T"- .1" { " . ' - - : * Največji »lovaaki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto * • . $6 00 7a no< ieca - - • • . $3 00 Za New York celo ieto - $?.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA Ust slovenskih delavcevv Ameriki. r£L£TON: CORTULNDT 2876 The largest Slovenian Daily kk the United States. ItwwJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, - a Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 110. — STEV. 110. NEW YORK, TUESDAY, MAJ 11, 1926. — TOREK, 11. MAJA 1926. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV MOKRAČI ZAHTEVAJO NOVO PREISKAVO Na vsak način hočejo izvedeti, kakšen opravek i-mata jeklarski magnat Gary in mladi Rockefeller z izveden jem prohibicije. — Zahtevajo novo zaslišanje.—Vse je cdvisno od novemberskih volitev. Angleška stavka v ameriški luči. Ekonomi Združenih držav so analizirali vzroke delavskega boja v Angliji. — Premogarji v Angliji se bore izključno le za vzdržanje svojega življenskega standarda. WASHINGTON, D. C., 10. maja. — V prepričanju, da so suhači prvikrat v defenzivi izza uve-liavljenja Volsteadove postave, so zahtevali predvčerajšnjim mokrači obnovljenje zaslišanj, ki so bila pred kratkim završena pred posebnim senatnim podkomitejem. v s Za vsemi temi prizadevanji mokraških organizacij in njih zastopnikov v kongresu tiči upanje, da bo le dovoljeno izdelovanje piva, če ne kaj drugega. Potom novega zaslišanja pred senatnim komitejem skušajo pripraviti deželo do prepričanja, da se je prohibicija izjalovila, bolj kot katerakoli druga odredba, ki je bila uveljavljena. Nadalj ni cilj, katerega imajo v mislih mokraški voditelji, je opozoriti deželo na obstoječe razmere še pred novembrskimi volitvami, ko bo divjal pro-hibicijski boj po vsej deželi. Mokrači upajo, da bodo dobili pri prihodnjih volitvah par nadaljnih glasov v poslanski zbornici ter tudi nekaj glasov v senatu. Od prihodnjega kongresa ne upajo sicer nikake tozadevne zakonodaje, a so vendar mnenja, da se obrača nihalo javnega mnenja v njih korist. Kakor hitro se bo dt finitivno obrnilo, jim bo baje zmaga zagotovljena. V soboto je jbila vložena predloga, katera tr-«.Ii, da je zaslišanje pred senatnim podkomitejem pokazalo, da se je izjalovilo vsako izvedenje te postave, in da je imela prohibicija za posledico presenetljivo povečanje slučajev smrti, zločinov, pijanosti, nevpoštevanja postav, nepostavno izdelovanje žganja v privatnih domovih ter splošno korupcijo med vladnimi uslužbenci. Predloga prav posebno zahteVa zaslišanje na- . ii..» i ,vr ,v/1 , . , v .ne, ki predstavljajo de.stino pre- daljnih pric, med njimi Wayne Wheelerja, plača-| i)ivalstva An?lij, bi deWi p-opi:<-tiM Ut ud al i zahtevam delodajalcev, bi Lz<*uifl>ili angleški delavci pretežno večino te-jra, ka>* čo si morali priboriti v celi jrenc raciji. Izurjeni delavci se Tbore za vzdržajije p lav in življenjskega standarda, katerega smatra vsak neizurjen ameriški delavec e-amo-pofiebj umee»a» 5C "ry^y*',- • 1 ■■affittnmr zi UN f>*MD « UN2tKWOOO, N. V. Danes ali jutri s«- bo podal proti Severnemu t<-eaju davili norveški raziskovalec Amundsen. Naporno (potovanje se bo vršilo v zračni ladji "Xorge'\ ki jo vidite na -liki. Zračna ladja je bila š Heiber^lh zgrajena v Italiji. i' >CJtl?'1 WASHINGTON, D. C., 10. maja. — Angleško delavstvo se je odločno postavilo preti vsakemu poskusu, da se skrči plačo v a.n_ gloški premogovni industriji, iker je \idelo v tem .poskus, da se likvidira de/!o v druigih industrijah. Tako he ^la^i v poročilu, katero j»% i"dal IiiKt-ituto of Economies. Premojrarji se bore iza vzdržanje živdjenjsikegra standarda, o Icr-terem izjavljajo, da je že itak pre-, nizek. Vsako nadaljnje -^kiveiine plač bi pomenjalo nesrečo /a an ule.ške premograrje in njih druži- neg-a zastopnika Antisalonske Lige, mladega J. Rockefellerja in sodnika Gary-a, predsednika United Steel Company ter nadalje vseh članov kongresa, "ki dobivajo redno plače od Antisalonske Lige". Pričevanje teh ljudi zahtevajo v namenu, da izvohajo vire suhaške propagande. V predlogi je rečeno glede razmer v V/ashing-tonu: v — Washington je pod prohibicijo po petih letih poskusov, da se jo izvede, natančno petkrat tako pijan kot Pariz in sedemkrat tako pijan kot London. Ce vključimo aretacije v Chicagu radi pijanosti, bomo našli, da je bilo v tem mestu aretiranih stokrat več ljudi kot pa v Angliji, ki ima štirideset milijonov prebivalcev. V tem je zapopaden ves napredek, katerega smo doživeli pod takozvano orohibicijo. Med pričami, ki so bile zaslišane tekom zadnje- Težka delavska kriza na Č^hr^ovaskem. ^a senatnega zaslišanja glede prohibicije, je bil tudi neki Fred B. Smith iz New Yorka, ki se je skli-; praga, aho^iovaška. 10. mati eval na mladega Rockefellerja in sodnika Gary- jfl — Nikjer v Centralni Evropi ja delavcem tako islafoo ne godi 1 . .| . . . ikot na Ceh osi o vaškem. Nezaipo- izjavil je, da sta sodnik Gary m mladi Kocke- »lenost je splošna tfetd ki <.0 za- feller v najtesnejšem stiku z izvedenjem prohibi-;nosleni. pa dobivajo t>eraške pfa- je. V odgovor na to se je glasilo, posebno z ozi- cene živil 50 1 .1 . , , n 1 r 11 • . nna pretirana. V primeri 7. dra- rom na sodnika Garyja in mladega Rockefellerja: „;njo ^^ celih Sp_ — Rekordi najvišjega sodišča Združenih držav, ki je razpustilo pred par leti Standard Oil Co. v New Jersey in drugod, kažejo povsem natančno, da ne zna Mr. Rockefeller mlajši vpoštevati postav dežele kakorhitro pridejo pri tem vpoštev njegovi lastni interesi. Italija bo ojtčila svojo zračno silo. BIM, Italija, 10. maja. — Pod «a «v«Btiko, general Boa- ki določajo, da mora postati Lta-llija najmočnejša sila v zrakju. Zaenkrait ima ItaOi^a 300 aeropi a nov ter 1700 izvežbanih zrakoplove e>v. To 'leto 'bodo egradiiii še-st.sto novih aeroiplanov, «te-aviatikov pa povečali za 1400. ; _ .. jQjji. \> „ •'-fa IŠaKri deradeset odstotkov manj kot so za^užili pred d verni leti. Kljub neprestanim in odločnim protestom delavcev noče vJada niti z mezincem graniti. ^oljska ima nov kabinet. VARŠAVA. Poljaka, 10. maja. Tukaj j^hil stvorjen nov kabinet, kateremu načelni je minerski predsednik Vito«. V njem so zastopane stranke eentruma ter do>-nice. ^unanji minister je Moratv-ski. Odličen sprejem LONDON, Anglija. 10. maja. — Združene države t?o premagale Severni tečaj s pomočjo aeroplana. Poročnik Richard Byrd. letale." ameriške moniariee, je dospel s svopim aeroplanom na Severni tečaj ter poletel nazaj. 