72
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
DNEVNIK CIRILA PRESTORJA IZ 1. SVETOVNE VOJNE
EVA HOLZ
Dnevnik, ki ga imamo pred sabo zajema
čas prve svetovne vojne. Njegov avtor je
odšel oktobra 1913 v telegrafsko šolo v So-
pron na Madžarsko, v letu 1914 so ga mobi-
lizirali in obredel je fronto v Srbiji — ob
Drini in Kolubari — nato je bil premeščen
v Galicijo in na rusko fronto. Sledila je pre-
stavitev na Kras in nato v Tirole, pa spet na
Kras, bil je v 10. in 11. soški ofenzivi, nato
pa sledil umikanju italijanske vojske do
Piave. Za konec je bil prestavljen v Srbijo,
od koder se je začel beg domov.
Dnevnik je pisan zelo skopo. Našteva dej-
stva in skoraj vedno se mu posreči vzdržati
se kakršnih koli komentarjev. Prav zato so
dogodki — tragični in komični — toliko bolj
verjetni in pretresljivi. Dnevnik nam pred-
stavi izobraženca, ki pa je bil politično nev-
tralen. Zelo jasno je tudi izražen način boje-
vanja v prvi svetovni vojni, ostra meja med
fronto in zaledjem, možno sodelovanje s ci-
vilnim prebivalstvom, pa paj bo v Rusiji ali
pa v Srbiji, odhajanje na dopust.
Prepis rokopisa ne popravlja, ohranjene
so vse avtorjeve značilnosti tako slogovne
kot tudi slovnične in pisava krajevnih imen.
Iskreno se zahvaljujem družini Prestor,
da je dovolila objavo dnevnika in nam tako
Avtor dnevnika kot rekrut leta 1913
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
73
omogočila dopolnilo k dosedanjemu pozna-
vanju 1. svetovne vojne s čisto človeškega
stališča.
KO SEM NOSIL VOJAŠKO SUKNJO
PO SVETU OD LETA 1913—1918
17. 10. 1913. Ljubljana
Zjutraj odšel s kovčekom na rami in brez
pušeica na Ergänzungs-Bezirkskomando v
Predovičevi hiši. Opoldan ob l"^ z vlakom
proti Madžarski k II. brz. bataljonu v So-
pron.
17. 10. 1913. Wr. Neustadt
Tu se ločila osmica. Jaz, Jelene, Kolbe in
Škorjanec odšli v Sopron, ostali štirje pa
v St. Pölten.
18. 10. 1913. Sopron (Ogersko)
Ob 5. uri v Sopron. Ob 6. uri v kasarni
»Windmühlkaserne«. Jaz k 8. četi, Jelene
k 7. Kolbe k 6. in Škorjanec k 8. Tu postal
podoficir, diplomiran vojni telegrafist in
četni manipulant.
15. 5. 1914. St. Pölten (N. Avstr.)
Odšel v šolo za rač. podčastnike. Tu ab-
solviral radiokurs in rač. podč. šolo.
24. 7. 1914. St. Pölten
Splošna mobilizacija.
25. 7. 1914. Sopron (Ogersko)
Se vrnil k četi v Sopron. Stotnik Sojka,
poročnik Ribič, poročnik Cihak.
28. 7. 1914. Sopron
Odšla 8. četa k 8. koru v Prago.
29. 7. 1914. Dunaj (Wien)
Na potu skozi Dunaj. Marširali skozi ce-
sarski dvor.
30. 7. 1914. Praga (Češko)
Na novo oblečeni in oboroženi in dodeljen
9. Di Visionstelefon-Abteilung.
2. 8. 1914. Praga
Kmdt. nadp. Pražak, dodeljena rez. nadp.
Müller in praporščak Vydra.
2. 8. 1914. Kolin
se ustavili
4. 8. 1914. Dombovar
se ustavili
5. 8. 1914. Debreczin (Ogersko)
se ustavili
5. 8. 1914. Zombor (Slavonija)
se ustavili
5. 8. 1914. Osijek
se ustavili
5. 8. 1914 Županje
Izstopili iz vlaka. Nakupili od kmetov ko-
nje in vozove, dobili telef. materijal in šli
peš naprej.
6. 8. 1914. Vrbanje
malo se odpočili pa šli zopet peš naprej
proti meji.
7. 8. 1914. Račinovci
Iz Račinovceh odšli in prestopili bosansko
mejo na istem mestu, kakor 17. polk leta
1878. Bosanci v fesih in turbanih prišli
nam nasproti.
8. 8. 1914. Bjelina (Bosna)
Mesto ob bos.—srbski meji. Začuli prve
strele in začutili prve šrapnele. Nastanjeni
v vojašnici. Na meji pokalo, smo kot re-
zerva ostali v Bjelini. Prvič v mošeji. Pr-
vič v haremu imovitega bega. Prvi šrapne-
li v mesto. Strašna panika. Prvi ranjenci
naše divizije.
9. 8. 1914. Ob Drini
Naša divizija pod poveljstvom Fmlt.
Scheuchenstuela stopila v akcijo. Polki z
godbami naprej, oficirji z golimi sabljami
in rjavimi gamašami. Prve strele dobili
oficirji in godbeniki.
13. 8. 1914. Ob Drini
Ob 10. uri obojestransko ogenj na fronti
utihnil. Ordonančni nadp. Lavrič z 3 ulan-
ci šel preko Drine. Prišel nazaj z vestjo
Srbi se umaknili. Hoch der Sieg-Hoch
Franz Josef-Hoch Österreich je zaklical
nadp. Lavrič. Pionirji hitro napravili mo-
stove in šli smo preko Drine v Srbijo. Pri
prvih grmih našel mrtvece z izkopanimi
očmi in gumbe od plašča vtaknjene v oče-
sne dupline. Kakih 10 km preko meje se
nastanili in imeli odmor. Ugotovili smo,
da je par vojakov z 3 topovi in kakih 50
četnikov zadrževalo 20.000 mož močno di-
vizijo celih 5 dni.
14. 8. 1914. Lešnica (Srbija)
Na vse zgodaj smo dospeli v mesto Lešni-
ca. Razdelili se po vasi. Moški skoraj vsi
odšli z srbsko vojsko. Na vrtu hiše kjer
sem bil jaz pri velikem orehu privezani
3 srbi s zavezanimi očmi. Čakali obsodbe
voj. sodišča. Sodil avditor Dr. Kral. Po-
74
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
poldan ustreljeni. Starček Srb lačen prišel
k kuhinji s skledo. Mlad oficir 73. polka
ga ustrelil na mestu. Tu smo bili 2 dni.
Bližale so se hude ure.
16. 8. 1914. Joševa
Mali odmor, jedli in zopet šli proti Cer-
planini.
16. 8. 1914. Pri Cer-planini
Prišli smo v kraj kjer so nas obsipali s
kroglami od vseh strani, da sami nismo
vedeli kje smo. Od 20.000 mož močne di-
vizije je ostalo dobrih 5000 mož, a vseeno
po ojačenju v ofenzivi. Sestreljen prvi
areoplan. Videl sem prvi areoplan a še ta
komaj 5 m širok. 9. in 19. divizija sta še
imeli zvezo med 19. in 29. divizijo luknja.
Na srbski strani ljubljanskega dobrovolj-
ca Jenko in Fabjančič. Od avst. voj. sodi-
šča obsojena na smrt. Korni poveljnik
Fzm. Giesl imel svoj šotor na cer-planini,
poleg pjega divizionar 9. div. poleg briga-
dir pošta, pekarija, tren, pehota spredaj
in zadaj. Srbi streljali od spredaj in z de-
sne strani. Gen. štab. oficirji posebno or-
donančni poročnik Wittek z revolverji v
rokah prisilili celokupno moštvo, da so šli
proti gričevju od koder so padali sigurni
streli. Sii smo, Srbi so utihnili za nekaj
časa, ko smo prišli na vrhove gričev, smo
opazili kako se je umikalo kakih 50 čet-
nikov. Naenkrat se je zopet začela borba,
huda in resna. Junaški borbi Srbov kate-
rim na čelu je stal kraljevič Aleksander
se je morala avstrijska vojska umakniti
in začeli smo bežati brez prestanka. Bitka
je trajala 4 dni. Pri begu proti meji Srbi-
je in Bosne smo že videli kako nas hoče
prestreči srbska konjenica a smo srečno
ubežali. Fzm. Giesl odšel za vedno na do-
pust.
20. 8. 1914. Janja (Bosna)
Konečno dospeli v Bosno čez Drino v varno
zavetje.
25. 8. 1914. Balkovača
Srbi dospeli popolnoma do Drine in nas
z 8 cm topovi preganjali iz ene vasi v dru-
go.
