je r
nu Slomšku. Bila je polna trdne,	rvHmeriaH11
, v .	, v. ..	. 'mrtvih na svet (v prm^ j
vere, da ce je božja veja m o-;	odstotek),
zdravi, da se bo to zgodilo po | c njegovi priprošnji. Tega zaupa-j	~	“
nja ni nikdar izgubila. Tudi |	^ avtom n
božjo molčečnost tukaj je spre- i
Veliko planino.
bil'
jela kot izraz božje volje. — j idej0 0 gradnji “avtomo ^ Bog je bil Mariji glavna opora'ske» ceste na Veliko pianino^ iz dneva v dan. Na čudovit na- j člani kamniškega PlamnSfcak čin je črpala moč vere in upanja! društva, ki letos praznuje vlS^ iz Sv. pisma; pogosto je preje-j jubilej _ 80-letnico obst0*aaVi mala sv. obhajilo in zakramente I	zavrnili, češ da si P1
za bolne, vse to v živi veri, da ji'planinec ne more predstav 1°^ je Bog tukaj najbližji in da ji po,kako bi “zgoraj” lahko vdlhai0. vsem daje moč in upanje za živ-1 izpušne pline, prenašal avi°l^0, Ijenje.	j biiS;ko gnečo, hupanje — m P
Marija je veliko molila, sama! metne nesreče.	za.
in skupno z drugimi. V najhuj-j Kamniški planinci so ^e^eCi ših trenutkih so ji bile besede:' vzeli za asfaltiranje cesL ^ Jezus in Marija! v največjo to- spodnjo postajo gondolske
lažbo. — Ob vsem hudem pa je imela vedno pred očmi zgled Tistega, ki je v svoji človeški slabosti na Oljski gori od groze in trpljenja potil krvavi pot. S popolnim zaupanjem Vanj ga je Marija prosila za zdravje, za o-lajšanje trpljenja, vendar vedno le, če je to božja volja.
Pripričani smemo biti, da je Marija sedaj že prerojena v večnem življenju, tam kjer ni bolezni ne trpljenja in stiske ter da sedaj prav razume tisto, kar mi v svojem življenju imenujemo božja volja; vse, kar ji je bilo za življenja in zlasti tudi v bolezni skrivnostno in nerazum-
nice na Veliko planino in
ninskim domom v Karan strici.
iški Bi'
Vesfi iz Slovenil*
Zanimanje za turizem v Kozjem
, * rjQ.
Kozje ima idealne rn0^n°Sveri' razvoj kmečkega turizma, ^ .z, dar tukajšnji kmetje n]lTiaa pokušenj v tej dejavnosti-Ijo mnogih kmetov je bi ° niziranih več tečajev in nar jev.	_ _. jepe-
Kmetje so se jih radi u e^0(jo vali. Praktični del šolanja
liivo-	ti kmetje preživeli pri S°l s
Ko je bila Marija prerojena v skih kmetih, ki se ukvarJ božjem življenju pri sv. krstu, je kmečkim turizmom. Tam ^ Rajnka Marija je prav gotovo; duhovnik dal staršem in botrom spoznali način dela in ure p voljne nosila svoj križ z Jezu-'prižgano svečo z b e s e d a m i: ] same kmetije, da bo doV0 som ter si tako zagotovila večno. “Starši in botri, ohranite luč, jvlačna in tako dejala na» življenje.	'ki vam je zaupana, da bo vaša'za vloženi trud.
Če bi bila božja volja, bi bila deklica v Kristusovi luči varno'	-----
rajnka Marija čez tri dni stara hodila kot otrok luči, da bo Nova jahalna dvol'd^^
21 let in postala bi, kot pravi- vztrajala v veri in šla z vsemi	y Lipici
mo, polnoletna, telesno in du- svetniki v nebesih prihajajc-če- j .	Krasu slovi ® sV°0
ševno d o z o r ela, pripravljena mu Gospodu naproti!” — Kar se ..	133	V^- lipicanci P
sprejeti nase	vse dolžnosti in	Marije	tiče,	smemo reči,	Bogu	Jim: '	° rvnim	UP1*'’,
pravic^ doraslega človeka. Polna	hvala,	da je	varno v Kristusovi	vse]T1 sve u/ ^ turistični ^
življenjskih moči in načrtov bi, luči prestopila prag večnosti. j Postala PfBazen	ijUbitelJ
samostojno stopila v življenje,' In še to bi povedal: družini v kl Pnva Ja r &	^
da bi si sama ali pa z drugim' tolažbo, nam drugim pa v zgled. ^ 3n‘|3.'	. ,. , lie doživi3’
ustvarila življenje za prihod-i Rajnka Marija je imela to srečo,1,	3 1 unS ^	- nostarii3'1
nosl.	ker jo	imela	ob sebi tako	dobre1	**?>«“? "T te	jo	za
Pa .je prišla	zahrbtna bolezen, |	starše,	brate	in sestre, ki	so jo	ze ezno ons ru
katera bi bila huda preizkušnja,v moči svoje vere spremljali na: celo za starejšega in odpornej-j njeni življenjski poti s tolikšno!