'Poročilo pravi, da je zapustil poročnik By nI Km«rs liav .na s svojim aeroplanom _______' n.alo pred en< uro včeraj zjutraj j in da se je vrnil kroj? I>ete >ure popoldne. Raizdaljrpo I860 initj sem in tja je preletel v petnajstih urah Pravi nedeljski mir je vladal v Londonu. — Nika« kih busov ni bilo, nikakih listov, in "nedeljski paradniki" so bili preveč utrujeni, da bi prišli na ceste. — Izostale so vse nameravane demonstracije v Hyde Parku. — Najnovejši vladni načrti. LONDON, Anglija, 10. maja. — Generalna stavka je bila vzrok, da se je običajna londonska nedelja korenito izpremenila^ Stari londonski nedeljski običaj parade po Hyde Parku je izostal, ker je vlada prevzela park kot skladišče za živila. Po-legtega pa je ostala doma večina ljudi. Ugledni Park Lane je bil poln oboroženih kar. Postopači s Piccadilly so prekinili svoj nedeljski 'počitek** s tem, da so prenašali žaklje moke v Hyde Park. Niti enega busa ni bilo videti na londonskih cc-- stah, kajti stavkokazi-vozniki so se odpočili od na- rotorae ^i"! PTV P-teklega tedna ter zbirali moči za tekoči teden, ki bo najbrž še bolj naporen. Strand je bil včeraj zvečer skoro popolnoma zapuščen. Tudi kino-gledišča in druga zabavališča so bi7a včeraj napol prazna, kajti večina prebivalcev Londona je ostala doma. ker je vsakdo domneval, da bo V New York je dospela trajalo to vratolomno potovanje nemška rotorna ladja, naJ'mani dvajset ur. ki je izzvala občudeva- F°*ker aProplan' imewvan po ___,v ,.L hčerki mladega Etsel Forda, je nje tukajšnjih izveden- imel na fcrovu kuriva za polet cev. — Iznajditelj mo- 1400 «n s tem je bilo om>; 4 LONDON, Anglija, 10. maja. — En teden po terne ladije je bil prvi TjZ^™* ™ ** P^kinjenju pogajanj med vlado in strokovno unij- pri sprejemu. ( Kakorhitro je bilo kon čano pr- s^im kongresom, in šesti dan generalne stavke, si " vo presenečenje, vspriče neprič^- prizadevata obe strani obrniti nase pozornost na-riTn rotoma ladja. 1------ imen ova- »» "Ba^n-Baden", ki je odpluia vZ^TZT^^ll ^ » ^ te>" iz Hamfcurjra dne 2. aprila, ic in,, č^tito n^ni ^ L** strani svojega s.ucaja. aprila, je mu čestita. Do«ieoletu preko Severn«ea | VSpriČo razkazovanja A'Ojaske Sll< ečaja. hitro razširila v ameriški vdaril, da mu niti ne pade v sli Bat.terv dovala velika nmo<žica radovtnl žev. Izna.jdfitelj ladje, nemški in^l iinir Otto Flettner. je rekel, da je koloniji, potovanje iiztekilo poipolnoma o ostala v newyorškem prost an išt-u ne- j kako tri tedne, naikar oprcf. Za eu ameriiki 'dolar je bilo mogoče dobiti 32.35 RERLIN. Ne nič i ia. 9. maja. — fraaikov Grofica Lambgdorff. ki je živela ' Pikli,ana je lhHa 1K>,ebna seja y straiTsbercrn v bližini Berlina kabineta, da raapravija o sred-^ letala žrterv morilca, ki -se je sKih in odredbah, s pomočjo ka-T>otikal no irowdoAih dotične oko- terih i>i bjio lice že več dni ter okušal nanadat.i žemke in d«'kliee. Oditrsrane ve- inoio praktično dotaknili -^100,000.000. katere je posodil Morgan, da podiprc fran>k. Po kalbinetni tseji je Izjavil finančni minister Peret, da je fluk-nacija franka izfključno le posledica prodaje francoskih bankovcev potoni bankiirjev in da ni no-beenga po\x>da za crtrah. Notranji položaj Francije ni baje v nika-kim stiku s .padanjem franka. Železniška stavka na Kubi. HAVANA, Kuba. 10. maja. — 4iperiSI A GLAS NARODA, 11. MAJA 19'26 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8L0VEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: * J CortLii It St.,_Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" Voice of the People'* Issued Every Day Exccpt Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ...........................$6.00 Za pol leta................................$3.00 Za četrt lita ............................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Sartjihi** izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Doj . brez p » i" Osebnosti -e ne priobcujejo. Denar naj se blagovni }><>.šilj;iti po M* ne v Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pro- mo, da -e nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G L A S X V il O D A'\ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. C^ADfS^^OtjyC,^- PROZORNA SLEPARIJA Aseniro kalHtiičitrno časopisje jtdiblje nad ubogimi, za-nb-pjj. n i 1:11 pi< m«._ .i rji Alibije. ki <> k«' baje vre/ali s svojo stavko. — ki •• poznojr i.i/>i.ila v generalno .stavko. — v svoj«* lastno "ker* l»i 1. h o otom -mot rent* reorganizacije njih indiLstrijc V kr a tik e m laliko ti-■ i v*e. 0 upravičeni". " l) ' < • -ar n«, t.; a\ urni'.'" /.a tem grmom tiči zajec! Angleško d« '.xv-'. vr». v t«-.,1 •••.1J.1 i.: pr mogarji, .-i j«* prklobilo gotov J-. 1 jt-jij-ki »taudat I. kat4M.-t*a pa nikakor ni mogoče 'primerjati z življenjskim Manda; d-talo jasno, da hoče tem potom angleško podjetni.-**vo potisniti navzdol plaiee vseh dedaveev, v s -.••h iiid u.slr i jah. in ia je >kloiulo irriVti pri premogarjih. "Kraljevo porodilo'' .vt- je končalo odo - priporočilom, da se odpusti tretino delavcev, zapo-.le.nih v premoga rvki industriji. Položaj angleške premogovne industrije je raraviden Lz poroči-la, katero -sta podal« dva člana Ameiiakega go«q>odarske:ga zavoda. Našla hm, da bi ne bilo mogoče dobičkonosno obrtovati industrije ! idi če l>i .se skrčilo ]-!a •• pieino^arjev, ker ni za angl. premog ni-]ake_M prim^rnoga trga in ker m* obratuje celo industrijo s prevelikimi stroški. Premogovni <>i> . ti. pravila oba AmerLkauca. ->0 pre- na. Xa -Lil obratovanja je za- Če ste se naveličali navadnih... NOBENO leto ni prešlo, da bi Helmar ne pomnožila velikanske armade navdušenih pristašev. Helmar je prestala 20 let časovne preiskušnje Helmar je baš one vrste cigareta, do katere imate lahko resnično ragnenje. Niti čas, niti navada ne moreta uničiti ne-prekosljive kakovosti Helmar. 1 Seznanite se z Kraljico izrednih cigaret Francija in Italija. M in i-trsk i predsednik Brians! { je dal oJ> priliki proračunske razprave zunanjega ministra daljšo izjavo o franeol-sko-italajamskih od-lio'ajih. V svoji izjavi je Brianil }x>udarjal. da Francija nikdar ne pozabi, da jie b3a Italija v -svetovani vojni na njeni strani. Francija prlzava Italiji pravico, da do 'bi kolonije, .ki Jtiix rabi zaradi svoje preobdjudeno-ti. Briaud je verjen. da Italija ne namerava porušiti miru, ko hoče doseči pod vodstvom Mnssolinija svoje legitimne a spi rac i je na kolonije,, Med Francijo in Italijo ni nepremag livih nasprotij, tehveč o'bstoji prepričanje o potrebi metLseibojmega sodelovanja. V danem trenutku je .sicer nekaj viprašaaaj, ki ločijo Francijo in Italijo, toda nobenega dvoma ni, 'da bo naša ipolitika do Italije vedo koncilijantna. Ko.t ;nosiilee 'pacifističnih ttežetaj bo Francija vedno na strani one države. ki ima iste težn»c. Italijanski lisfti so z govorom Rrianda fkljuib njegovemu za~ k-ljučku zelo zadovoljni in poudarjajo, da mora priti med Francijo in Italijo najprej do sporazuma na go-ipodarske-m poljm in nato sina političnem. Dopisi* Brooklyn, N. Y. Pri dntžini Mv. Fi-amka I^vJi-na. sstrojnlka "Glas Naroda", st je oglasila v nedffljo štorklja ter pustila za opomin krtpkejra f;in ta. Mlada mati in novorojenec e izborno počutiita. Xaš«- i-vkrene česlitk«-! Sygail, Pa Taka j je um 11I rojak Frank Ro-van, star 58 le-t. Bolehal j.' dalj » a.sa. -Zapustil je ženo in sestro. Chicago, 111. Sporočam vam. da je umrl vas iolpoletni liarwjiPk in ustanovitelj Narodne Jednote Medhior Scholar, GG3 N. Carpenter St., v starosti 69 let. Umrl je veleti si 5-iH- napaike. -lako je ti-]jel tri -te«! Mf. Izdihnil je 10 mi>iut pred 5. uro v petek popoldan 7. maja. Zaipniča mene žalostno vdovo in dve omoženi hčeri. Rojen je bi' na -Jamniku št. 11, fara Sdee na Gorenjskem. Mrs. Francis Scholar. (Pokojnik je bil naročnik Glaja Bil je Han S. X P. J. Pokopali \ Nafoda ^ leta J894 napre>. So. o -a v Bridge vi lie. Pa. !]>«»eri izrekamo -s\-ojc sožalje. Poročevalec. I Uredništvo.) nih držav, in sicer ne najmanj pomembnih, če se ne bi reforma liisxe posrečila. Po njegovem mnenju naj bi vt*± države, ki imajo Ntalno mesto v Svetu, 11a to pravico resignirale in obenem naj bi se število nestalnih držav povečalo od 10 na 12. Vsi čLa^ii Sveta bi ►se valili na ddbo G let. \-Nako drugo Into pa bi se ejia tretjina na novo izvolila. Nevarnosti, da bi male države majoriziraie V(»li-ke, »i, ker male države veilo, da je vsafk vskieq> brez-pomeliben, č-•niso zaaij taidi velewilc. Mogio bi se pa tudi dovoliti velesilam 7. ozi rom 11a Jijili število pre-bivalst va odsotno {plasove. Koliko je vreden pomenek. Ghimač Bouffe pripoveduje, da mu je j>o nekem razgovoru re-k^l Aleksander Duma« starši: — Dragi Bouffe, ne maram ram očitati tea kopanje l>re-i .