1. 9. 1914. Bjelina
Zopet v Bjelini. Mir v mestu. Na meji red-
ki streli. Se porazgubili po mestu. Prava
turška kava.
2. 9. 1914. Selište
Srbski vaščani signalizirali z zvonika cer-
kve, mi begali pred šrapneli po vasi. Nadp.
Müller dobil od generala nalog, da napra-
vi tel. zvezo čez Drino. Ker je bil boječ,
je dal ta nalog naredniku Pomeju. Srbske
krogle so mu ovirale napraviti to zvezo
čez Drino, pa je pribežal k četi. Bil je
vsled tega umik čet ki so bile onstran Dri-
ne. Narednik je bil zato namesto nadp. za-
prt. V Selištu smo čakali 6 dni.
8. 9. 1914. Bosanska Rača
Gen. Scheuchenstuel je hotel na vsaki na-
čin preko Drine. Zagledali prvi opazovalni
balon. Na Savi so se delali bontonski mo-
stovi a so jih Srbi sproti zbili. Sava požrla
vse pijonirje in saperje. Jaz s svojimi v
pristaniški kantini, kjer so nam krogle iz
srbskih pušk pobile vsa okna. Na dvori-
šču konjenica kneza Lichtensteina. Srbski
šrapneli obdelovali konjenico.
9. 9. 1914. Vel. Selo
Po begu smo se zopet malo pokrepčali a
še tu smo dobili srbske šrapnele.
12. 9. 1914. Dol. Brodač
Tu 4 dni. Srbska vojska tik ob Drini.
17. 9. 1914. Balatum
Sv. maša na prostem. Dobili par granat.
5 mrtvih pri maši.
18. 9. 1914. Salaž
Tu pravi pekel. Vsi v neposredni bližini
Drine. Par korakov za nami pokali naši
topovi. Srbi streljali na našo stran listke
z napisom »ne pucajte bračo«. Strašna
žeja, pili krvavo Drino.
2. 10. 1914. Bosanka Rača
Se vrnili v Bos. Račo. Tu so se začeli ko-
pati rovi do 2 m globoki, tako da smo ho-
dili po teh rovih ne da bi nas videli Srbi.
Municija se dovažala v ogromni množini.
Srbi nam iz svojih jarkov kazali na pali-
cah debele »knedelne«. Opazili, da so srb-
ske žene prinesle hrano vojakom in med
tem ko so Srbi jedli so streljale žene. Hi-
šnik Bosanec musliman kjer je bila po-
staja, smrtni sovražnik pravoslavnih Sr-
bov. Nisem vedel, da Hrvatje in Bosanci
muslimani sovražijo Srbe čeprav govore
isti jezik. Iz Bos. Race pisal Dr. Ev. Kre-
ku, da smo za božič gotovi a mi odpisal,
da bo trajala vojna par let. Tega čakanja
ob obeh straneh Drine je bilo dovolj nam
kakor Srbom. Začele so se ljute topovske
bitke, posebno 73. polk je bil nestrpen,
posebno četa mojega bivšega stotnika Soj-
ka-ta je hotela na vsaki način preko Dri-
ne. In konečno so se Srbi premoči avstrij-
ske vojske udali in smo prišli čez Drino.
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
75
1. 11. 1914. Crnabara (Srbija)
Medtem ko smo mi bili vsi v rovih v Bos.
Rači, so ležali Srbi čisto na prostem pred
Crnobaro in nas celi mesec držali v šahu.
Zagledali popolnoma svež grob z napisom
»Hier ruhet Hauptmann N. N.«. Vojaki
grob odkopali in je bila v grobu čisto no-
va havbica 10 cm. Ker je bilo v vasi mirno
in deloma prazno smo se razkropili po hi-
šah. Jaz sem s par podoficirji šel v prvo
večjo hišo in prišel v sobo, ki je bila lepo
opremljena s kraljevo krono, na mizi za
5 do 6 oseb kosilo še toplo niti načeto in
v kozarcih rdeče vino. Bile so na mizi
razne dobrote. Lačni smo bili in jaz sem
prvi začel jesti in se tudi enkrat pošteno
najedel. Ko smo se najedli je prišel div.
štabni zdravnik in kričal nad nami, da
smo sedaj zastrupljeni, šele pozneje smo
zvedeli, da je bil v tej sobi kralj Peter I
s svojim štabom in kosilo so pripravile
vaške žene.
3. 11. 1914. Svinje
Sli skozi z malim odmorom.
4. 11. 1914. Zminjak
Tu bili 5 dni. Prve uši. Kokoši, prašičkov
in vsega dovolj. Jedli smo na pol surovo.
Moški so nas grdo gledali. Cetniki na de-
lu. Opazili grozno mržnjo Madžarov in tu-
di Hrvatov do Srbov.
10. 11. 1914. LipoUst
Se odpočili in šli dalje proti Valjevu.
12. 11. 1914. Bošnjaci
V tej vasi sem se skril v neko sobico in za-
spal, zvečer nisem mogel več stati na no-
gah. Ko se zjutraj prebudim vidim srbsko
patruljo poleg mene v sobici sedeti. Ko
sem vprašal kaj je pravi eden »nista bra-
te«. Moji ljudje so odšli ostal sem sam. Pa-
trulja dobri dečki so se z menoj menili in
me nazadnje spustili, da sem komaj po 8.
urah zopet našel svoje ljudi. Sama sreča,
da sem govoril slovensko, drugače »bum
bum«.
14. 11. 1914. Novači
Na poti proti Arandjelovcu. Dohitel svoje
ljudi, kmdt. me vprašal če mi je srbska
patrulja hotela kaj zalega ko sem mu po-
vedal je rekel, sreča Vaša da ste Slovenec.
Vsi so mislili, da me ne bo več in je moje
mesto pri četi že drugi prevzel. Srbska
vojska slaba, vsled nekega sporazuma z
Bolgari so Srbi potegnili vso vojsko od
bolg. meie in dali v območje Arandjelov-
ca. Čez par dni na to so se vršile strašne
bitke.
16. 11. 1914. Pankovica
Šli skozi vas.
16. 11. 1914. Sudnica
počivali v šoli. Nekdo zažgal šolo pa smo
ostali zopet brez strehe. Komaj se rešili.
17. 11. 1914. Sudnica
brez strehe, strašna nevihta.
17. 11. 1914. Ruklade
dovolj kokoši in prešičev. Jesti dovolj, sa-
mo na pol surovo smo jedli. Ujeli enega
bika, pobili na tla, bik nam zbežal proti
Kolubari kjer je obležal mrtev.
18. 11. 1914. Lejkovac
Oprezno se bližali Lejkovcu. Srbi onstran
reke Kolubare pazili na nas in nas obsi-
pali s šrapneli. Vse hiše polne uši. Sedaj
sem šele začutil kako hudo je imeti uši.
Bližali se gričevju borbe vedno hujše. Do-
bil nalog založiti postajo v kolibi na hribu
s hrano in materij alom. Iti sem moral z
tremi možmi. Skrit v kolibi vidim priha-
jati srbsko četo z oficirjem. Začeli so vpiti
Srbi kot Čehi »predajte se« samo našega
stotnika je eden od Srbov vstrelil potem
so se pa ročno spoprijeli. Ko sem gledal to
r o van j e sem skočil do mrtvega stotnika
mu odvzel sabljo in dežni plašč in jo po-
brisal nazaj v kolibo. Srbska četa je bila
ujeta. Pri kuhinji sem govoril z njimi, sa-
mi akademično izobraženi Srbi. S patruljo
odšli v naše zaledje.
27. 11. 1914. Petka
Zopet malo naprej. Srbski kmetje na nas
streljali iz hiš. Veliko hiš vsled tega za-
žganih.
1. 12. 1914. Lazarevac
Zavzeli mesto Lazarevac. Zmanjkala nam
patrulja 3 mož (Madžarov). Morali smo
iskati po celem mestu. Na fronti mir. V
neki hiši našli može razsekane in zaklane.
Krivce smo našli v veliki omari skrite 2
močne Srbkinje z bodali v rokah. Bile so
po voj. sodišču obešeni.
2. 12. 1914. Vreoče
Še malo naprej. Ker je padel Beograd smo
imeli slovesno mašo.
4. 12. 1914. Junkovci
Zopet malo naprej. Ni šlo tako gladko z
ofenzivo naše divizije. Kmalu začutili zo-
pet neko premoč srbske armade.
76
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
9. 12. 1914. Vreoče
Se vrnili v Vreoče. Nismo vedeli ali se pri-
pravljamo na ofenzivo ali beg. V neki hi-
ši trije ogerski huzarji posilili ženo z do-
jenčkom. Huzarje smo ujeli, jih predali
vojnemu sodišču. Bili so ustreljeni. Srbi
so pritiskali vedno jačje, culo se je o no-
vi armadi 60.000 Srbov. Srbi streljali mi
bežali, dobil luknjo v kapo v našo kuhinjo
granata, samo črne kave je bilo škoda. En
kuhar in par konj mrtvi.