šega človeka, ne pa za človeka, i ljubeznijo in skrbnostjo ter joj	„	u,fott’'
ki stoji šele na pragu svojega utrjevali v zaupanju v Boga. —! Slovenske železnice so zemskega življenja. Vsi, ki smo Pri rojstvu, kot povedo starši,! vile, da bo podjetje tu 1 jo spremljali v njeni bolezni, so jo sprejeli z ljubeznijo kot delalo z izgubo. PriiriaIdin3r' smo bili dnevno priče, kako živo b°2ji dar ter jo potem z ljubez- bo znašal 27.1 milijonov je doživljala Jezusove besede: nijo spremljali vse dotlej, ko se jev.
halno halo.
železnice imajo
HANADSH4 DOMOVINA
TORONTSKI SLOVENCI
SE BOMO SPOMNILI ŽRTEV KOMUNIZMA IN TUJEGA
nasilja, ki sta ga Slovencem prinesla vojna
IN REVOLUCIJA,
NA
KOMEMORACIJI
f1 SE BO VRŠILA V SOBOTO, 30. JUNIJA 1973, V ŽUP-NlJI MARIJE BREZMADEŽNE NA BROWN’S LINE V NEW TORONTU.
- OB 7.30 SV. MAŠA ZA VSE NAŠE PADLE IN POMORJENE.
— PO MAŠI KRATKA SPOMINSKA SVEČANOST V DVORANI.
EVALEŽEN SPOMIN NAM VELEVA, DA POČASTIMO
naše mrtve brate in sestre; zato pridite v
ČIM LEPŠEM ŠTEVILU!
_	OB SPOMINU ZDRUŽENI BORCI
Iz slovenskega Toronta
XIV. Slovenski dan v Kanadi
^■° Pišem te-le vrstice, odhaja ^a(^nji spomladanski dan letoš-Jega leta v večnost. Jutri bo že glvi dan poletja v letu 1973.
poletja pa je že lepo šte-h'V° ^ na® nar°dni dan, praz-vseh Slovencev, ki žive na ^Zenilju velikega Toronta in tu-
1 kstih daleč naokoli. Vsako le-to so
Spomini misijonarja o. L. Demšarja
Na tem mestu sem že pisal, da je misijonar o. Lojze Demšar v Indiji zbolel. Pred par meseci je sporočil, da se bo odpravil domov vsaj za pol leta, kjer upa, da se bo pri domači hrani, v' domačem zraku, ob posebni ljubezni svojcev pozdravil, čeprav so zdravniki zgubili vse upanje.
na tem slavju zastopane po V svojih pismih Baragovemu vse slovenske naselbine v misijonskemu krožku v Torontu ^ ju. Prihitijo pa rojaki tu- piše, da je vesel, da smo pisali o n °d drugod, zadnja leta so bili nJem in o njegovem delu v Ka: ^avzoči tudi nekateri obiskoval- nadski Domovini. Med drugim Sj °d doma, iz drage Slovenije, i pravi:
Si°Venski dan je praznik vsehl Veseli me, da ste priobčili mo-
VeCdV^ceiv. Tudi letos so napo-! je pisemce v Kanadski Domovi-
dal^-Že obiski iz cel° zel° od-| ni; tudi moj prijatelj dr. France
Vpienib kra.iev in XIV. SLO- Puc, ki Je iz iste fare doma in
NSKI DAN obeta biti zelo sva bila v isti šoli v Zavodih Pom,
kraj e v
DAN obeta biti zelo p^mben iu važen. le^0vlreditelji so določili, da bo n^a uaiselna vsebina tega le(JZaika sPomin> ko so pred 25
Št. Vidu nad Ljubljano, mi je rekel. ‘Fant, piši, ljudje radi berejo Tvoja pisma in članke, saj je tudi to misijonsko delo...’
Prve skupine Slovencev ki Pu sem sklenil, da vam bom čirn P° drugi'	’	'
še kaj poslal za časopis ali
Ji v ;svetovni vojni iška- prej
ProstSlrnem Svetu svobodnega; Pa samo za branje na misijon-°ra pod božjim soncem, pri-! skih sestankih. Toliko vam bom v Kanadi. Zato se bodo v poslal, da boste imeli za šest me-
! secev, dokler se ne vrnem iz do-
stale
Prvi
. _ se bodo v ioiaj VrS^ Zikraii tisti pionirji, ki
maJ0 Za seboj že 25 let življe-j mcvine> kamor grem na koncu Kanadi. Njim se bodo pri- oktobra, ker je zdravnik rekel, glg^11 drugi, ki so jim sledili ne [ da rabim eno leto popolnega mi-23. to ali so prišli pred 24., j ru in počitka. Piše sestrična, da včer 1 tremi ak dvemi leti ali pa | 50 toplice v Laškem prav dobre <• Vsi skupaj tvorimo eno za take slučaje, kot je moj in da ^aUadSk° družino> ki ie našla vjse bom gotovo popravil, če se bode -1 odPrta vrata, obilo svo- SlPlo'n da še kaj zaflikati, lavi-jj^. neizoi1pne možnosti uve- Imam v načrtu šest člankov
katere so oni bili pripravljeni dati svoja mlada življenja.