<>-;a /•■ tako nap- •• lovalo. Ia s.- fj.rodtiJcc.ija. — v primeri z drugi-jui deieflami, — več ne izj>!aea. X kap.;a!i!-tičnem ^ospotlar-iem -i-temu bi se rešitev enostavno .rla i!a . "spojitev obratovanja in zatvorjenje rovov, ki se ne izpla < ajo Na 1.1 na stroji, ki prrhranjajo skrčenje pk" • an-rl.-ških prnnogarjev le začasno, da po/.iifj«' umakne, n«* povišajiju plač. temveie novemu Ln še bolj riidiU.»In. nuj zn 1/anju. O'okiuba .ka -ri je dala vlada izraza na tako *prrbrisano4' dvoumni način, je čisto navadna L11 prozorna sle pari a 111 prava >n a je. 0 se i-zrekle delavske organi, zacij v dtnLgih deželah solidarjiim z ang^leokimi delavci. Edini izhod iz zagate, tla delajo a'.i z;i sramotno nioke cene alli ; a ostanejo sploh n« /ap(KsbMii. obstaja iz socijalicdranja cele premo-j_'ovne in.ki-trije in raeijona iziranja obratovanja v t«-j industriji. Koncem konca pa bi ne bilo treba socijalizirati ne le premogovno in- ; i jo. temveč tudi v- os- ,!••. kajti le tem potom bi bilo mogoče 110 gospodarstvo more nam zasi- stanovanjskega pomanjkanja, zmanjšati -predano ras-očo nezaposlenost. i gurati bodočnost. V gomkem dc-j Samopos»>bi umevno je, da ne more nobena konservativna, libe i!u -'orižko Pokrajilie ^-i0 0 ,kri"| 12 Idrii€ • - ..'n., al. celo d-lanska an-kška administracija dovoliti take nacijo- ■71 v i,v,nore31' Ra2^evaiLue P1'1' da se je mudil tam pro- ' a *i .a/ier •<• industrij Spreta in premeteni ministrski predsednik I^ kUvne kakor tudi P^n- vineijalm tajnik sindikatov Ca-?ial.lv. ::i - ki j, s;(m A.'b podjetnik. - skuša posluiiti vseh mo-l*ke iivme w Jle>a'^ne. Podežei-pleteni radi pogajanj med delav-jročih trikov, da skuša zmotiti d.-lavce glede ovojih resničnih ciljev jski Biraaj0 nekdanJeiei 111 mtokom' Pogajanja niso in da Mfcnie vpi^boK ki pridejo pri tem %-poStev. Skuša !'***** toda ^^ 90 dala ^zulrtata. , i , „ , 1 . , ,T no potrebna živinska tržišča To ptvi. st.! ue- .im,. v vrste delavstva ter ohromiti njegov pogum. Vsa 1 . ,,, „ 1 . , • . . je že nekaka živinska borza. Se- ji jeirova prizadevanja pa o>tala zaman in vsa zanmenja kazejO.;' Jugoslavia irredenta. Gospodarska vprašanja računjeni na 6 milijonov lir. Na-v deželi stopajo vedno 'bolj v o- pre i se vlado za državni prispe-spi-edje. Prav je tako, saj le trti- vek. Sicer pa v Gorici ni ravno da je ngri/jul to pot v oreh, ki je trši kol pa so njegovi zobje. Parile so kocke in odločitve ni inopoče več izakninkati. CeV> Delavistvu se je {ponudilo okoli 700,000 lir na dosedanje plače jžana je odsločilna za določitev cen j kar pomeni 10-od.stotni .po^šek na živine iza ves Kras* velik del Piv-1 leto. to je 2 (liri 50 cent. povisika ke, VrpctA'sko dolino in gorenjo na dnino. Te pripustitve pa ne go- i tavi;. lit-eialtic stranke v poslan-tka abornici, John Simon, je T , . . .. , ■ , , , . , , Istro in njen vpliv -sesga eelo v -"<• - . t « bo _n ' !:. ua •jreneralua stavka, bo nastopala Ktrasna , L . . , , . , , , . risko okobeo. Za gorsa del dezc- r.-aJve 1,1.1 ;za ^>o za doLtavko, pred no bi se pnepla ugajanja, je Elcci aopet v Trstu. Poslanec Renato Rieei se je mudil pred kratkim v Trstu, da ure- umaknila \iada >ama delavcem vsako možnost, da se umaiknejo. In to je koncem konca dobro. Vssak vojak se bori bolj pogitm-no, če ve, da se ne more umakniti. Zanašati mora — aid pasti. An-jrleško delaN sivo je stavilg .svojo usodo na e«o kooko. Ne bori se za di t^ak'i fašizem Bil pa j<* ne oprofcee.nje od kapita.lLona. Pričelo ** svoj boj za človeka vredno 1 nadn(> Vpoklican in je rešil se-ek^tenco, I.OJ pro:, neprestanemu ^enju plac. Nikdo pa ne mo-|daj fažisto^e spore v Parmi. Te re rwi. kam bo b-o kone^o dovedeS. Vsled tega je izreklo delav-|dni je bil tpri MlJSBfliiniju? ki mu ,tvo cel^a .veta an-i- .kim t varuem svoje simpatije ter «kl^nilo je dal nove dispozicije za reorga- nizacijo fašistovskih slkupin v tr- pomagati jim v boju za obstanek. \'edn« m vedno bo ostala re.sniČna e.ta .se nahajala v dotie- ? : — j? xgo- 'ni pojxflnoma Abnormalnega o-'!'110' ^^d? Katero številko jr-troka. Glava ni imela skoro no^c- j,Iuel voz' ki Je Povozil tega moža ? nega temena, čelo je bilo popo~-J ~ Rojim se. da si štev Ha nisem noma rudinentarno. tako da i ^-ponLiiil. Ampak, ako se ne 1110-i zgled al fxbraPaiZil. <*a je koren petna karikatura. VelJkan-fki ušesi sta i ua;' tkratn ka >*tovik»' strinja viseli plosko ob glavi nizdol. Gla-1 7' Vi"'otc> žt^vilk. eitanih od zadaj, va je tičala ta"ko globoko v rame-•'-h^ da vratu sgfioh ni bilo videti. C tulilo obdiikovane i-oke so sega- : le do pe-ta. Nestvor je kmalu po rojstvu umrl. Vprašanje reforme Lige narodov. V žnev.skem "JournaTu ' poroča zelo vpliven diplomat o -nre-membah. 'ki bi se imele izvršiti v Ligi natrodov. Pravi, da je po'o-žaj v Li?i narodov zelo resen in da bi moglo priti do izstopa ra^- fFNTHRY v soboto i Sre fc Ob j fKnd Street and srednh Cent? Pnrk West. p0p0!,hle- Izborno obnovljenje Gilbert & Sullivanove opere PINAFORE NAJBOLJŠI IGRALCI. ZTNfERNE CENE. Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* po 4% Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser Stat^ Bank 82 Corthtodt Street, Hew York, N". t. Mckrači zahtevajo novo /asli-sanje pred posebnim senatnim odborom v Washingtomi. Mokra« i okušajo dognati, v kakšni zv«zi s?ta s (prohibicijio j< -klar.-.ki kra'lj Gary in petrolej ski magnat Ročke fe)ler. najve-ja podpornika Anti^alonske T.ijre. Kdo ve. če se jim bo to osrečilo. * Važno in znaeilno bi pa bito. •bi motjli opraviti mladega Ro-ekefellerja in Garrvja tako datoe. Ia bi javno prisegla, da nivtn za;i-njilj per lot okunila niti kapljiee alkoholne pijane. * V taikem ^hieajn bi bilo mogoe" marsikaterega navdnšenea za pro-bibieijo proeesirati zastran ikri ve prisege. Ameriški letale Bvrd. ki se je podal z (zrakoplovom nad Severn; teeaj ter se srečno vrnil, je povedal. da je na Severnem teeaju ve-een led in sneg. * 7a to splošno znano ugotovitev i «r, mo/je. kot «» spedobi in le malo jili je med njimi, ki ibi uživali kako opojno pijavo. KogTe-Jvike. katere sen; videl zadnja leta opite, bi lahko na prstih seštel. * Sodcv po poročilih 7. nasprotno 1st.rani. mora imeti il še vwlno oprošeen. * Morilee Hilton, ki je usmrtil nekega policista ter je kradel radio-aparate po Brooklynn. je bil o"o--ojen na smrt v eleletriimem .stolu. To j«^ najhnjša kazen, ki more zadeti t a tm in morilca. Sodniki in ipomtnlki bi bili gotovo malo bolj usmiljeni ž njim. ee bi pokradel par aparatov iz one >oseske, v kateri stanujejo. * Mussolini sicer klati in gobez-cla na vse prete-ge. ttxla njegova blaznost ni i*- tako napredovala, kot je napredovala blaomost nemškega kajeerja tekom <\etovne vojne. Dosed a j ni namreč Mn.-solini še nikdar rekel, da edinole oji 111 Rog ronata Italijo. N'eki slavni »zoiboadravaiik je ugotovil, da se čeJjiUPta povprečnega Amerikanea mehčajo in slabšajo. Pog-laviten vesioru je prišlo na površje tudi vtpraša-nje prohibicije. Posflancd so predlog zavrnili / vciiko večino. Poslanci so «korogotovo prepričani, da nemški narod dcvol'j pije ter ga H©čej^ a. pf^hifeioijo pri-pra\i. .-.