10. 12. 1914. Stepojevac
Bežali vedno bolj. Eni so bili veseli, dru-
gi so se jezili, tretji jokali; oficirji so si
menda sami sebi dajali pogum pa ni šlo
drugam kakor nazaj. Z revolverji so si ne-
kateri delali prostor pri begu, konji brez
vozov in brez gospodarja begali sem in tja,
vozovi in topovi prevrnjeni, živina sama,
ljudje brez glave vse zmešano in v to
zmešnjavo streljali Srbi. Vsak je hotel od-
nesti le golo življenje.
13. 12. 1914. Meljak
Čez noč skriti v gozdu. Proti jutru prišli
v Meljak. Plačeval ukradeno seno. Bil či-
sto sam v srbski hiši pri večerji. Oficirska
patrulja iskala naše jarke, jih našla nam-
reč srbske, vprašal je major Wonky »was
für Regiment liegt hier in der Schwarmli-
nie« dobil odgovor »Evo vam našog kape-
tana. Kratko na to so majorja ujeli, drugi
smo zbežali.
14. 12. 1914. Beograd
Na begu proti meji pribežali v Beograd.
Pregledali naglo mesto. Bil v konak kra-
ljevem dvoru. Prebivalstva precej v Beo-
gradu. Poleg dvora si zakurili ogenj in se
greli. Kmalu smo morali zapustiti Beo-
grad, ki je bil 12 dni v avstrijskih rokah.
Bežali smo mimo celih kolon novih av-
strijskih topov, mimo polnih skladišč, sa-
mi pa lačni. Železniški most razbit. Za nas
pripravljali čez Savo blizu Donave bon-
tonski most. Šli preko medtem ga Srbi za-
deli z granatami. Bežali brez glave deloma
po mostu deloma po vodi. Srbi streljali za
nami s puškami. Veliko potonilo konj in
vojakov. Na avstrijski strani Save smo se
naglo poskrili in dospeli v lepo mesto Ze-
mun.
15. 12. 1914. Zemun
Lačni in žejni zasedli vse gostilne in ka-
varne. SpaU po kavarnah po zofah in bi-
ljardih.
17. 12. 1914. Surčin
Odhajali vedno bolj v zaledje.
19. 12. 1914. Dobanovci
Še bolj na varnem.
20. 12. 1914. Batajnica
Tu vagonirali, kam se odpeljemo nismo
vedeli.
21. 12. 1914. Novi Sad
Izstopili iz vlaka, prebrskali celo mesto,
govor bolj vse madžarsko. Po mestu so
lumpali in pili do nezavesti.
22. 12. 1914. Ofutak (Futog)
Iz Novega Sada smo šli par ur peš v vas
Ofutak. V vasi Švabi in Srbi. Svabi lepo
urejena posestva, Srbi zanikrno. Srbi so
se poskrili. Stanovali na švabskem pose-
stvu. Težko zbolel. Obležal v postelji. Ime-
li lepo božičnico in obdarovani. Med ko-
lero — bolnimi vojaki v bolnici. Moji vo-
jaki umirali. Štabni zdravnik me hotel da-
ti v izolirnico pa sem ušel. Divizijo nad-
zirat prišel nadvojvoda Evgen. Izredno ču-
den mož. Za božič dobil vsak vojak nje-
govo sliko. Kmalu so minili dnevi počitka.
Predno smo odšli sem šel še enkrat v No-
vi Sad. V novem sadu preki sod. Od mad-
žarske oficirske patrulje aretiran, ker smo
bili čez uro na cesti. Po 26 dneh lepega
odpočitka odšli zopet na pot.
17. 1. 1915. Temerin
Samo madžarsko.
18. 1. 1915. Džablje (Zabije)
Sneg in mraz
19. 1. 1915. Sajkassentivan
Zopet daljši odmor. Vsi se precej popra-
vili in poredili.
2. 2. 1915. Titel
Jako slabo mesto v moralnem oziru. Ve-
liko vojakov obolelo.
3. 2. 1915. Vel. Bečkerek
Lepo mesto, bogati meščani, dobro za je-
sti in piti. Zvedeli smo, da gremo kmalu
proti severu. Vagonirali.
8. 2. 1915. Nagyberezna
Izstopili iz vlaka. Sneg, mraz, plundra, ru-
ski šrapneli. Kmetje in kmetice vedno pi-
li žganje. Videl prve vojake z zmrznjeni-
mi udi.
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
77
8. 2. 1915. Csontos
Malo naprej. Pisarno imel v hiši bogatega
Zida, ki je vedno molil.
10. 2. 1915. Nagyberezna
Se zopet vrnili radi nove grupacije'.
10. 2. 1915. Tascany
V drugo smer. V veliki hiši kot vojašnici.
Polno vojakov ki se niso dali razgnati iz
hiše radi deklet. Eno dekle oddali v voj.
sanit. kolono.
18. 2. 1915. Luch
Mraz vedno hujši, pota slaba, jedi manj,
skladišča daleč za nami, treba je bilo za
moštvo slanine kruh in gorak čaj z ru-
mom. 36" mraza. V mali bajtici imel pi-
sarno in posteljo. Grmeli topovi naši in
ruski. Poleg mene na leseni prični spal
ujeti ruski stotnik. Najprvo ga preiskal,
videti poštenjak. Dal mi pištolo, rublje,
epoleto in kokardo. Jaz mu dal par krone.
23. 2. 1915. Katnica
Vedno hujši mraz. Sem ter tja kaka hiši-
ca. Na prostem v snegu pod šotori. Kasne-
je v veliki žagi. V goreči žagi. Žago dolgo
100 m. Kozaki za petami. 1 m visok sneg
in bežali pred kozaki.
1. 4. 1915. Smerek-Wellina
Zopet bežali.
4. 4. 1915 Utscaz (Ogersko)
16 dni na odmoru. Prvi stroji za sežiganje
uši.
21. 4. 1915. Görbezseg
Tu zmrzovali do 8. 5.
9. 5. 1915. Harczos
Ponovno ofenziva v Karpatih.
11. 5. 1915. Katnica (Galicija)
Po ovinkih zopet v Katnici. Se vedno
mraz.
12. 5. 1915. Zawoj
SestrelUi prvi ruski areoplan.
14. 5. 1915. Lawrow
Petrolejski vrelci v ognju, stebri črnega
dima, smrad, nismo mogli preko.
15. 5. 1915. Sambor
Mesto Sambor zavzeli. Meščani strašno ve-
seli, nas pogostili. Rusi so zelo preganjali
Zide. 2 dni v Samboru.
17. 5. 1915. Lanovice (Lanowice)
S telefonsko postajo v jarkih. Rusov 10
vrst ena za drugim. Eno telegrafsko pa-
truljo ruski kozaki popolnoma na kose
razsekali. Rusi se zbirali v vedno večjih
masah.
10. 6. 1915. Baranšice (Baranczyce)
Vedno več Zidov. V vasi našli prometni
ruski telefon, ki je imel zvezo z rusko
fronto. Imel postajo pri bataljonu 91/2.
Rusi se niso kazali, ogenj iz pušk nena-
vadno jak.
14. 6. 1915. Wieckowice
V bližini večji grad. V gradu vse uposto-
šeno. Ruska letala, Na velikem črnem kla-
virju Rusi napravili čisto navadno latrino.
15. 6. 1915. Sudkowitze
S postajo zašel v Sudkowitze, ki so bile
popolnoma prazna vas. Niti žive duše.
16. 6. 1915. Dydiatice
S postajo na prostem med vejevjem.
17. 6. 1915. Dolyniany (Doliniany)
V vasi zopet samo Zidje ostali. Ker so
drago prodajali smo jim kar vzeli. Zidje
vedno molili v svojih čudnih plaščih.
20. 6. 1915. Kocow
Vedno bolj nevarna mesta zavzemal s svo-
jo postajo. Držal zvezo med prednjimi pa-
truljami in polkom. Rusi utihnili in se
umaknili.
21. 6. 1915. Grodek
Nenavadno hitro zasedli Grodek. Prebr-
skali vse hiše. Za brado obešen Zid. Za
noge obešena gola židovka s prerezanim
trebuhom. Skozi mesto strelni jarki polni
mrtvih Rusov. Rusi v jarkih sedeli in sta-
li kot živi, pa mrtvi. Ruse vse preiskali po
žepih. V zadnji hiši našel obešeno mlado
židovko z odrezanimi prsi, ki so ležale na
tleh.