Ti cilji so bili tudi naši cilji, toda dolga leta emigracije so marsikomu zameglila jasen pogled, tako da smo zmaličili pomen našega bivanja na tujem in sedaj z zmedenimi pojmi iščemo kam spadamo in • kaj smo. Silno težko je biti stanoviten in vztrajati, ko se zdi, da je vse nesmiselno, brezpomembno in brez u-speha; ko ugledni in izobraženi ljudje govore o “koeksistenci” in “dialogu”, novih mednarodnih odnosih in miru, poleg pa se skrbno izogibajo krute resnice, da polovico prebivalcev sveta živi v suženjstvu rdeče diktature, ki je v svojem vzponu na oblast pomorila več ljudi kot katerakoli druga diktatura v zgodovini človeštva.
Tudi v naši majhni Sloveniji je naš bedni narod plačal krvavi davek, ko so častilci Stalina’o-svajali svet zanj in zanj morili svoje lastne brate. Število pomorjenih gre v desettisoče in ko je bila po končani vojni razoro-žena slovenska narodna vojska od Angležev vrnjena iz Koroške, je morija dosegla višek. Brez vsakega sodnega postopka so bili vrnjeni vojaki postrelje-in zmetani v masovna grobišča.
IRONIJA ČASA
TORONTO, Ont. - V V.-VI. številki “Vestnika”, glasila slov. protikomunističnih borcev, sem bral zanimiv članek iz knjige “Ukana”, ki jo je napisal Tone Svetina, nekdanji komisar in poveljnik ene od čet Prešernove brigade, 7. udarnega bataljona in jurišnega bataljona Triglavske 31. divizije, IX. korpusa, in kateri je sedaj v vodstvu Komunistične partije Slovenije. Knjigo je izdal Zavod.borcev v Ljubljani leta 1971.
V odlomku, ki nosi naslov “Maj 1945”, Tone Svetina opisuje vračanje slovenskih domobrancev ter predajo partizanom in potem morijo v Kočevskem Rogu. Domobranski stotnik Valjhun je osrednja oseba, o-krog katere pisec navezuje do-godbe, ki so se odigravali v tisti blazni dobi. Da bo bralcu jasneje, o čem govorim, naj tu citiram nekaj odstavkov iz objavljenega odlomka iz knjige “Ukana”:
“Kolona avtomobilov je zavozila v gozd. Mimo njih so brzela debla najbolj osamljenega sveta. Bilo mu je, ko da vro skozi njegovo zavest šumeče sanje in
plapolajoči ognji. Spomnil se je Vseh teh se bomo spomnili in Balantiča in njegovih verzov, ki
jih je prebral tolikokrat, da jih
jim izrekli našo hvaležnost za
njihovo ljubezen, žrtev in vda-|je znal na pamet. Njegove bese-nost, ter jih prosili, naj bi nam '
posredovali potrebne moči, da bomo nadaljevali njihov boj, govorili v njihovem imenu in izpričevali njihovo zgodbo, dokler ne bo svobodna Slovenija lahko sprejela njihove ostanke v blagoslovljeno zemljo in jim postavila trajen spomenik z objektivno zgodovino dobe, v kateri so živeli, se iz prepričanja za svoje ideale borili in bili zaradi njih od svojih rdečih bratov pomorjeni.
Spomin na te naše mučence mora ostati svež v nas. Biti mora nam izvor združevanja in medsebojne povezave, nit, ki nas bo vse vezala med seboj z onimi, ki so bili, a jih sedaj hrani do-| mača zemlja za lepše življenje. Ob njih moramo krepiti svojega duha, navzeti se načelnega življenja in obnoviti svoje zaobljube in ohraniti geslo: BOG, DOMOVINA, MATI!
Otmar Mauser
Janja
kedka
Kiv
na-
gospodarskega
SLOVENSKI DAN bo posvečen zahvali
^gu, Vjpre:i.
Žel° in 1 naS ^ priPeljal v to de-Vahja tnfS .^e V6S aas našega bi-klagosi U 'a^ sPremljal s svojim dan 1+V°1rn' tzrekli pa bomo na di, ki na -1 SV0:i0 :zahval° Kana-
k^Prav -f sprejeJa in Je iz nas
SVoboav,.nib beguncev naredila
življenja iz misijona, saj sern že 37 let v bengalskem misijonu, pa sem marsikaj doživel v teh letih ... Vaš hvaležni pastir bengalskih kozlov in ovac Lojze Demšar.
Misijonski por.