<***•• '%..... - ■ Kriza v poljski republiki. nekaj 0 krištofu kolumbu Že dolgo se bavijo Španski uvc-ni zgodovinarji z dokazovanjem, da Kri»toF Kolimub nikakor ni bi Dve valuti sta danes v Evropi, Frankfurter Zeitung, Vorwaerts, ki rte ne moreta kotksolidirati, J Vocvdche Zeitung, Obtdeursche francoska in poljska. Morda j** ne- Wirtschafstzeiiung, kjer .se j>ov_ koliko nenavadno, imenovati obe sod čitajo resna .svarilna opozori-' v »-ni sapi. zakaj med vrednostjo la za nemško gospodarsko delega. in zgodovino francoskega franka eijo. Seveda tudi ni dobr ov tej MVrr* Španec. V časih, in |>oljske valute je pat* ogromna borbi, osobito valuto jih boee za ^ k gypt nacijonalwticen. je razlika. tipak j.- nekaj. kar J vsako ceno pognati v propad nem. jta aianjStJVeni tema ,postal nacijo- " I naen problem in pokret. Znani ■■■ ■ H bolečinah,' ^ ^ ,ABC, je kralkomaio protmet Nemčije, na skupen vztrajati v težavni borbu ker sma- | re4llaanstvo. na-' kaže pri obeh valutah, pri obeli ška l>orzijaitska voj.ska. Toda Polj-državah, ki sta .sosedi in glavni ska hoče, četudi v nas rati in finančni problem beli gla- in za svojo |>olitično neodvisnost, ve francoskim vladam; nad rese-| Zato je videti, da finančni mi- liar ibo vlada mirne duše lahko ... z dekretom proglarsila Kokimb« vanjem finančnega vprašanja, ki mater Zdzieehouski ne bo .s;»re- je za to še nedano najl>ogateljše menil svojega proračunskega na- evropsko državo tako silno težav- črta. katerega smoter je, za vsa- 110, je padLa že toliko finančnih ko ceno spraviti proračun v rav- ministrov, že toliko francoNkili no ves j p in rešiti polj.ski zlor. vlad. I Slično je v Polj.ski. Tudi tu padajo ministrstva nad finančnimi problemi. Finančne težave, nesoglasja z ojM»racijan ji finančnega ministra so vrgla uradniško ministrstvo (JraUskega, ki je moralo po *koro 2-letni vladi začetkom novembra leta 102."» vložiti demi-sijo. Kabinet Hkrzvnski, ki je sledil Grabskeinu, je te dni stojfil v krizo prav radi nesoglasij nad i'inančniu$ vprašanji. Finančni minister je s .svojim programom, s svojimi proračunskimi načrti, koncesije zasebne industrije v rusiji za bivšega in bodočega Spanca. Dokazila španskih učenjakov niso brez originalnosti: Krištof Kolumb se nikoli ni imenoval Co-loml>o. marveč Colon, kar je špansko ime. Govoril in pisal je win** le špansko. Fatalno je eno samo dejstvo: v Santa Fe je Kolumb svečano izjavil pred kraljem Ferdinandom. Izaibelo in vsem dvorom- — rtih a jam iz Genove, kjer sem se rodil. . . — Toda navdušena znanost se nad takimi malen- Dne 12 ..aprila so j,» sestal cen train i izvršilni odlbor boljševiških'kostmi ne »spotika. Krištof Ko-sovjetov. Ob skoro pohioštevilni,luimb se je pred kraljevskim pa-udeležbi delegatov (524 je vse), Vom malo zlagal. Bil jc «n Židinje celokupnega diplomatskega - in tako poreklo je bilo t.^e ease ra in zastopnikov časopisja jc o- na španskem neprijetno. Izdal s<» tvoril zborovanje v zastopstvu' je torej za Genovežanfl. Krlinina drugi predsednik Pe- Logika takega zaključevanja ki niso mogli pridobiti pritrditve i trovsk i j. Rvkov je predložil pro-j ni povsem ja^ia. Kajti če je Kovali ministrskh članov, povzročil !a/„4lu Sovjetske I'nije in podal lmrtb zares bil Spanec, magari od razpad vladne koalicije in krizo daljše poročilo o gospodarskem vi ltie- položaju. Povdaril je. da se drža- Pri Poljski se vidi jasno, da je va nahaja v velikih težavah. Kme-sos^Utvo Nemčije .sokrivo finan- ! tijstvo zahteva vedno več Odličnim 'krizam, — v koliko meri, ^trij^kkh proizvodov. Dasi indii-to je »cveda težje dognati. Alij^trja deluje že v predvojnem ob- vendar ni mogoče ustreči dejstvo je, da je padanje poljske valute glavno izhodišče finančnih težav v državi in znano je. da je tako izdatna oslabitev \polj.skega zlota. kakor se je izvršila tekom židovske matere, bi bil pred kraljevskim parom v lastnem interesu poudarjal svoje apanstvo. Pa kdo še danes miši na logiko, posebno na Španskem! Pokret za čpaniziranje Krištofa Kolumba >* v i>olnem razmahu. Kakor gobe naraščajoči potrebi. Industrija hi ' se množijo komitrtji. ki pritiskajo se mogla razširiti m . I izpolniti na vlado samo v. novimi investicijami, ki so da z d ek ro- pa zvezane z novimi velikimi te- še pozuri toni '/.a Kolumbom utegne priti na vrsto še praded Adam. zadnjih mesecev, posledica carin-1 ža vrani. Trgm-^ka bilanca Sovjetske «|ziroma gospodarske vojne z -ke I'nije je pasivna. Rvkov ivo-Nemčijo, ki je pričela s !•"». juni- ««va k najskrbnejši , št»slljivosti. j'-m leta U>25. iluo-st valute. za fin. težave, ki so iz j »od nesle mi- , „ Kot pnmer stedljivo-ti je na- nlstrski kabinet Skrzvnskega. Za- kaj težko je spraviti v ravnotežje vajal. da zasebni kapitalist hodi najprej peš in hrani, šele potem proračun, če je državna valuta ie . , . . . ... kopi avtomobile. Soviet-ki iav- vedno tako m^no nestanovitna. J J ni organi pa so hodili v obratni A v jK.ljsko-nemškiii gospodar- -meri. zato ima socijal»stični naukih odnošajih še vedno ni videti j p redek toliko težav. Sovjetska lečenje sladkorne bolezni Znani pariški kirurg profesor Voronov se nahaja sedaj v Flo-renei. kjer preiskuje s svojim n-sistentom zdravnikom Patlinari-jein. pacijente, na katerih je pred d verni ali tremi leti b. vršil pomla-jevalno epraoijo. Obenem operi- mkakih /nakov. ki bi kazali na l ilija je revna, zato je štedliivost1,3 Profes«r Voronov tudi nove pa i • • • v i......... J ;----- „:„ ----xrQ: skorajšnje pomirjenje. Nasprotno | največja državljanska krepost, celo, — \*si jKjskiL-i priti do k<»m-promisa, so se ponesrečili. C'e se vprašujemo po vzrokih tnlovr^t-nosti gosjMHlanskih nasprotij, se nam nehote vsiljujejo simpatiji* i eijenee. žejne poml?Klitve. Največjo pozornost pa vfid>uja v znan- Na dnevnem redu zborovanja j »tvenih krogih poizkus, ki ga je *o skoro izključno gospodarska učenjak podvzel sell,|n imllWtr,^em ^ dovolijo eije že nfjpele pri živalih, močnejšim in slabejšim tako. da bi "OVP kreditne ugodnosti, dovolju-j Profesor Voronov je delal do-e |K>kazal močnejši nedolžnega. S ^ ** ?rafl»Li nov« manjša in-| Klej tovrstne eksperimente na psih poljske strani očitajo Nemcem ,,Ustriiska podjetja in dosedanje pri katerih je odstranil trebušno predvsem, da so namenoma, a 7a!ii,P,,° P°?odhe ^ >>odo podalj- sluznico ter je na ta na*čin izzval sladkorno bolezen. Nato je Vzel v. , . drugim živalim trebušno shtzni- .\a zborovanju zastopnikov za- . . . . . _ ... eo m jo vcepil bolnim psom. Po- iruznistva Sovjetske Unije je bil ^^ so Re prav dobro oluiesH pacijentih. ti*pečih bolezni. Pri dveh bo3nikih te vrst- je za enkrat poizkušal svojo srečo. potem .ko Ko mu sKene opera- so namenoma, brez stvarne potrebe vmešali po_ sa'<*-litična vprašanja k gospodarskim in s tem komplicirali položaj. Nemci so k trgovinskim pogajanjem priključili razgovore o op- tantih, o likvidaciji nemških po- ^"k. za ravnatelja zveze pa liu-^čin skuša profesor Voronov zdra-sestev na Poljskem itd., kar so vse j himov. V imenu internaeijonahw /a predsednika izvoljen Ohint- živali so ozdravile. Na sličen na zelo kočlji\*vi problemi, katerih , zadružne zveze je kongres pozdra-rešitev oziroma nerešitev zarla. vil Thomas AJlan. Ugotovilo se je. euje reševanje čisto ekonomskih . i •. •» » , ., , da znaša -kupno število zadru*- oziroma trgovskih zadev. ; nih članom- 9 milijoonv. Od leta Pomijsko trgovino. ki Je navedena spodaj ter si oglejte veliko izbiro da - Hranite labelne za_____ dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BRONX. N. Y. 578« Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street « LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue Salnio jc cna n:«jlM»Jj znnnih ri!». kar jih jedo v t«*j deželi. Aiucrikan-ci jtojedo ^k«»ro polovioo teh rit*, kar ji konzervirajo v konvah. Kupujte le tiste vrste, ki ji izdelujejo zanesljivi izdelovalci. Kn odprete konvo. izrresite ven vso vsMtino t«»r jo dajte v |n s< d<>. TUto. kar v konvi ostane. so pokvari. I'o naslednjem navodilu laliko napravite hiilc - žliei nadomestila z.