22. 6. 1915. Lvov (Lemberg)
Pred mestom spali na pokopališču. S to-
varišem Pomejem se kar vlegla na tla pod
glavo čutila neki smrad, posvetim, glavi
imela na mrtvem Rusu z dolgo brado. Ru-
sa pahnila za meter naprej in sladko za-
dremala. V mestu zelo živo, vse veselo, da
so kozaki odšli. Za jesti in piti dovolj. Ve-
liko aristokracije. Gimnazijci vsi v unifor-
mah s srebrnimi in zlatimi portami pod
vratom.
78
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
22. 6. 1915. Novarja
Cel dan mir.
23. 6. 1915. Sokalniki
300. dan vojske. Rusi se umikali.
24. 6. 1915. Czerepin
S postajo v šoli na katedru. Skozi okno
frčale ruske krogle iz pušk.
27. 6. 1915. Wodniki
Srečno zbežal s postajo pred Rusi.
28. 6. 1915. Podhorotiszce (Podhorodyszcze)
Na strehah štorklje. Mir.
3. 7. 1915. Muiow
Se umikali
5. 7. 1915. Lahodow
Na begu. Rusi se bližali v ogromnih ma-
sah.
7. 7. 1915. Pohorylce
S postajo pri 18. brigadi. Močan ogenj.
Zidje se vkljub temu niso umaknili iz svo-
je robe.
15. 7. 1915. Novosiolki
S postajo pribežal sem. Lačni kot volkovi.
16. 7. 1915. V gozdu
V lovski koči s postajo. Skozi okno videl
ogromne množine Rusov v strelnih jarkih.
19. 7. 1915. Dalnisze
V neposredni bližini padla težka ruska
granata.
20. 7. 1915. Jagonja
Kozaška konjenica nam nasproti.
21. 7. 1915. Mosty Velki
Mesto polno jedi in pijače in tobaka. Vse-
ga si nabrali za dalj časa.
24. 7. 1915. Opulsko
Iz Opulska dirigiran k brigadi v Sokol.
25. 7. 1915. Sokol
Kot komandant postaje v mestu. Mesto
Rusi težko obstreljevali. Dodeljen brigad-
nemu poveljniku. Brigadir general Mossig.
Gen. štab. kapetan stotnik Teslič (Hrvat).
Polki 73. in 28. Konečno prišli v močno
podzemsko kaverno. Veliko Rusov se dalo
priklicati in ujeti, za vsako puško dali 1
krono. Princ Lichtenstein s svojo konje-
nico v fronti, seveda brez konjev. 28 polk
odšel cel in s trenom v rusko ujetništvo.
Gledal kako so z godbo na čelu marširali
v Rusijo. Na opazovaUšču s Tesličem. Pol-
kovnik polka 28 jokal. Mesto zopet začeli
bombardirati.
1. 8. 1915. Opulsko
Zopet malo nazaj.
2. 8. 1915. Wojslawice
Zopet prevzel svoje staro mesto pri divi-
ziji. Strašni kozaki v velikih kučmah na
malih konjih in z dolgimi sulicami.
9. 8. 1915. Zdzary (Rusija)
Prekoračili mejo in stopili na ruska tla.
Popolnoma drugi ljudje, prijazni, ki so se
le bali divjih kozakov. Se pošteno okrepili
in čakali daljnih maršev.
29. 8. 1915. Miljutin
9. divizija morala na pomoč. Hudi boji s
kozaki.
1. 9. 1915. Golobrov
Ruske kozake pregnali iz tega kraja, kjer
so se trdovratno držali.
2. 9. 1915. Torgovica
Prebivalstvo vse ostalo. Umazani. Kot ar-
mi jska rezerva. Pokupili vse usnje —
juhtne dovolj. Dobro jedli.
3. 9. 1915. Ostrojewo
Hudi boji. Levo in desno Prusi. Prusi se
slabo držali. Morali smo se umakniti in
pošteno bežati.
4. 9. 1915. Torgovica
Pribežali nazaj v Torgovico.
5. 9. 1915. Kolonija Sdary
Potisnjeni v stran kot korna rezerva.
11. 9. 1915. Podgajce
Tu zopet stopili v boj. Nam nasproti sa-
mo mirna regularna ruska vojska. Neko-
liko desno od trdnjave Dubno.
21. 9. 1915. Chutor Niemcev
Divizijsko poveljstvo v lovski koči. Mi v
šotorih na prostem. Se fotografirali sku-
pno. Pred trdnjavo Dubno. Na eni strani
mesta mi na drugi Rusi. Težka artiljeri-
ja. Prebivalstvo v mestu posebno Zidje.
Šli rekvirirat v mest Dubno. Rusi in mi
skupaj prišli v mestu v gostilni in zopet se
lepo razšli. Rusi grozno črtili nemške vo-
jake. Prusi in bavarci niso šli z nami v
Dubno.
19. 10. 1915. Kniaginin
Tu 2 dni nato zopet kot armijska rezerva
v Torgovico.
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
79
21. 10. 1915. Torgovica
Ze tretjič v Torgovici. Zopet se mirno več-
krat pošteno najedli.
26. 10. 1915. Rudina
Prvič se dopusti odprli.
28. 10. 1915. Lvov
Na potu na dopust v Ljubljano.
30. 10. 1915. Dunaj
Na potu na dopust v Ljubljano.
31. 10. 1915. Ljubljana
Na potu na dopust v Ljubljano.
13. 11. 1915. Ljubljana
Zopet nazaj v Rusijo.
15. 11. 1915. Dunaj
Zopet nazaj v Rusijo. Sestra Julija na Du-
naju v Pilgramstrasse 21 v podstrešju. S
taksijem se vozil po Dunaju. Na dvoru.
17. 11. 1915. Lemberg
Zvedel da je 9. divizija odšla na Kras.
19. 11. 1915. Dunaj
Na potu proti jugu.
20. 11. 1915. Ljubljana
Tudi v Ljubljani malo počakal saj ne gori
voda.
21. 11. 1915. Divača
Zvedel točno za 9. divizijo, da je na Pro-
seku.
21. 11. 1915. Prosek
Pisarna v gostilni pri Košuti. Drago pro-
seško vino. Pri zastopniku Vzaj. zavaro-
valnice g. Starcu.
23. 11. 1915. Trst
Šel nakupit raznih stvari. Si natančno
ogledal Trst.
24. 11. 1915. Prosek
Večji del časa preživel v gostilnah. Meni
se tovariši čudili, da ne pijem. Na letali-
šču našel tovariša. V letalu in z letalom
v zrak.
26. 11. 1915. Trst
Zopet v Trstu.
26. 11. 1915. Prosek
V gostilni pri Košuti vojaški pretep ma-
džari, mornarji in naši. Med pretepače po-
segel v bluzi nadporočnika in je bil mir.
27. 11. 1915. Selo (v gozdu)
Lepe ceste do vasi Selo in do vseh vasi.
Samo kamenje, res pravi Kras. Začuli to-
pove, reglanje strojnih pušk, šrapnelov nič
koliko. Gozd med vasjo Selo in Brestovico
s smeri proti Vojščici. V gozdu lesene ba-
rake in podzemske luknje. Artiljerijsko
opazovališče. Na desno videti Kostanjevi-
co. Spredaj desno Doberdobsko je ero
pred nami Monfalcone (Tržič) z ladjedel-
nico »Adria Werke«. V Monfalcone Italija-
ni. Tu je bilo drugače kakor na ruskem.
Vsaka eksplozija granat je dala tisoče ko-
ščkov razbitih skal in kamenja. Italijani
imeli opazovalne balone in na vsak korak
posameznika takoj streljali. Med gozdom
na desno proti vasi Kodile samo skalovje.
3. 12. 1915. Nabrežina
Šel po hrano in materijal za četo. Oberofi-
zial Libai (češki Dr. jur.). Polno vojaštva,
civilno ljudstvo zbegano. Ravno ta dan z
bombami in granatami dalekosežnih to-
pov razbili kolodvor in Nabrežino. Via-
dukt niso dosegli.
4. 12. 1915. Selo (v gozdu)
To v teh kotlinah ostah do 25. 5. 1916. Bi-
le so dobre in hude ure. Niti cigaret nismo
smeli v gozdu na prostem prižigati. Stra-
šno napeto. Imel postaje v prvi liniji, pre-
jemne postaje »A. V. Station« v kavernah
včasih pred pehoto, telefonske zveze na le-
vo in desno, k baterijam 42 cm, sploh spol-
zka stvar. Fronta stala vedno na enem in
istem mestu. Kak meter dobili pa zopet iz-
gubili.Strašni boji na doberdobski plano-
ti. Doživeli 2 božič pri božičnem drevescu.