.DOri	_	----------
k°h državljane, ki jim za-bjihovo 1 n^bovo Prepričanje in sjnn t)leinoženje. Svojo zem-bUi v r ZapUs'tLi, a nismo uto-SlP° ---ih tujinah. Ostali Spcdar£i-„°dn'1aki P° duhu. Go-na, -.f1?10 se okrepili in v a Vge Ci -in2b živi slovenstvo. ** l4n- dcibrlne be ^Ven 'i"rn st°venskem dnevu,
spominu
ua naše
TORONTO, Ont. —- V soboto, 30. junija, se bomo torontski Slovenci spet zbrali kot vsako leto to pot v cerkveni dvorani in še preje v cerkvi župnije Marije Brezmadežne na Brown’s Line v New Torontu — da se z molitvijo in besedo dostojno ne bcmo mislili: spomnimo vseh tistih naših bratov in sester, ki so postali žrtev tujih in domačih komunističnih nasilnežev, ki so v mukah umirali za svoje versko in narodno prepričanje ter zvestobo, kateri se niso odpovedali do zadnje ure.
Čim delj v preteklost se nam odmikajo strašni dogodki, ki jih je nad naš narod prinesla tuja okupacija in komunistična revolucija, tem bolj smo potrebni ti-prošnja: ste junaške vere, ki je spremljala mučence v smrt. V zmedi današnjega časa so nam potrebni svetli vzori, po katerih bomo naravnali svojo smer in z obnovljeno energijo delali za cilje, za
ter po-
ta vese bo zgodaj zju-več. Uradno ga PL kapelici Ma-s sv. mašo ob 11.30
^hstv, 3 bom° utrjevali po-
'j prijateljstva V raMja„e vezi
t^;;" ziefiuIija'b“
%to j Sa t‘je p?a 2‘Zeli
-...-
ni! pa Ua Jp^danske slovesno-
v dveh c‘Jlcainem “stadionu” Važ bpupoidne. Za
!>ani rPročil° m
$!> m;. Zadnjo nedeljo v
V- SLovLA “■Mea, na
0dborEnSKEM DNEVU!
Uruštva Slovencev
Baraga
danes je
Pot čez ledeno močvirje
Mraz, ki je strah graditeljev cest in avtomobilistov, bodo domiselno izkoristili graditelji prometnih zvez v severni Sibiriji.
Sodelavci zavoda za ceste v Omsku so takole razložili svojo zamisel:	“čez mgč>irje bomo
položili izolacijsko plast iz zmrz-
de so se prepletale s kriki gozda. Nepretrgoma so odmevali rafali, kot bi se v njegovih globinah razvijala bitka. Ob butanju teles, ko so preskakovala korenine in jame, je čutil nemirne u-tripe srca. Ni vedel, kaj počne. Nagonsko si je z zobmi zrahljal žico že toliko, da je lahko potegnil roke iz nje. Potem se je naslonil in v njem so odmevale besede pesnika, ki je s puško v rokah zgorel v Grahovem: .. .na naklu smrti srp pozvanja, že v žoltem snopu groze plapolam ... brez križev, rož, grobovi sami... joj, lep je molk s prstjo zasutih ust.. . konec j e blizu.. .
Nekdo ob njem je na glas zajokal... Vstal je vojni kurat, dvignil je roke nad glavo in na glas molil:
“Moj Bog, moj Bog, usmili se nas in nam odreši duše ...”
Valjhuhu so zvenele besede:
. . . o zemlja, naša krušna mati.. . k tlom se bom obrnil, ni mi za drobtine zvezd in ne za veletok neba . . . ojoj, padel sem v strašne mreže ... pokliči k soncu me na sinji prod... ti si nebo in zemlja ...
Kolona se je počasi ustavljala. Pokanje je bilo čedalje močnejše. Bilo jim je, kot bi v njivo klasj a zavel vihar .. .
Valjhunov pogled je steklenel. Premikal je suhe ustnice,
njene šote, čeznjo pride zemlja, na njo pa bomo položili železo-1 kot bi zlogoval ... mlakuže senc betonske plošče.	! so vedno o^je, vse tiše žalost v
Spričo hladnega podnebja se svetlem srcu pivka, kaj bi z ni bati niti poleti, da bi se tak- bridkostjo ob slovesu, bilka, zdaj šna cesta odtajala in se pogrez- pridi smrt,. odvrgel sem orožje, nila v močvirje.”	! Vse, kar se je dogajalo potem,
je bil spomin, kakor boleč urez z britvijo. Stroji so se ustavili. Vase jih je sprejel tekoči trak, ki jih je nosil v pogubo, nezmotljivo, kot predmet serijske proizvodnje.
Na obeh straneh so stali stražarji drug ob drugem, z brzostrelkami v rokah, togo in trdno kot drevesa. V vrstah po pet in pet so jih pomikali proti žgočemu bobnenju. Nenadoma je zazijala pred njimi temina brezna. Rob, kjer se je svet končal in se je začenjala nedoumljivost globin... Proti njemu so šli pohlevno, dokler jih ni požrla zemlja..