-i maslo 1 žliei«-a soli '■« žli«"ut» ]H.j>r:i 1 <"aša surove^i pralni kuhan riž. Razstopite nadomestilo 7^1 maslo; vlijte v koruzni škroU. |>rldt'iiiii> v.a- i eiml»c t«-r Jtriniešjijte ev.nmriraneniu mleku. Istoesisno odprite konvo trr j pridciiitf s:ilinon. Kuhajte vs.- sfcn- ' pa j nail vrelo vodo deset minut. Na mizo dajte s kuhanim rižem. Nasveti za kuhinjo. 7. nožev odpravite rjavieo. e»» jih iiamt para-fiua. Parafin s4. No stisnil, pa hoste imeli posodo ueprodušm> zaprto. Nasveti za tlom. Madeže s poslikane stene lahko odpravite, ee namažete madež z .li-m« no. ]M>tem ]>a 1!vrnete s cunjo, katero ste namoeili v ltelilu. Izmijte P<»vršino s toplo v«m1o in milom, nakar izplakuite s čisto v«mIo. Srebrne žlhv in viliee se vam ho-do svetile, ako jih enkrat na teden namakate po j ar ur v horaksorl vodi. Voda mora skoro vreti. Malo ftfiecrina 1m» hitro o-lstratii-1<» čajne ali kavim* madeže s platmi. Vlijte na madež malo glicerina ]M»tein j>a ojH'rite. Nasveti za lepoto. V.a lepoto je velike važnosti ]ira-vilna j m »stava. Poskušajte sar minut mirno na stolu, pa hoste postali holj samozavesti. «"e hoste pravilno IknIIU in s;:i»i. se hoste tega zavedali in l»osf<» ]mstali tiolj >m>-gumiti. Ko hiMlit.' ali S4*n jih je v resnic! le prch'ad vjel. Vjame jih. »*-c s<» pre-v«*«" utrujeni, preveč je. ali če imajo zaprtje. V. navadnimi prehladi se izguhi več časa kot s katerokoli ilruu«! holeznijo. Prehlad je nalezljiv. ("t* jja imate, glejte, da ga ne bo kdo dmt:i dobil otf,,n Pa -1° bsla n,jena da ga izkoriščajo zajedavci. pp.-j mednemu farmer.tn deklica- Igra- lizovalci. postopači in prenapeteiži. la *ta M> skllPaJ kot otroka' blla TUKAJ A DAR ZA VSO DRUŽINO Z Runkomaltom napravite obede raznolike. in videli boNtp. kako bo ugajalo družini. Po>aj-te Žlico Rukomalta r kozarec mleka ter zmešajte v shaker ju. Okusna, prebavna in tudi redilna pijača. Ko prihodnji naročate od grocerja. naročite Izmisli si je mmIcčo ukano, ki jc delala srčno veselje ubogemu piscu Murgerju: — Deuarja pori ebujete.- prijatelj, bogme! To se večkrat dogaja. je že tako na svetu. Trnli jaz nisem zmeraj služil po d resi o tisoč frankov leto; in ko sem bil pisar ]»ri Orleanskem vojvodi za 1200 frankov na leto. kaj Xo, koliko pa rabite? Ali še bolje bo tr«-ko-le: deliva si. Tamle jc nio-a blagajna, kljirč je v vratih, prijatelj. Jemljejo po mili volji iz nje. Poglejte, koliko so pulili, vzemite od tega polovico, in ostanek naj bo zame. ALi ni prav tako, kaj ? Deliva kakor dobra tovariša. — To je bilo imenitno.. Popjestnik vedno v skupnem šolskem razredu, se poročila, ko sta bila 21 let stara in obhajala 1. 1!>21 dijamantno poroko. Pred par tc.lni jc K. u-mrl. a na dan njegovega pogreba, dva dni po moževi smrti, .je tudi ona umrla, tako da sta natančno enako dolgo Iživcla. Pokopali so ju v skupni grob. — V cerkvi v \Y h rt le j je vzidana plošča, na kateri je zapisano: "Tu ležita trupli Franca in Marije Huntrovds, ki sta bila oba rojena 19. septembra 1000. bila poročena na njiju rojstni dat/ ter, ko sta imela 12 otrok, umrla >tara 80 let in sicer na dan njunega rojstva 10. sept. 1680. Eden drugemu ->ta sledila v dveh urah." Dvojčka John in Riba rd Veber sta olta en dan pričela pri eni in isti firmi delati, se Samomor zemunskeg-a " fakir ja". Te dni je izvršil v Zemimu samomor tam in še daleč naokoli do- ,bro zneaii "fakir"' Pavel Zditnič. I . » (Mromasen. toda vseskozi ipošteri in priljubljen mlad mož. Zdimič j je iz,pil večjo količino strupa ter .si zadal vrhu tega več globokih vbodljajev s kuhinjskim nožem v vrat in pi-si. "Fakir" je padel kot S-letiii deček z visokega zidarskega odra. Pri i]»adeu se je tako poškodoval, da j" ostal svoje žive dni grhast. To je vplivalo nanj tako poreizno, da je |x*stal siiinn-tar ter se jel »pečati j. misticizmom. Posvetil .se jc študiju te indijske r.iuet no-1 i s tako vnemo, da je prišel končno res tako daleč, da si je prebadal z iglami ustnice, vslckel skozi vrat žico. grizel z zobmi -debelo steklo ter ga. požiral itd. Ker je s svojo umetnostjo doma premalo zaslužil, je prišel s svojci v konflikt ter oklenil prirediti turnejo Mnw—»i«l CLO. in 9<1*lc n»1r* ^ k« IZBRUH OGNJENIKA MAUNA LOA Pred kratkim je začel na Havajskem otočju bruhati ognjenik Mau-na Loa. Tekoča lava je povizročrla ogromno škodo. 83ika nam kaže skupino dedcev, fei opazujejo iz daljave delovanje ogiijc- nikfl I ■ Čl,AR NARODA. 11. MAJA 192G ekscentričen milijonar Pretečeni teden je na svoji jahti v Esaexu na Angleškem umrl čudak-milijonar imenu Brown. Pred 36 leti je iz Amerike prišel na svoji jahti na Angleiko obalo, zavrgel Maro jahto ter kupil novo za 43 tisoč funtov. Ves ta čas je jahta ležala eno miljo od brega ter bila vedno i>od l»aro pripravljena na odhod. Mornarje je imel vedno v pripravljenosti, jahta je bila vedno preskrbljena z živežem in premogom za dolgo pot. Nihče od popadke ni -smel ostati na jahti po no«"i razen njVpove telesne straže. Bal -se je za življenje in celo v premoga je včasih domneval dina. mit. nakar je moralo moštvo ve« premog pometati v morje. Včasih je vse moštvo odpustil iz službe, a takoj preklical *vojo namero ter jim plačo zvišal. 114 let je imel privatnega tajnika brata nekega admirala. Toda ta >e je le vsak dan enkrat pripeljal k njem« na krov. Pred tridesetimi leti j«* dal povelje, da o.ljdjujejo v Ameriko. Vse je bilo pripravljeno na odhod. kotli zakurjeni, jaht« se je pričela pomikati, zdaj pa se je Mr. Brown premislil in konec je bilo morske vožnje. Bil pa je velik dobrotnik in sicer od onih. ki hočejo ostati anonimni. Vee kot 250,000 funtov, je razdal raznim bolnišnicam, cerkvam in dobrodelnim zavodom. Prepeljali so «ra v Ameriko, kjer ga na njegovo željo položc poleg očeta, ki leži v stekleni rakvi v New Yorku. torej tudi čudak. huda šala POUČNE KNJIGE MOLITVENKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI g1 1 .. .... ________________________ MOLITVENIM: Duša popolna ................... %.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platnc ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje rezano...........