Dobili vojaki sliko nadvojvode Evgena,
častniki železne prstane. Na planoti poleg
gozda nadvojvoda Jožef inspiciral svoje
polke, madžarski polk postrojen, dobil šte-
vilna odlikovanja, češka godba pri defHi-
ranju igrala počasi, hitro, počasi, hitro in
popolnoma zmedla Madžare. Poleg tega
Italijani poslali par težkih granat in Ma-
džare je minilo veselje. Tu smo imeli ve-
liko nevarnih škorpionov in precej debelih
dolgih kač. Moje mesto zasedel korporal
Makovec, ker je kradel je bil po 14 dneh
zopet odstavljen. Z naročilom, da pregle-
dam delovanje kpl. Makovca sem zopet
prevzel svoje mesto. Spoznal do dobra hi-
navščino Cehov. Na moje mesto prišel na-
rednik Weber trgovec iz Buchsa. Webru
sem bil podrejen, a delal sam. Velika po-
tuhnenca sta bila tudi poročnik Vydra in
nadporočnik Müller. Tem je pridno se-
kundiral narednik Pomej in kpl. Seracky.
80
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
Razrušena vas  Selo,  spo-
mladi 1916
Tu sem imel na Krasu nevarno službo z
letanjem sem in tja ko so Italijani tako
dobro videli.
8. 1. 1916. Ljubljana
Na dopustu v Ljubljani.
23. 1. 1916. Selo (gozdu)
Zopet nazaj z dopusta. Jamski golobi. Mla-
di Slovenci peli slovenske pesmi, opozoril
poročnika naj se skrijejo, ker jih Italija-
ni vidijo so se mi smejali. Ko so Italijani
poslali 2 težke 28 cm granate je bilo precej
mrtvih, drugi pa so jokali kot mali otro-
ci. Oficir klican pred generala.
25. 5. 1916. Nabrežina
Vagonirali proti Ljubljani.
26. 5. 1916. Ljubljana
Nismo smeli nikamor iz kolodvora.
26. 5. 1916. Villach
Na poti v Tirole.
27. 5. 1916. Innichen
Ob 1/2 8. uri. Lepi kraji.
27. 5. 1916. Franzensfeste
Menažirali.
27. 5. 1916. Matterello
Izvagonirani.
27. 5. 1916. Aldeno
Tu ostali 4 dni. Divizija pripravljena za
fronto pri Asiagu.
31. 5. 1916. Volano
Zmučeni dospeli sem. V fronti pošteno
smer delo.
1. 6. 1916. St. Harijo
Polni uši okoU hodUi.
1. 6. 1916. Vila Lagarina
Iskal okrog magacine.
8. 6. 1916. Folgarija
Nič ljudi j.
9. 6. 1916. Malga Cherle
Takoj šel po hrano in materijal čez avst.
— talijansko mejo v Tonezzo. Strašen vi-
har, sneg, mraz, na prostem, pod muim ne-
bom, visoko, samo skalovje in laški šrap-
neli in granate. In to letanje okoli in še
lačni poleg vsega. Fental bi se če bi člo-
vek tako rad ne živel. V neposredni bli-
žini utrdba San Sebastiano. Na to utrdbo
je padlo do 5000 28 cm laških granat. Do
jeklenih debelih plošč je bil hrib oguljen.
Opazovališče na utrdbi predrla granata in
se zarila v municijsko skladišče v utrdbi
in ni eksplodirala. V tem opazovališču
mlad lep nadporočnik v 24. urah osivel in
znorel. Ce bi bila granata, ki je zašla v
municijsko skladišče eksplodirala, bi bila
cela divizija mrtva.
16. 6. 1916. Chiesa
Zopet premaknjeni čez San Sebastiano,
Carbonare, Casara v Chiesa. Pod milim ne-
bom v največjem viharju. Vedno višje in
višje.
18. 6. 1916. Mga. Campo Rosato
Ca 2000 m visoko. Mraz, burja, sneg, pod
milim nebom, v mrzlih malih šatorih. Stra-
šno trpljenje in v tem mrazu še uši in gra-
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
81
nate. Odšli smo čez serpentine Caldonazzo
v Levico.
26. 6. 1916. Levico
Iz mrzlih višin kjer smo bili na prostem
smo prišli v nižino in se etablirali v kra-
snem kopališču v Levico. Ležali smo pa
zofah, jedli v dvoranah kopali se v I. raz-
redu a vse to je trajalo le 2 dni.
28. 6. 1916. Trienti
Cisto italijansko mesto. Jedli pili in spali
v hotelih.
29. 6. 1916. Lavis
Pod strašnimi skalami. Dobil obleke in
obutev. Areoplani celi čas nad nami in po-
kali. Ni se videlo drugam kakor v zrak v
nebo in še tu sami oblaki šrapnelov. Tu v
Lavisu šli zopet na vlak a kam nismo ve-
deli.
1. 7. 1916. Villach
Zopet po isti poti nazaj.
2. 7. 1916. Ljubljana
Ostal pri vlaku, sedaj smo študirali ali
gremo na Rusko ali na italijansko.
2. 7. 1916. Nabrežina
Zopet proti Krasu. Sedaj smo bili pa zo-
pet dobri za nekaj časa.
3. 7. 1916. Komen
Tu smo se malo odpočili in dobro prespali
pri dobrih ljudeh se pošteno najedli.
5. 7. 1916. Brestovica
V to salamensko gnezdo, peklu podobno,
zopet prišli. Umaknili smo se radi prehu-
dega artilerijskega  ognja. Na italijanski
strani je bUo francosko toppištvo.
11. 8. 1916. Gorjansko
Lepa vas z veliko cerkvijo na vzvišenem
mestu kamor so Italijani iz svojih opazo-
valnih balonov prav lepo videli. Vsako
premikanje podnevi in vsake lučke pono-
či so francozi opazili. Imel sem postajo in
pisarno pri županu Štreklju. Bil sem tudi
za tolmača. Tu je vzel slovo od stotnije
nadporočnik Pražak seveda ob asistenci
stotnika Dr Krala. Navzoči tudi nerodni
nadp. Müller, poročnik Vydra in pa po-
ročnik Dr Lobi. Komandant je dal vsake-
mu od čete svojo shko in tudi meni z na-
pisom »Meinem lieben Prestor«. Z vese-
ljem sem dobil novega komandanta stot-
nika Cihaka, ki me je poznal že iz vojaš-
nice. Za mene je postalo čisto novo življe-
nje. Cihak je imel Slovenko za nevesto za
to je imel mene Slovenca zelo rad.
8. 9. 1916. Ljubljana
Par dni v Ljubljani torej tretjič na do-
pustu.
14. 9. 1916. Gorjansko
Zopet na svojem mestu.
14. 9. 1916. Pliskovica
V Gorjanskem nismo bUi več varni pri-
šli smo v Pliskovico. Najprvo v hiši kjer
je stanoval tudi finančni nadr espici j ent z
ženo in hčerko a smo se umaknili v hišo
posestnika Štreklja. Bil za tolmača. Zupan
se javil pri meni in prinesel cigaret in
drugih dobrot. Grozdje in fig vsak dan.
Vina kolikor smo hoteli, težko vino teran.
Učitelj Bernot iz ljubljanske obrtne šole
kot navaden vojak prišel k meni me pro-
sil če bi dobil kaj jesti. Imel sem ga za
ljubljanskega izvoščka. Se preselili v hišo
družine Dekleva.
2. 11. 1916. Ljubljana
Prišel že četrtič na dopust.
22. 11. 1916. Opčina
Se vrnil z dopusta. V Opčini poizvedel, da
je 9. divizija v Bazovici.
23. 11. 1916. Bazovica
Tu smo bili do 3. II. 1917 na odpočitku.
Lepa vas polna Slovencev. Stotniku bil za
inštruktorja za slovenščino. Kino. Hodil
večkrat v Trst kaj kupovati. Nabori. Po-
magal slovenskim fantom. Uvedene stro-
ge kazni privezovanje in špange.
1. 12. 1916. Bazovica
856. dan vojne.
30. 12. 1916. Ljubljana
Petič na dopustu.
3. 1. 1917. Bazovica
Se vrnil z dopusta.
3. 2. 1917. Berje (Brje)
Divizija zopet potisnjena v fronto. Za tol-
mača pri voj. sodišču. Slovencu »frajtar-
ju« rešil življenje.
13. 2. 1917. Ljubljana
Šestič doma.
17. 2. 1917. Brje
Ostali tu do 3. 3. 1917. Od tu sem po tej
kraški kamniti zemlji hodil križem kra-
žem od postaje do postaje ne glede na
82
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
šrapnelski ogenj. Kroglje iz pušk piskale
kot burja a vseeno ostal živ.