“Moj Bog, moj Bog, odpusti mi moje grehe,” je zašepetal Valjhun, tik preden se je približal robu. Njegovim predhodnikom so brizgnile temne sence v hrbet ogenj. Na usodnem robu se je spotaknil in z žvižganjem zrnja v ušesih je padal v žrelo teme. Nekajkrat se je odbil od skalnih čeljusti podzemlja in pristal na mehkobi gnusobe. Njegove oči je objela tema, iz kakršne se je porodil svet in v kakršni bo tudi utonil. Otrpnil je v grozi. Zalivali so ga vzdihi, škripanje z zobmi in trzanje zamirajočih udov. Nanj so padala trupla in ga zasipala v uničujočo težo. Topli curki krvi so mu zalivali obraz, oči in roke. Nekatera trupla so se odbijala in bobnela globlje v prostore podzemskega brezna. Kriknil bi bil na pomoč, pa mu je tuja kri zalivala usta. Prostil si je roke. Branil se je umirajočih, ki so grabili drug po drugem. Skoraj zasut s trupli se je le izvlekel izpod njih in se zavlekel pod previs, ki ga je ščitil toliko, da se ni zadušil; Pretipal se je od glave do bosih pet in ugotovil, da je samo opraskan. Znorel bi bil, vzel bi si življenje, če bi ga imel s čim, tako pa mu ni preostalo drugega, kot da se začne boriti z umirajočimi. Metal jih je s sebe, odrival na rob, da so strmoglavili v globino. Ranil se je na njihovih zobeh in nohtih.
Na robu brezna so prasketale brzostrelke. Njihdvi hudobni prebliski so mu slepili oči, ki so gledale mrliške maske sobojevnikov, prežetih z zadnjim sovraštvom in razočaranjem. Velike oči, kakršnih še nikoli ni videl. To je bila belina niča, brez zenic . .. Roke kot kremplji poginjajočih ptic . . . Gnetenje trupel — ni vedel, ali je to boj ali prijateljsko objemanje.
Ognjena predstava pekla je zvodenela. Curki krvi po njegovem telesu so žgali kot raztalje-no železo. Mislil je, da bo poblaznel od glasov. Tu ni biio več besed. Samo kriki. Kot bi se zlilo zvenenje stoterih zvonov k velikonočnim procesijam, kot bi tulile vse sirene sveta, rjovele zveri, ki se plazijo, tekajo ali letijo ... Bili so to glasovi rek, spočetja ali konca, ki mori vse živo. Bil je to jek in krohot...
To — še mi zdi — je velika ironija našega časa.
Otmar Mauser
Cleveland, o.
MALI OGLASI
NAPRODAJ
IMAM HARMONIKO, DOBRO OHRANJENO', IN PO CENI NAPRODAJ.
Kličite tel. 361-4139
-(128)
Grgranje in klokotanje voda... ma komunisti našli dovolj ko-Zvenčanje jekla, ki udarja ob raj že, da so pričeli izpovedovati jeklo, brstenje lesa in lomljenje'0 uničevanju svojih nasprotni-kosti... Jok vseh vetrov in cvi- kov P° vojni.
Ijenje . ..
Zamolklo mu je tolklo srce in izgubil je občutek časa. Mislil je, da mu bodo popokale vse kite in žilice.
“O, križani, kako sem objokoval tvoje muke, toda o smrti nisem vedel nič, dokler nisem spoznal, kako težko je življenje ...”
Roke so mu omagovale, čeprav mu je volja velevala, naj se bori za obstanek. Trupla so ga prekrivala, zalivala ga je kri, brizgajoča in slana. Polnila mu je usta, gosta in slana kot morje, ki se zaganja v obalo ...
Glasovi umirajočih so se spremenili v en sam zdihljaj. Kot bi bila smrtno zadeta zemlja ...”
V nadaljnih odstavkih opisuje, kako se Valjhun reši iz brezna, “kot bi prilezel iz ognjenega središča zemlje” in kako končno dobi pomoč pri dobrih ljudeh in preko Soče najde pot v svobodni svet.
Ta strašna zgodba maščevalnega bratomora me vsako leto znova pretrese v dno duše. Vsa mlada življenja, ki so bila uničena brez potrebe po končani vojni, so zarezala težko rano na naše narodno telo. Zabrisati njih sled in njihovo tragično u-sodo, tistim, ki so izvršili to grozno dejanje, ni uspelo. Z gotovostjo lahko zapišem, da je vztrajno pričevanje svobodnega slovenskega človeka v svetu, ki je s svojimi vsakoletnimi spominskimi proslavami, s knjigami in časopisnimi članki ohranjal spomin na to nečloveško dejanje živ, tudi pripomogel do delnega priznanja, da povojna morija v Kočevskem Rogu ni izmišljotina ali “bela propagan-
Lastnik prodaja Na E. 185 St., zidana enodružinska, dvojna garaža, blizu šole, ibusa itd. Kličite of 3 do 7:30 zv.
avtor 486-6540-
(132)
ODPRTO V NEDELJO OD 1. do 5.