- 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 t usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1,50 v fino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vraano................1.50 v fino usnje vieeano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava.......... 1.20 ANGLEŠKI MOLIT VENIKT (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 -Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje rezano.... L. 1014 sta našla dva angleška ginmnazijca na smetišča blizu .svoje šole v C'arbornu govejo kost. Njun profesor Mr. Steel je bil v šoli predaval o jamskem človeku. Eden izmed dečkov, ki sta našla kost, je sklenil, da bo napravil šalo. Napravil je na kosti neokretno risbo z iglo in jo je predložil profesorju kot prazgodovinsko starino. Mr. Steel je bil navdušen a ni mogel določiti starosti najdeni ne. Zatekel se je k znatnemu prof. Woodwortu, predsedniku londonskega geološkega društva. AVoodworth je sklenil po skrbnem preiskovanju, da izvira starina iz zgodnje kamcnite dobe. Napisal je o risbi celo knjigo, predaval je o njej v kraljevem znanstvenem društvu. Nobenemu izmed učenjakov niti ni prišlo na misel, da so žrtve porednega paglavca. Šele letos je razkrinkal ponaredbo mladi profesor Sallace, ki je prelskal "starino" v muzeju londonskega geološkega društva. Napisal je na Wood wort ho v naslov članek v strokovnem listu, a g predsednik je odgovoril, da se moti mladi geolog sam. Naravno je prišlo radi tega do vročih prepirov v seji geološkega društva. Profesor Sallaec ne bi bil nikdar prepričal svojih [ oporčenih nasprotnikov, "bil slučajno našel Mr. (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino nsnje vezano____ Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano____ 1.20 1.50 1.30 1.40 Umni čebelar ............. 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30 Voščilna knjižica..................50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez........ 1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževaika .............35 Belgrajski biser —..a..........35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska.....-.....80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 finrska vojska....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... 55 CANKA1SJEVA DELA: LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — .Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre r p^sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski roko- ..............70 Praprečanove zgodbe ........a____ ,25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .......................35 ! Pravljice in pripovedko (Košutnik) 1. zvezek .....................40 POUČNE KNJIGE: Abecednik.......................30 Prva čitanka, trdo vez............75 Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. masi...........10 vez Podobe iz sanj. t. v. broširano .......... Romantične duše trda Zbornik trd. v............. Mimo življenja v......... broširano ................. Grešnik Lenard t. v............SO Hlapec Jernej ...............50 1.— .75 JO Up 1.— .80 Cesar Jožef II....................30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Boj nalezljivim boleznim ...........75 čas je zlato ....................... 30 Dva sestavljena plesa: četvorka in Cvetina Borograjska...............50 beseda spisano in narisano.....35 Četrtek t v .........^0 Domači m. trdo yet .......... 1--i Dalmatinske povesti .............30 Domač, zdravnik po Knaipu...... 1.25 DekJe EUza .......................60 Domači zmnozdravnik ........... 1.25 , ..... cn « _ Dolenec, izbrani spisi.............60 Govedoreja .75 Gospodinjstvo ......>...........1.— LJUDSKA KNJIŽNICA: pis — Tolmač..................iv o zvezek .....................40 4. z v. Kritike in znanstvene raz- Rabi ji, trda vea ..................75 prave........................70 j Robinzon .........................60 5. zv. Doneski k slovenskemu je- j Revolucija na Portugalskem . .....30 zikoslovju....................70; Rinaldo Rinaldini .................50 Zbrani spisi, trd. vez............90 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 1. in 2. zvez. Znamenje štirih Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 trdo vezana.................. 1.00 3anjska knjiga, nova velika........90 z\. Darovana. Zgodovinka [Sanjska knjiga, mala .............60 povest ........................50]Spake, humoreske, trda vez .........90 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med j Strahote vojne ....................50 plazovi .......................50 gvreta noč, zanimive pripovedke___ .30 4. zv. Malo življenje...........65 Strup iz Judeja...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. .Potopisni roman .........................80 Sveta Notburgs...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoale-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 st. 31. Roka roko.................25 št. 32. Živeti .....................25 St. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., bros......................50 3G. Ksaver Meško: Listki, 144 atr.......................65 št. 3*. Domače živali .............30 Št. 38. Tarzan in svet.............90 Št. 39. La Boheme................ 1.— St. 46. Magola ...................40 St. 47. Misterij duše .............. 1.— št. 4S.Tarzanove živali.............90 št. 49. Tarzanov sin...............90 št. r>0. Slika De Graye............ 1,20 St. 51. Slov. balade in romance.....80 1.50 1.80 .75' .50 .30 Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski meri........................ Katekizem, vezan ............... Kratka srbska gramatika ....... Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljnbavna in snubilna pisma .......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .76 Po bi ne j Nemško - angleški tolmač ______ Skortii, Največji spisovnik ljubavnih pisem ene*a izmed dvojice gimnazijcev, |Nauk P°magati ............ ki .sta našla pred 12 leti dragoce- i Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. no kost. Ta 26 stari mladi gospod NaŠ€ *obc' 8 »Mtami- Navodila za 1.20 .80 .60 5.00 je priznal dejanje, slika pa je naredil po njegovih besedah drugi, medtem v uvetovni vojni ubit tovariš. Mr. Sallace je poiskal še nekdanjega .suplenta Mr. Steeia na chaHiorn.ski gimnaziji, gospoda Bercarda, ki je potrdil ponaredbo, kajti tovariš A. Skorta je hotel osmešiti svojega razrednika, pr«of. Steeia, ki je bil preveč vnet za ka-menito dobo. Xapraskal je tedaj z iglo na slučajno najdeni kosti konjsko glavo po vzorcu resničnih p red zgodovinski h rezbarij iz ka-raetnite dobe. o katerih so se morali toliko učiti i>od Mr. Steelom. Tako je sedaj utvar ]>opoinoma pojasnjena. da Stjepan Radič, vodite*j Hrvat ni ve? član fcafcineta? Ali d* v«*ujerjo Helraars oni tobak, ki se imenuje tur-fr na -svetu spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano ..,...................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični račnnar..................75 3.00 1.— J Doli z orožjem....................60 j Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 (Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............... .25 Gruda umira, trda vez........... 1.20 Gusarji .........................90 Hadii Murat, trda vez.............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika ..........................3F Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .................... .60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneeli)...................60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. z v. Se v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Tolvaj Mataj, trd. v..............90 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ............................30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................M 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . .............50 Na Preriji ......,................30 Nihilist ...........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez........ ..........90 Machbet, broširana................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA t MID A: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brat* ................ 