3. 3. 1917. Volčjigrad
Radi pregrupacije prišli v Volčji grad, od
tu smo jo večkrat popihali v Berje, kjer je
bil na skritem in varnem kraju precej ve-
lik kino.
22. 3. 1917. Pliskovica
Tu sem smo prišli se pripravit za 10. ofen-
zivo. Etablirali se v hiši družine Dekleva.
Taljani neprestano obdelovali s težkimi
dalekosežnimi topovi. Vsako najmanjše
gibanje po dnevi pa smo imeli granate za-
to smo se radi civilnih ljudij premikali po-
noči enkrat v hiše, enkrat v rove, enkrat
v kaverne. Prišla mlada žena prosit za
konje in voz, da dobi iz vasi Gorjansko
svojo opravo. Določen sem bil, da spremim
voznika in ženo in zopet nazaj pripeljem.
Ko smo vozili po cesti so nas Italijani opa-
zUi in tudi ko smo zavili s ceste navkre-
ber v vas. Ko smo prišli do hiše smo vi-
deli, da ima samo par polic in par razbi-
tih postelj, in medtem ko smo to vlačili
ven je priletela talijanska granata na dvo-
rišče in ubua 1 konja 1 vojaka in razbila
voz. Malo proč od vasi je bilo postavljeno
gledališče kamor sem tudi večkrat nesel
svoj nos. Od tu smo šli v Nabrežino in od
tu v Cavo Romagno.
4. 4. 1917. Cava Romana
V hiši ob cesti naša postaja in pisarna.
Kakih 200 m od hiše velika podzemska
votlina napolnjena z zalogo granat, šrap-
nelov in težkih min. Italijani niso smeli
vedeti za ta prostor sicer smo bili izgub-
ljeni. Letala krožua nad nami noč in dan.
Cele noči obsevali nad nami nebo mogočni
naši reflektorji in iskali po zraku italijan-
ska letala. Od tu smo morali v naše po-
stojanke ob morju. Ob morju mladi slo-
venski Jungschützi. Divizijski župnik Dr.
Andolšek večkrat pri meni. Ta Ribničan
me imel zelo rad. Rad je obiskoval, čeprav
župnik, vdove in dekleta, iz Cave Romane
je hodil vedno v vas Mavhinje.
19. 4. 1917. Trst
Šel po materijal za postajo.
21. 4. 1917. Nabrežina
Sel po materijal. Talij ani strašno obstre-
ljevali Nabrežino.
25. 4. 1917. Sistiana
V-Sistiani v položaju 9. div. kmd. Berg-
hotel razstrelil in zažgal Italijan. Div. po-
veljstvo razgnano in precej mrtvih.
13. 5. 1917. Opčina
Pri 23 koru za časa 10. soške ofenzive. Tu-
di iz Opčine nas so Italijani pregnali s
težkimi granatami. Dodeljeni 24 koru.
18. 5. 1917. Tomaj
Po 10. soški bitki postavljeni v vas Tomaj
v rezervo. Po težkih granatah v Tomaju
smo jo ubrali nazaj v Pliskovico. Slovenci
v Tomaju so mi pripovedovali, da so
imeli svoj čas kaplana, ki je po cele noči
lumpal in iz strahu pred župnikom čez zid ,
Žrtve 10. soške ofenzive
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
83
in skozi okno hodil domov. Tu smo bili pri
7. koru torej vsaki dan pri drugem koru.
24. 5. 1917. PUskovica
Tu smo se etablirali tam kakor smo bili
prvič. Div. župnik Dr. Andolšek me več-
krat obiskal. Od tu smo hodili na vse stra-
ni po tem kraškem peklu. Dr. Andolšek
me opozoril na pobožnega kaprola v moji
stotniji, kako hodi lepo večkrat k spovedi
in ker sem vedel kdo dobiva cigarete od
Dr. Andolška, sem Dr. Andolšku pokazal
tega moža in mu povedal, da je to dunaj-
ski Zid Freiberger. 3. junija se raznesla
novica, -da cesar prihaja. 4. junija ujetih
6000 mož in 114 oficirjev. Ujetnike smo
vse pregledali, enemu italijanskemu po-
ročniku odvzel orožje in lovski nož. 5. ju-
nija padlo v Pliskovico 41 težkih granat in
7 težkih bomb. 6. junija 1917 z Dr. An-
dolškom na cesti proti strelnim jarkom.
Pri Brestovici Dr. Andolšek padel zadet
od ital. šrapnela. Pokopan 7. 6. na vojaš-
kem pokopališču v Berjah z vsemi vojaš-
kimi častmi. Dne 9. 6. smo vzeli slovo od
Pliskovice.
9. 6. 1917. Trnovica
V kavernah.
15. 6. 1917. Trst
Sel po materijal.
27. 6. 1917. Opčina
Prišli razbiti v rezervo. Stanovali v hiši
št. 479.
30. 6. 1917. Bazovica
Sel obiskat znane Slovence.
4. 7. 1917. Trst
19. 7. 1917. Trst
23. 7. 1917. Trst
25. 7. 1917. Opčina
Gledališče iz Dunaja.
27. 7. 1917. Opčina
Dunajske baletke. Cesar Kari s svojim šta-
bom.
3. 8. 1917. Ljubljana
Sedmič na dopustu.
24. 8. 1917. Kosmati hrib
Prišel z dopusta. Divizija v boju. 11. ofen-
ziva. V gozdu pri Volčjem gradu ofenziva
traja dalje. 25. 8. 1917. dopoldan mir. Ita-
lijani poslali v Dutovlje 10 težkih granat.
26. 8. strašna nevihta. 27. 8. strašna ne-
vihta. Nas zamenjala 41. divizija.
28. 8. 1917. Kopriva
V rezervi pri 7. koru. 29. 8. strašna ne-
vihta. 1. 9. dobil vrnjeno vojno posojilo. 2.
9. odlikovanja. 3. 9. italijanske granate v
Dutovljah.
18. 9. 1917. Sv. Križ pri Ajdovščini
Nadomestili 21 divizijo. V cerkvici pod
hribom ležali ranjeni in mrtvi eden po-
leg drugega. Na pol žive zakopavali na po-
kopališču poleg cerkvice. Opozoril na to
delo štabnega zdravnika.
20. 9. 1917. Lažna
Kot rezerva pri 24. koru.
24. 9. 1917. Lažna gozd
Se umaknili v gozd. Talijani streljali s
težkimi granatami. 2 konja 1 vojak ubiti
od mojih.
25. 9. 1917. PodkobiUca
Začetek ofenzive proti Italiji.
I. 10. 1917. težko bolan, za vsak marš nespo-
soben, popolna oslabelost
4. 10. 1917. slabši
6. 10. 1917. stotnik me silil v bolnico.
7. 10. 1917. nekoliko boljši. Dež in nevihta.
8. 10. 1917. zopet obležal.
II. 10. 1917. strašna nevihta. Do 23. 10. 1917
vsak dan dež in nevihta. Se nekoliko popra-
vil.
24. 10. 1917. začela 5. nemška divizija bom-
bardirati italijanske položaje.
25. 10. 1917. začeli Italijani bežati. Cadorno-
va armada zgubljena. Prodor pri Sv. Luciji
in Čepovanu. Sli čez Cepovan, Rijavce v
Krepovišče.
27. 10. 1917. Ronziano (Ročinj)
Za bežečimi Italijani. Pri 2. koru. Brez
hrane, spali na cestah.
29. 10. 1917. Avče
Celo noč in cel dan čakali na mostu na
prostem ob strašni nevihti. Uši hujše kot
vsaka bolezen.
30. 10. 1917. Plava (Piave)
Cez Sočo pri Plavi. Vse vasi opustošene in
razbite. Sli v smeri Udine.
84
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
31. 10. 1917. Risano (Italija)
6. dan na maršu a Italijanov ni mogoče
doseči. Ostali v Risano do 2. 11. 1917. Do-
bro vino in pečenka. Rekviriral 5 vreč
sladkorja, 200 kg kave, 20 velikih hlebov
sira, 20 zabojev marmelade po 100 kg, 50
litrov vermut-vina, 50 litrov kimelšnopsa,
500 kg riža.
3. 11. 1917. pri 4. koru.
4. 11. 1917. St. Giovanni
Strašne eksplozije municijskih skladišč.
4. 11. 1917. St. Giovanni
Splošna parada. Cesarjev god.
7. 11. 1917. Laniano
Na poti.
7. 11. 1917. Mortegliano
Na poti.
7. 11. 1917. Bertiolo
Nemške čete. Nemško zbirališče plena.
10. 11. 1917. Bertiolo
General Greiner poslal 2 vagona naple-
n j enih stvari domov na Dunaj.