19050 Pasnow Ave. v Euclidu, enostanovanjska hiša, šest sob, tri spalnice, v dobrem stanju, porč spredaj, dvojna garaža, dolg lot.
GEORGE KNAUS REALTY 481-9300	819 E. 185 St.
(128)
Pomivanje sten
Moškega ali žensko, ki bi umila stene v dveh sobah na 1012 E. 77 St., išče.
V najem
pet lepih, čistih sob v Grove-wood okolici. Starejši imajo prednost. Kličite 481-9980, mesečno $95.00, zgoraj.
(126)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 60l3 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
11

(128)
V najem
hiša pet sob za eno družino, samo odrasli. Kličite 731-9431 po peti uri.
______________ (128)
Help Wanted Male or Female
HELP WANTED
High school graduates for sales training for dental supply house
JOHNSON-STIPHER INC. Call Bill Banfield 881-4250
(128)
Help Wanted — Female
Hišno delo
Radi bi dobili žensko za hišno delo, navadno kuho in za družbo. Dobra plača.
Kličite 486-7237
da” pač pa kruta resnica, ki bo slej ali prej v vsej popolnosti prišla na dan. Nekaj te resnice, katero so komunisti prikrivali več kot 25 let, je v knjigi Toneta Svetine prišlo na dan. Ker knjige nisem v celoti bral, ne morem ocenjevati njene vsebine, niti ugotoviti, kaj je avtorja napotilo, da je za svojo knjigo prav to snov načel. Tudi ne vem, ali je skušal zločine, storjene po vojni, zgodovinsko opravičiti ali javno izpovedati svoje obžalovanje in priznati krivdo sedanjega komunističnega režima.
Če bom imel priliko knjigo kdaj dobiti, bom lažje o tem pisal. Za zdaj sem iz tega kratkega odlomka iz knjige “Ukana” spoznal, da ti zločini, komunistom težko ležijo na duši in bi se radi te teže na kak način rešili.
Pri krščanskem nauku smo se učili, da je za odpuščanje grehov potrebno grehov se spovedati in jih obžalovati ter se jim odpovedati. To je edina pot, ki bi do neke mere zacelila globoko rano na narodnem telesu.
Popolnoma pa bo zaceljena šele takrat, ko bo naš narod lahko svobodno izbiral svoje voditelje v demokratični urejeni družbi in ne po diktatu komunistične partije. Takrat bo morda tako: kot pravi citat iz Sv. pisma, ki ga Tone Svetina v svoji knjigi navaja:
“Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe. Ne bo dvignil narod proti narodu meča in ne bo se več učil boje-j vanja. Sedeli bodo vsak pod svo-	Gradbeni “delaver
1° trto m pod svojo smokvo, ne Izkušeni v gradnji kanalov in da bi jih kdo vznemirjal.” ; drugega dela pod zemljo, naj-
Kar je mene vznemirilo pri!manj 3 leta izkušnje. Dobra branju izvlečkov iz Svetinove j plača in obrobne koristi. Javite “Ukane”, je dejstvo, da med tem | se prosim na: Box 123, Ameriko med nami vsako leto bolj in' can Home, 6117 St. Clair Ave., bolj bledi spomin na naše mu- Cleveland, Ohio 44103. čenče in stopa v ozadje, so do-	(x)
Delo za žensko
Radi bi dobili Slovenko za godpodinjstvo za strejšo žensko, v Parma, Ohio. Soba, hrana in plača. Priporočila. Kličite 843-3713 od 4. do 6. ure zvečer.
(128)
Help Wanted Female LADY
for office cleaning. Evenings — Call 398-5310
(128)
Delo za žensko
Išče se zanesljiva ženska, da bi gospodinjala starejšemu moškemu, v Collinwoodu. Svojo sobo. Kličite 451-2500.
(127)
Male Help Wanted
ZA LAŽJI DVIG IN POČASEN LET — NASA je skupaj s Kanadskim oddelkom za industrijo zgradila in preskuša letalo z dodatnimi loputami na krilih, ki naj olajšajo dvig pa tudi njegovo počasno letenje. Slika kaže dvig tega letala na preskuševališču v Mountain View, Calif.
letala,
NASA
m-
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
tudi med tednom v cerkev z dru- to ne bilo imelo tako nasilno- ga treba opozoriti, če je res od-gimi prvoobhajanci,” reče Ga- tragičnega značaja, ■ kakor poz-! potoval, da preiskuje zadevo,
brielle. “Ali' je
to potrebno?”