30 oPLOŠNA KNJIŽNICA: .50 .35 .50 Praktični sadjar trd. vez. ........ Parni kotel; pouk za rabo pare .... Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................. Računar v kronski in dinarski veljavi ......................... Rečni slov.-nemtki is nemako-slov. slovar Sadno vino Srbska začetnica ................ Slike iz živalstva, trdo vezana---- Slovenska narodna mladina, obsega 452 «tr4 ................ Slovensko-nemški in nemško-slovenski slow........ ........... Spolna nevarnost ................ kuharica; trdo vezana .... .36 .75 St. '52. Sanin št. 54. V metežu ............. st. 55. Namišljeni bolnik....... Št. r,f>. To in onkraj Sotle____ Št. 57. Tarzanova mladost SPILMANOVE PRIPOVEDKE 1.5( 1.— .50 .30 .90 L', zv. Marcu, kreanski deček iz Libanona .......................25 3. zv Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 5. zr. Tri Indijanske povesti........30 9 zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega ...........90 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .25 10. zv Zlatokopi. Povest...........30 17. z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikar agno..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev..........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 1.50; JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ............ 10.00 Sosedov sin, brofi..................40 5. zvezak; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Bled dvema stoloma trd. v......;.......... 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Kar.aki, povest is Ruskega ........ .70 Kralj zlate reke in Srna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............ 1.— Krvna osveta .......... ......... .35 .Kuhinja pri kraljici g. nožiei, francoski roman .. ................ .40 1.20 Lisjak ova hči 80 i£e NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju.............. .35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica ..........................1-— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 j Božja kazen .....................3b Napoleon 1......................75 Obiski (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. ves. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .50 Poslednji Mehikanee ............. JO Pravljice H. Majar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti Berač s Po .35 Št St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš..... &t. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla-Bje, izbrane pe^mi, 184 str , broš. et. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš.........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .......OZ,...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 F't. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. alikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 122 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosi Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v pe tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 324 str., broS......... Št. 20. Jul. Zeyer: GompaČi in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broŽ. Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna . iere. poslov. O. Golar, 60 »tr., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., • • • m * O m m m »dO dnevi Tisoč in ena noč, trdo vez..........90 Tik za fronto......................70 Tunel ...........................1.— Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica »JLevslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagor« "*rdo vezano.................75 broš..........................€50 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato ...................90 Za miljoni - ............65 Ženini naše Koprnele ..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske *nekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 246 str. .25 .50 .45 .25 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......SE 2. zv. Hudo brezdno................3f 3. zv. Vesele povesti................j${ 4. z v. Povesti in slike ............. 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ .(M ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ........................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .5C .M .5C .5T -5C Naročilom je priložiti denar, bodisi i gotovini, Money Order ali poStne znamk po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rej komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniki Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NAR Poslednji Pompeja Št. 26. L. Andrejev: Črne J S r.L VS NARODA. 11. MAJA 1926 Jack London: (Nadaljevanje.) Na drugj strani kadilnice sem prišel k nadaljni .<4dipim mož. ki je vsa raziKirjena in jesma srtala okoli Bertie Mcsnenerja. Bertie pa jim je nagajal in se norčeval n njHi na hladen in emičen način. Bertie i>e ni brigal za stavko. — Kplob h«* ni brigal za nobeno ►-tvar. Bil je blaairanee. \-saj gl<»-d«» čistih stvari v življenju. Umazane «tvari nw> imele zanj nobc-iif privlačne sile. Vreden je bi? dvaj«*»f indijonov. ki -so bili vsi varno naloženi in nikdar še ni izvršil pičiee produktivnega dela v svojem življenju. Vi« tletiar jc podedoval od očeta in dveh Ktri-•ev. Bil je v-sepov-od, videl vs-p ter utoril vse. razen zakona, to pfc npr čo odlorViih in vztrajnih napadov najmanj -stotih am/bizijoznih mater. Tekom let je hil največji ko^. plena, a se vendar ni pustil ujeti. Bil je strašno irfmven. Ra zeu bogastva, je bil tudi mlad. Ie*» ter kot že prej rečeno, čisit. Bil je dober ariet, mlad. pbrvolas fant, ki je storil vsako reč na per-fekten način, z edino izjemo — poroke. Brigal se pa ni za nič, ni ime! ni kakih želja, nikakih strniti. da bi storil kako reč boliše kakor dr ligi ljudje. — To je upor! — je zaklieal e-deii v skupini. Drugi je imenoval to revolto in revolucijo, tretji anarhijo. — Jas ne morem videti ničesar takega — je rekel Bert. — Bil sem \ e ji*tro na cestah. Popolen red vlada vsepovsod. NT:kdar se nisem videl bolj mirnega naroda. Prav nič ne koristi dajati mu priimke. kajti narod ni to. kar mu jwavite. To ni prav nič drugega kar hoče biti. namreč splošna stavka. hi eedaj je vrsta na vas. da izigrMe svoje karte. gosf*>da moja. — In izisraii jih bomo! — je zakričal Garfield, ed^n izmed že Ic/Jiiških magnatov. — Pokazali bo mo tema blatu, kje je njegovo mesto — tem beštijam! Čakajte, da vzame vlada stvari v roke! — Kje pa je ta vlada! — je vprašjrt Bert. — Lahko hi 'bila prav na dnu morja, vkolikor ste vi prfeadeti. Vi prav nič ne veste, kaj se godi v Washingtonu. Vi *p!oh n«* veste, če imate vlado ali ne. -- Le ne skrbite za to! — je za-kriea! Garfield. — Zagotavljam vam. da se prav nič ne brigam za to, — se je smejal Bert. — Zdi se mi, da se vi vznemirjate. I,e {»oglejte se v zrcalo' (iarfield *e ni ozrl, a če bi se. bi videl izelo razburjenega gosj>o-da. x<-Iezn>uli na korenit način! — Ne, ne! — se jc glasilo od ra-zhvnrh strani. — Vršila pe je stavka pristaniških delavcev prav tukaj v San Francaacu — je nadaljeval Bert nemo eno. — Zvaza delodajalcev je pospešila ono stavko. Vi veste to. Veste pa tudi. da vem jaz to, kajti sedel sem v ravno istih sabah z vami ter čul pogovore^ in poročila glede boja. Najprej ste pospešili stavko, nato pa kupili župauia in policijskega načelnika ter zlomili stavko. Lep prizor je bil 'to, ko ste vi, človekoljubi, pritisnili pristaniške delavce k tlom ter jih davili. — Le počakajte/ nisem še .končal. Sele preteklega leta je bil na delavskem tikeriu v Coloradu izvoljen governer. Svojega mesta aii niko-Ii zjusedel. in vi dobro veste, zakaj ne. Vi veste, kako so vaši bratje, človekoljubi in kapitalisti v Coloradu prijeli za to zadevo. Bila ZRAČNI MANEVRI PRI DAYTON, O. KOKBOTOCO A { Pred kratkim so se vivrli pri Day ton, Ohio, veliki izračni manevri. Slika nam kaže skupino aeropla-nov, ki so doseli iz San Antoni®, Texas. ill vam, gospoda, se imam zaliva- Rvoj vsakdanji časopis. Največjo , predmestjih pa so že pričeli stra- spomini turškega diktatorja MUZEJ NA DVORU Nedavno v Berlinu otvorili nov muzej, »ai sicer v prostorih Kemal paša. preporoditelj da- bivšega Aaaiovanja Viljema II. \ našnje Tuneije, objavlja spomine cesarski palači. Ker je ime* bivši v turškem listu "MilietM (Narod) j cesar Viljem zelo *auova.