11. 11. 1917. Azzano Decimo
36 km naporne neprestane hoje.
12. 11. 1917. Meduna
20 km naporne neprestane hoje.
13. 11. 1917. Cavalier
15 km naporne neprestane hoje. Italijani
pobegnili preko reke Piave. 1400 Italija-
nov v j eli. Izredno slabo vreme.
15. 11. 1917. Cavalier
Nemški cesar Viljem pri nas.
16. 11. 1917. Cavalier
Italijani poštah bolj živi. Avstrijske mo-
torne baterije pri Plavi.
17. 11. 1917. Cavalier
Naše čete se vrnile z onstran Piave. Ca-
dornova armada razbita namesto nje pri-
šla armada vojvode Aosta, ki strašno na-
pada.
18. 11. 1917. Cavalier
Pobirali zvonove po cerkvah in bron in
baker po hišah. Kanonada noč in dan.
21. 11. 1917. Cavalier
Maša na smrtni dan cesarja F. J. I
22. 11. 1917. CavaUer
Maša za rešitev cesarja Karla.
24. 11. 1917. Cavalier
Strašna kanonada na Piavi.
26. 11. 1917. CavaUer
Popolen mir.
2. 12. 1917. CavaUer
Začetek mirovnih pogajanj na Ruskem.
4. 12. 1917. CavaUer
Zopet opazovalni balon napaden od fran-
coskega letala in balon zgorel. Ze četrti
slučaj v enem tednu.
16. 12. 1917. Prata di Portenone (Pordenone)
Dospeli preko Oderza.
17. 12. 1917. St. Quirino
Po naporni 20 km dolgi hoji dospeli v St.
Quirino.
17. 12. 1917. St. Martino.
Po naporni 10 km dolgi hoji dospeli v St.
Martino.
20. 12. 1917. Sacile
Prenočil v hiši kjer je bila postaja za
obrambo proti areoplanom.
21. 12. 1917. Cison
Ob 1/2 4 zjutraj dospeli v Cison. Nemške
čete zapustile grozno nesnago. StanovaU v
hiši neke veUke zavarovalnice. Naduti
nemški podoficirji me zmerjaU z »öster-
reichisch. Schwein«. Kot rezerva pri 15.
koru pri 6. armadi Nadvojvoda Jožef.
24. 12. 1917. Miane
Pri 15. koru pri 14. nemški armadi. Ci-
vilno prebivalstvo v kraju. Nobene zime
vroče itaUjansko solnce. Ljudje precej izo-
braženi, nas so imeli radi. Policijski psi in
golobi pismonoši. TaUjani jedli večinoma
polento, mačje meso, podganjo mast. Pod-
gane velike kot mačke. 10 policijskih psov
in 200 golobov za prenašanje nujnih po-
ročil.
15. 1. 1918. Miane
ItaUjanska kanonada na prazno mesto Val-
dobiadeno. ItaUjanska artilerija pardoni-
rala vasi, kjer so biU itaUjanski naseljen-
ci, francoska artilerija streljala brez par-
dona.
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO  34   1986
85
16. 1. 1918. Miane
Prišla med nas 2 mlada neizkušena oficir-
ja nadvojvoda Rainer in nadvojvoda Leo-
pold Salvator.
31. 1. 1918. Miane
Ob 8.35 odšel na dopust v Ljubljano.
Osmič na dopustu.
31. 1. 1918. Conegliano
Na poti v Ljubljano
1. 2. 1918. Udine
Na poti v Ljubljano
1. 2. 1918. Ljubljana
Doma
21. 2. 1918. Ljubljana
Zopet nazaj v Italijo.
22. 2. 1918. Casarso (Casarsa)
Zopet nazaj v Italijo.
22. 2. 1918. Conegliano
Zopet nazaj v Italijo.
23. 2. 1918. Miane
Zopet pri svoji četi. Bolan.
25. 2. 1918. Miane
Italijanski areoplan vrgel v Vittorio 50 kg
sena in pismo za komandanta 5. armade.
26. 2. 1918. Miane
Popoln mir na fronti.
27. 2. 1918. Miane
Velike vojaške vaje. Italijanski areoplani
nas razgnali.
28. 2. 1918. Miane
Po dolgem času dež.
1. 3. 1918. Miane
Zopet italijanska kanonada na prazno me-
sto Valdobiadeno.
3. 3. 1918. Miane
Sneg in dež.
4. 3. 1918. Miane
Sneg, dež, bliskanje, grmenje.
5. 3. 1918. Miane
Dež, sneg.
6. 3. 1918. Miane
Sneg, dež.
16. 3. 1918. Miane
Zračni boji nad vasjo.
18. 3. 1918. Miane
Nadvojvoda Leopold Salvator pri meni v
pisarni.
22. 3. 1918. Miane
Načni napad z ročnimi granatami. Dobil
47 laških delavcev.
1. 4. 1918. Trst
Šel nakupovati.
3. 4. 1918. Miane
Laški letalci streljaili na nas s strojnicami.
Več mrtvih in ranjenih.
13. 4. 1918. Miane
700 kg krompirja vsadili.
15. 4. 1918. Miane
58 kg težak, sem se tehtal.
17. 4. 1918. Miane
2 naši letali zadeti od italijanskih padli
goreči na tla.
23. 4. 1918. Miane
Italijanska letala nad nami v višini 100 m.
30. 4. 1918. Miane
Po 2 mesecih zopet lepo vreme.
25. 5. 1918. Miane
Narednik Pomej odšel od čete.
27. 5. 1918. Miane
Prvi laški denar. Avstrijsko-italijanske li-
re.
29. 5. 1918. Miane
8. vojno posojilo.
1. 6. 1918. Miane
18 italijanskih velikih bombarderjev nad
nami. 38 cm topovi peljani v fronto za
ofenzivo.
3. 6. 1918. Miane
2. dragonski polk imel pri izmenjavi ve-
like izgube.
10. 6. 1918. Miane
Odšli iz Miane. Proti Trichiano, skozi ser-
pentine v predorih kot rezerva 15. koru.
15. 6. 1918. Trichiano
Začetek ofenzive od morja do Monte Tom-
ba.
17. 6. 1918. Lago
Pri 24. koru. 21000 italij. ujetnikov.
86
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
18. 6. 1918. Pariz
Cehi med 800 italij. ujetniki.
19. 6. 1918. Pariz
Nadvojvoda Jožef pri nas.
23. 6. 1918. Vazalla
Od 15. italij. Capronijev obstreljevani na
cesti. Pri 16. koru. Ponoči hud mraz.
25. 6. 1918. Lubrano
Na mesto 58. divizije.
30. 6. 1918. Lubrano
Oderzo bombardiran.
1. 7. 1918. Lubrano
Italijani začeli napadati na celi črti. Stra-
šne izgube J. R. 91.
7. 7. 1918. Lubrano
14 italijanskih letal nad nami cele dve uri.
Hišo v kateri sem imel pisarno letalci raz-
rušili.
22. 7. 1918. Lubrano
Radi korespondence pri raportu.
4. 8. 1918. Lubrano
Odšel na dopust.
4. 8. 1918. Malia
Odšel na dopust.
5. 8. 1918. Ljubljana
Devetič na dopustu.
6. 8. 1918. Ljubljana
Vsi bratje doma.
17. 8. 1918. Ljubljana
Na komerzu slovenskih gostov v Unionu.
21. 8. 1918. Ljubljana
Italijanski letalci v Ljubljani.
26. 8. 1918. Ljubljana
Odšel zopet v Italijo.
27. 8. 1918. Lubrano
5. 9. 1918. Framenigo
27. 9. 1918. Sacile
Vagonirali na poti proti Srbiji.
27. 9. 1918. Udine
Vagonirali na poti proti Srbiji.
27. 9. 1918. Gorica, Celovec, Maribor
Na poti v Srbijo.
30. 9. 1918. Vinkovci, Zemun, Dunavski most,
Beograd
Na poti v Srbijo.
I. 10. 1918. Beograd, Vel. Plana, Niš
Na poti v Srbijo.
3. 10. 1918. Bujanovce
Macedoni j a. Takoj ko smo prispeli na me-
sto smo se začeli umikati.
4. 10. 1918. Neradovce
Nemci pobegnili, pustili topove v popol-
nem redu. Nakupoval tobak pri Macedon-
cih. Civilisti obrnili topove in streljali na
nas s kartečami. Pri Vranju strašna zmeš-
njava. Kanonada francozov.
5. 10. 1918. Pred Leskovcem
Bežali 10 km daleč. Bolgari zapustili fron-
to in šli domov.
6. 10. 1918. Leskovac
7. 10. 1918. Brestovac
Bežali kar brez uma.