neje, ko je vsled tega med nji-reče ma nastal skoro nepremostljiv
Darras. “Svetujem ti zopet, kan prepad. Albert Darras je mislil,
Toda on se je varal. Pri svojih trpljenja. Dosedaj je le motno triindvajset letih, oblačnih in in negotovo slutila, da vsled strastvenih, je trpel, ker je mo- njene krivde grozi poguba nje-ral le deloma vživati ljubezen, ni sreči, sedaj pa popolno jasno katero je vso zahteval za-se. Pa 'vidi pred seboj grozno prikazen, ta materina ljubezen, dasi raz-'katero je celo prizanesljivi ora-deljena, je bila zelo globoka, in torij an imenoval maščevalno zato je mater zelo bolelo, ker se roko božjo, sin tako malo meni zanjo. 'Naj- j “Pa vsaj Bog ni, da bi samo hujše jo je bolelo, &er je molčal I kaznoval, on tudi odpušča,” re-celo v takih razmarah, kakor so kla si je drugo jutro, ko je celo sedaj. Celo popoldne, kakor ve- j noč prebedela ob misli: “Kaj me mo, je uboga žer^, ko je zvedela, pač zadene po mojem sinu?” — kako sta se spvijela in kako se ■ Oče Euvrard pa je sam rekel, da je Lucien ustavil očetu, klicala | Bog ne išče drugega, razun da v vedno večjem strahu: “Kje je | odpušča. On je Bog maščeva-Lucien? . . . Kje vendar hodi?ivec, toda vedno dobri Bog...
...” Še le o’j devetih zvečer, ko j “Prosila ga bom toliko časa, da je za Boga, prosila moža, naj ; mi odpusti, in če že meni ne, gre na policijski urad prosit, da : vsaj domačim mojim, ki niso nič ' ga poišče jo, je sluga dobil pi-! krivi mojega greha.” In navdah-1 semce od Luciena.	'njena pobožne spokornosti, sej
“Treba je, da grem sama tje je odpravila s hčerko k maši. j .. .” reče mati. “Postrešček poj- Večkrat že, odkar se je bližalo de z menoj. Videti hočem sina, prvo sveto obhajilo, prosila je govoriti ž njim in domov ga mo- Jeanne, da ji dovolijo zjutraj v ram pripeljati.”	1 cerkev, da se s svojimi součen-
“Ti ne: poj deš,” zavrne jo kami v katekizmu vdeleži služ-Darras. Bilo je prvič, odkar sta be božje. Spremljala jo je ve-bila poročena, da je spregovoril dno Mile Schultze, ker se je tako obla stno ter dostavi; “Jaz! Mme Darras bala kake opazke ti prepovem. Lucien je najprej ' svojega moža, ako bi ona šla v mene zelo razžalil, a sedaj še' tem času z doma. Ko se je to tebe, ker ti ni nič pisal. On mo- ' pot vrnila iz Saint-Sulpice ra priti sam domov. .. Sploh ^ okrog devete ure, res najde mo-pa,” nadaljuje zopet bolj milo, jža, ki jo je pričakoval napra-
sem ti svetoval včeraj. Dete se že tako nagiblje verskim sanjarijam, zato skrbi, da se ji ti vtiski ne bodo množili.”
— “Ah, naj se le utrdi v veri,” odgovori žena, “bo vsaj tem bolj oborožena proti poskušnjam življenja ...”
Darras jo čudeč se pogleda in tudi ona čuti, da je zarudela. Pričakovala je nadaljnega vprašanja, a ga žal ni bilo. V sedanjem dušnem razpoloženju bi ona ne bila mogla govoriti neresnice, in ako bi mu bila sedaj razodela svoje verske dvome, bi
da je žena samo vsled tega tako nervozna, ker jo s tolikimi skrb-
moral je vsaj že včeraj priti nazaj.”
Gabrielle je v cerkvi iskreno prosila božjega usmiljenja; in zdelo si je, da je uslišana, ker je
mi napolnjuje odsotni Lucien. mož molčal na njen nepreviden Zato mirno nadaljuje:	vsklik. Tudi v tem je videla
“Hotel sem ti naznaniti, da znamenje, da ni zaman prosila, grem sedaj naravnost v rue Rol- j ker je pozneje zvedela od moža, lin. Zvedeti hočem, ali se je da se Lucien ni umaknil k Mile Lucien res tam nastanil pri oni 1 Planat. Ta drugi dan je prebila ženski. . . Skoraj ne morem ver- zato nekoliko manj razburjena, jeti. Vendar pa je mogoče, zato nego prejšnji, ker je začela ne-
^................
■" j.:::	'	;
“le pomisli malo: On je sedaj ali pri oni ženski, tje vendar ti ne moreš iti, ali pa se pripravlja na po t in ker je zahteval kovčeg, bo še? brez dvoma v Moret ali pa v Clermont. Za ta slučaj je pa najbolje, da je sam. Le osrči se in potrpi, draga moja žena. Jaz priznam, da je treba zato ( poguma.”’