8. 10. 1918. Niš
Pribežali v Niš. Srbski dijaki iskali ukra-
den fotoaparat pri mojih ljudeh. Ti srbski
dijaki katerih je bilo na tisoče doma že
skritih in oboroženih so mi izdali vest, da
bi morali vdariti na mimo bežeče avstrij-
ske vojake, pa ker so slišali, da so večino-
ma Slovani so pustili to namero. V tobačni
tovarni in po mestu vse pokupili z vojnimi
lirami. Zvečer povabljen na večerjo v bo-
gato srbsko hišo.
9. 10. 1918. Mramor
Bežali naprej vedno za nosom.
10. 10. 1918. Grajac (Grejač)
Vedno bolj proti domu.
II. 10. 1918. Aleksinac, Trnjaci
Na begu.
13. 10. 1918. Raženj, Cičerac, Obrez
Na begu.
14. 10. 1918. Obrez
Na begu.
15. 10. 1918. Trešnjevica
Na begu
20. 10. 1918. Trešnjevica
Na vlak, da čim preje uidemo solunski
armadi posebno francozom ki so močno
pritiskali za nami. Vendar tako hitro niso
mogli kakor smo mi bežali.
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
87
21. 10. 1918. Mladenovac
Stopili iz vlaka in zopet peš proti meji.
22. 10. 1918. Topčider
Par dni ostali v Topčiderju. Na posestvu
kralja Obrenoviča. Ženska kaznilnica. Po-
čivali in stanovali v vojašnicah kraljeve
garde.
28. 10. 1918. Zemun
Odšli iz Topčider j a naprej proti Zemunu.
28. 10. 1918. Batajnica
29. 10. 1918. Pečince
Odšli iz Batajnice v Pečince. Pri gostoljub-
nem Srbu. Sin akademik. Vehko pokopali-
šče, pokopani sami pokončani neslovani.
Avstrijska nota za Ameriko. Avstrija spre-
jela vse pogoje.
3. 11. 1918. Pečince
Odhod od gostoljubnih Srbov.
4. 11. 1918. Budince
Na posestvu grofa Pejačeviča. Veliki mlini
in gospodarstvo. Začela se krhati avstrijska
disciplina. ZbiraU se vojaki po narodno-
stih. Spali na prostem ali v hlevih tega po-
sestva. Zvedeli, da gremo domov. Najprej
madžarski vojaki in potem drugi. Madžari
se pripravljah, da nas postrele. Zugsführer
Prosensky mi dal klofuto a jaz njega z
bajonetom. Cehi pripravili v topom kar-
teče, da se bomo branili če bo treba: Gene-
ralmajor Lavdon nastopil proti vojakom,
ki ga niso pozdravili. General je bil od vo-
jakov oklofutan, degradiran, potrgali so
mu odlikovanja in izrezali rdeče general-
ske porte iz hlač. Oficirji se poskril. Začeli
so iskati oficirje vojaki sami. Vzel slovo od
stotnika Cihaka. Strašna zmešnjava. Vsak
se je hotel maščevati in vsak se je bal za
glavo.
5. 11. 1918. Kamenica
Šel k grofu Pejačeviču po 2 konja in 1 voz.
Zgodaj zjutraj pobegnila jaz, narednik
Bruno, pionirja Jurcyk in Zirkelbach. Vo-
zil hlapec madžarske narodnosti. Na poti
srečavali zeleni kader. Vse sarže si med
potjo porezali, kokarde na čepicah so nam
odstranili. Vozili preko zaklanih avstrij-
skih vojakov. Eden bataljon (reduciran)
marširal po cesti na čelu major. Sedem
zelenih kadrovcev ustreliU majorja s
konja. Strašno klanje. V Kamenici nas
ustavila narodna straža. Odlikovanja smo
morali odstraniti. Od mene zahtevala, da
prevzamem narodno stražo. Bežali naprej
proti domu.
5. 11. 1918. Ujvidek
Ze madžarske narodne straže. Mladi pob-
čki s puškami na cestah. Čakal na postaji,
da ujamem kak vlak proti domu.
6. 11. 1918. Budimpešta
Po noči ob 1*^ dospel z vlakom v Budimpe-
što. Hodili po mestu brez cilja in iskal
smeri proti domu. Ogerski žandarji in na-
rodna straža nam vse pobrala. Kot berači
hodili po mestu. Šel preko mosta čez Do-
navo iskati kolodvor, da se odpeljem proti
domu. Se znašel na kolodvoru in se odpe-
ljal proti Pragerskem
Pragersko
V postaji strašno streljanje. Pokanje pušk
huje kakor v fronti in še ponoči.
7. 11. 1918. Pragersko, Zalog
Se vozil iz Pragerskega proti Zidanem
mostu lačen in žejen. Še tema. Strašno
streljanje na postaji. 1566 dan vojne.
8. 11. 1918. Ljubljana
Ob 5. uri zjutraj prišel pred domačo hišo.
Nisem mogel nobenega priklicati. Se vle-
gel pred prag in zaspal. Zjutraj me je zbu-
dil hišni gospodar. Zopet doma, konec tr-
pljenja.
15. 11. 1918. Ljubljana
Italijani hoteli zasesti Ljubljano. Srbski
polkovnik Švabič z kakimi 200 vojaki Srbi
in ujetniki zavrnil Italijane, ki so se vrnUi
do Logatca in tam ostali.
Konec
Ko sem se doma med svojci prespal in na-
jedel, ko sem zopet svobodneje zadihal ne
čakajoč od katere strani bo prifrčala krogla
ali granata, ko sem bil siguren, da bo želo-
dec zopet redno dobival hrano in da se bom
lahko odpočil vsako noč, kakor je bila na-
vada pred vojno, sem se zamishl nazaj. Za-
mislil sem se nazaj do leta 1913 ko sem odri-
nü na Ogersko v vojašnico in pa na vseh
1566 dni svetovne vojne. In ko sem tako mi-
sUl sem prišel do zaključka čemu je pač člo-
vek na svetu. Tako velik je svet vsi imajo
na tej zemlji dovolj prostora, vsem bi rodila
zemlja dovolj hrane ena sama stvar je manj-
kala »ljubezen do bližnjega«. Ce bi vsak
človek imel svojega bližnjega tako rad ka-
kor samega sebe, da bi bili vsi enako dobri
in pošteni pa bi bilo prihranjeno vse gorje
ljudem na zemlji. Spomnil sem se vseh tež-
kih ur, tednov in mesecev torej štirih dolgih
let trpljenja, kolikokrat sem bil lačen in že-
jen, neštetokrat truden in bolan, spal koli-
88
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   34   1986
kokrat na prostem na dežju, v snegu na pol
zmrznjen, na najbolj nevarnih mestih poln
nesrečnih uši pa mi je postalo lažje ko sem
čutil, da je to trpljenje minilo. In če bi pred
vojno pred sodnikom dobil za kazen presta-
ti to, kar smo morali vse prestati med vojno,
bi se odločil za takojšnjo smrt. Ali človeško
telo je hujše kot vsak stroj. Toliko mojih
prijateljev je ostalo na bojnih poljanih ne
samo Slovencev temveč raznih narodnosti,
saj prijatelja, poštenega prijatelja nisi iskal
ravno med Slovenci pa sem se začutil sreč-
nega, da sem ostal med živimi. Bil sem zo-
pet doma med brati in sestrami bil sem zo-
pet pri svoji mamici, ki je komaj preživela
vojno in bolna pričakala svoje štiri sinove,
da pridejo iz vojske. Najbolj cvetoča leta
sem preživel na bojiščih. Treba je bilo mi-
sliti zopet na delo na službo, da se spravi v
tir normalno življenje. Svoji izvodjenki sem
ostal zvest kakor tudi ona meni mislil sem
na to, da si ustvarim lastno ognjišče, da si
ustvarim svoj dom, da se bom moral ločiti od
bratov in sester in od mamice in začeti živ-
ljenje s svojo izvoljenko.
Odločil sem se za novo službo za službo
železničarja, zapustU belo Ljubljano in od-
šel na deželo med priprosti narod kjer se
svobodneje diha kakor v velikem mestu. Po-
klical sem k sebi svojo izvoljenko se oženil
in upam na mirno in srečno življenje do po-
zne zime življenja.
Ti spomini naj ostanejo meni v poznejših
letih kot bežen pogled na leta svetovne voj-
ne, na to veliko svetovno klanje, ki je bilo
po obsegu največje kar pomni človeška zgo-
dovina in tudi upam zadnje. Spomin na žr-
tve svetovne vojne pa naj ostane svetel nam
in vsem našim zanamcim. To kar se je do-
gajalo v letih 1914—1918 je minilo in se
nikdar več ne ponovi.
1. L 1924