Gabrielle se je vdala. Ko je, prevdarila vso stvar, bilo ji je1 jasno: Kolikor časa si sin sam: ni na jasn em, kaj mu je storiti, I dotlej bi m.u ona le obtežila pot | nazaj, ako bi prišla k njemu, j Vendar pa j e hotela, da sama iz- j bere obleko zanj ter mu jo zloži v kovčeg. S- tem drobnim delom 1 se je nekoliko zmotila v. svoji žalosti, ki i,<3 bila sedaj še večja vsled moimvih besedi. Bil je skoro trd, on, ki je navadno tako izred no prijazen. Ni ga grajala za to; njegova nejevolja je bila žal le preveč opravičena, kakor je ’j_,ucien ž njim postopal. Vendar gotovo je bilo, da on še ni nikoli ž njo tako govoril, čuteč, da ;;e od vseh strani oblaki nesreče zbirajo nad njo, stopila je kakor ji je bilo sedaj že več tednov v navadi, kadar ni šla z doma, v zgornje nadstropje skupn.o s hčerjo opravit večerno molit ev. Upala je, da se s tem nekoltiko pomiri, toda danes ne najdo tu miru, pač pa jo na novo zgrabi vrtinec verskih bojev, ki jo je nedavno potegnil v celico očeta Euvrada. Mala Jeanne je kleče ob koncu postelje v svoji dolgi beli srajci molila molitev: “Otdšči, prosimo te o Gospod, to hišo.. Visita quaesumus Domine habitationem istam.”
—! “On je ne more obiskati, ker je v nji žaljen,” zastoka mati1 na tihem.
Tei trde besede, ki se jih je sedaj-spomnila, govoril ji je oni duhoven, h kateremu se je zatekla najprej in o katerem je s takim gnjusom pripovedovala p. Euvrardu. “Vi živite,” rekel je,
“s človekom, ki ni vaš mož, ki ga pa vi imenujete svojega moža, dasi ste v resnici z drugim poročeni. To je navadno pre-šestvo in to tem huje, ker se s tem javno zaničuje Bog...” S kako silo se je takrat in tudi sedaj uprla taki krivični obsodbi! Sprejela jo je pa in nosila sama, to je bil dokaz, da je veliko delo, ki se je razvijalo v njeni duši, silno napredovalo v teh urah smrtnega materinskega
vljen že za odhod: —
“Kako da mi nisi ničesar omenila?” jo vpraša, “jaz moram še s teboj govoriti.”
“Spremila sem Jeanne v cerkev k maši,” odgovori mu žepa.
“K maši?” povdari mož, “vsaj danes ni nedelja.”
“Hčerka gre sedaj večkrat
IfL
mm
Z DVIGNJENO GLAVO — Tjulenj na Komandorskije otokih v Sovjetski zvezi je visoko dvignil svojo glavo, kot bi hotel pokazati svoj lep kožuh.
NEVARNOST GOZDNEGA POŽARA - Slika kaže napravo, ki ugotavlja nevarnost gozdnega požara in sporoča to Gozdarskemu glavnemu stanu v Sacramentu v Kaliforniji preko NASA satelita. Naprava je delo NASA Ames Research Centra in inž. John I. Giem jo pregleduje, če deluje v redu.
Le kaj Je So!
Od blizu nekaj tuje, v mali oddaljenosti poznano! Na stopnišču v San Franciscu so umetni vodnjak okrasili na svojstven način. Kiparica Ruth Asaioa je povabila k sodelovanju šolarje, vse izpod 14 let stare, da so zunanjost vodnjaka okrasili s svojimi reliefi. Nekateri so nekam tuji prvi pogled, po kratkem opazovanju pa postanejo domači in znani. Vodnjak vzbuja dosti zanimanja in pozornosti.
koliko upati. Ljudje, ki se dalj časa odtegujejo verskim vajam, kakor je to storila Mme Darras, kaj radi žive v iluziji, da bodo po molitvi precej uslišani, za karkoli bodo prosili. Tudi v svoji iskreni želji po spreobrnjenju ne vpoštevajo tega, da
i nobena molitev ne odvrne one ! ga trpljenja, po katerem se člo vek povrne v red, v večni, vse splošni, potrebni red, kamor Pa človek ne more brez prestane kazni. Vsaj je pa tudi redko, a bi koga tja privedlo samo kesa
A
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
431-0628
GRDIHOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDOTA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebn da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA	.....
6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio 44iw
Moj stari naslov:	..................................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDW*4 j
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
J
*
J
#
vi«e J
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in uS^a0..^va J (endowments) certifikate za mladino in odrasle od ra-* do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zaval^iv nine nudi tudi verske, športne, družabne in drug6 a' ^{l nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udelez ^0e kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko 11 plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in !,oZ prireditev za otroke.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
i' i
Žid1’ 1
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s s pj. J tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-5, Chicago St., Joliet, 111. 60431).
MARY HOCHEVAR, društvo št. 162, Tel. 48l-072& 21241 Miller Ave., Cleveland
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15506 Holmes Ave., Cleveland
JOSEPH GRDINA, društvo št. 172, Tel. 881-767® 1129 Addison Rd., Cleveland