*je vse mogoče irrodmete, je bilo dosti klela dokler so stanovaorje |>oi>ol-Jioma uredil« v m-uizejj. V njcon so o-tali samo predmeti, ki so res Mahiund, bivši adjutant Keanala i* Čvrsto se riše v teh apoaninih pred našimii očmi nova podoba o- , , sebnosti mrkega nacijonalbmia. pomem«!,- Kemal paša vstaja kot sam svo j, n°vvv^ človek, svobodomnen do .krajneJ .Zgodovinske vrednosti je na pr. sfi, goreč patrijot. ^mc«av najlejišo: med njimi ni bilo niti enega, ki ne bi hotel postati sebnega posla s tem umazanim de- kr.Jiju rwznavanj^i, kaj se go
  • -, • .. , . A , • 1 , .treba najprej re«iti domovino » .er ' novega. Rider je prišel iz Oak- i jonisti so imeli myprestama zboro-1« , , ' v, mi -• - , i . .. . sele potem postati velik človek vi. Ianda s svojim motornim čolnom Vanja ter sprejemali resolucije, ? , , - , . . - • it i ♦ i - . -i o ^ •!•••• - , .— ne pa obrsi.t.no. Sele kadar je in m IlaStcad je bil v San .Jase m objaviti javnosti te prok amac.v ' - - .. , ,J n Ln7!ii o ».vto^ofcii««. O. ...........«<>nxmna rosena m se ji godi do- V tej dnižbi spoznal. da velik m bilo nobenega sreastva, Kako ^ - ,- v..,. , ..., .,., bro, (postane njen rešitelj -\iti tiskati jih ni bilo mogoče. — človek Ena posledica teh sestcaikov pa i „ • i;:i , ... Keanal pašii ni bil nikoli priia- je b:«la, da so pregovorili genera- ,. XT 1,1 7 . , • ... . . ;telj Nemcev. Za časa vojne so se la, da je 7. vojaštvom izascdel v- -' , .. , J „,„,1 •„!„ , , . ,, posebno živahno komentirali nj prodajalne na debelo ter vsa ^kla-! oli je nazaj s svojim avtomobilom. O-til veliko svoto denarja, s katc-iba sta sjioročila, da vladajo v teh tovo priznali. Tretji tak slučaj je !rim lahko p]a<;.njeifl to umazano j krajih i-te razmere kot v mestu, bil. ko je bila proglašena za ne- (k>]o Vs(. bi]o 2a.]>rto vsled stiP%.U<. ustavno postave sorazinerne-a do- J Oe hočete podtikati . . . je Vse zaloge v groceri jal.^o poku- b "amtJ1 Le'° iaZVai K<>nriiKr * \i dobro veste. bih in oedelj^kih šolali. To je e-'na, j<> dejstvo, da ne vemo tega,'vrste. Vedel sem, da -postajajo o-1 T VOjaŠkmi P<>veljsl voin. i. Kupih -te Far- lla sfraa ij;ro Za božjo voljo pap,av ^ ?otovo sbra^ mojih služabnikov daljši in', 11 J(' tn]ovriltll° lXwtojanJce. burg pa je to stavko izdal. Vi ste boliša ^var na. ^ -e plfetLmo ž.magali in stara A. F. of L., sc je razbila na kose. V i ste jo uni- morrinoNt na istran. Ponavljam še .enkrat; — igrajte igro ter jo iz- čili ter s tem opravičili sami sebe.. ijtrajte do konca a voljo Za pravice delavstva pa se je pri-|Va> pi.osilll> da nc vpijete) Vas cela }>otegovati organizacija L L: bo k je l>o1elo! W., največja in na j sol kine iša de-1 , , . , . .. i ho sem zapustil skupino, v ka- lavska organizacija v Zdruzeiuh - - , .. . .. , _ . Jen je bil Bert pripravljen, da se državah, in vi ste odsovorni za ... ... „ ... . . . nadalje muoi n£A~zoce z »olj res- nje olistoj in za sedanjo splošno ...... . . ... ,. :ninu izgledi cele izadeve ter jih stavko. \ i -te zdrobili vse stare: ^ , , . ,. , i vpraša, kaj nameravajo storiti, federacije ter pognali delavstvo1 i- , . , , , . , . X'ui o»is<'l stran m se malo -pozne- v 1. L. \\ .. m -slednja je sklicrja - .in,. i , - , . . . , ^ Je s^-stal z He rtom v garderobi, splocmo stavko, se vedno se borec , . .. , « , • vr nakar .sem se o
  • eljeJ z njim do za zaprto delavnico. Nato ste bih . . ' , .. , , .... mov v svojem avtomobilu, tako predrzni, da ste stali tukaj lice v lice z menoj ter mi poveda-1 X ",lk . m]*rc\° ta h. da niste nikdar tlačili in davi-i'!fvkf rekel, ko sva se ve- li delavstva , a Z1 abl-pidone- povsem mlr- V tem slučaju ni bilo nobene- "e ~ To * in°^an udarec ■ Delavstvo nas je zasrjčilo drema- ga zanikanja. Oglasil .ce je pa Garfield, da brani samega sebe. — Mi nismo ničesar storili, če-•-ar nismo bili prisiljeni storiti, če -mo hoteli zmagati. — Glede tega -ne pravim niče-rar. — odvrnil Bert. — Prito-v.ujera se le mul sedanjim vauim javka njem, .ko ste poskusili svojo la tno medicino. Koliko stavk ste izvojevali s tem. da ste pi-ema-i sj veliko zalogo ži-^il ter prični živeti v kakem šo-torti ali kaki gorski koči. Tudr tam ne bo malu nobene stvari, a nikdar ne bo takega stradanja kot tu v mestu. Nikdar si nisem domišljal, kako pravilno je znal raz-ojati Beri Messemer. Sklenil sem, da je on alarmist. Kar se tiče mene samega. bi bil rad ostal.'da opazujem celo igro. Ko sem ga izpustil iz avtomobila, misem Sel naravnost domov, temveč na lov za novo hra-jk>. V svoje presenečenje -sean izvedel. da so razprodale male groceri je, v katorih sem kupil zjutraj blago, vse *voje zaloge. Svoje raz-jskavanje eera razširil na Potrero ter imel dobro srečo, da sem dobil na daljni zaboj sveč, dve vr»~ či psenične moke, deset funtov de-l»ele omlete moke. ki bo do>bra ea služabnike, ter dva zaboja paradižnikov v kanah. Vse je kazalo, - molčim. Seveda sem tudi jaz imel i jo kavo v postelji kot ponavadi General POlsom je prinesel ma-jto je bito presenetljivo. Zapazil pa i^ von Sande,'s lo novico. Oblasti -o uprizorile J sera kmalu, da kradejo možje last-1*" 0,,>UVTlTl n«IxPrf>tnt-u. poskutš, da stavijo armadne tele- ne zaloge. Pozneje sem se j>repri-1 Najzanimivejši del KoinaloviJi graEistc v br/.ojavne urade, a /a- da kradejo vsi služabniki me-, opominov se nanaša na njegovo ce so bile prerezane v vseh sme-!3" m <1a gromadijo majhno za- v Nemčijo leta 1916. Mustafa reh. To je bilo dosedaj t d'ino lonro. Kemal jc bil tedaj dodeljen sprem postamo dejanje delavstva, in on Ko «o bile enkrat stvorjene stvu turškega prestolonaslednika je bil popolnoma prepričan, da je krušne \-rste, so prišle nove zme-, Va^»ieddina. Na potovanju mu je bil to dogovorjen čin. Brezžičnim je malo živil v zalogi v kakšna opaanost preti brzojavnim potom je stopil v zve- Sai1 Franei^m in te zaloge niso , Tur^'ji vsem centralnim drža-zo z arrardno postojanko v Beni- mogle dolgo trajati. Vedeli smo. :vam VAr«t«stiral ter nedvoumno p^-deželi. vendar p.i ni hotel i>ovo_ je hilo treba prehran je j vedaU da nima vere v zmago iu*m_ dati, če bodo po njegovem mnenju vati» a vojaki niso pognali vseh ,;k^a orožja. To je sicer nakopati poskusi irspesni. Najbolj ga j- članov I. L. W , v mestu, še manj '^ Kernalu sovraštvo pruske dina-jezilo rezanje žic. Ni mogel druge- Pa žene sinove ter hčere teTi st"je. zgodovina pa je jiokazaln. ga. kot domnevati, da je to važen mc?- s pomočjo delodajalcev i?«-,^ gledal doigodke s treznrm del globoko zasnovan - delavki- Ji,n je po«reolne lju-;l>lenjedili zalog, in oni so bili pr-di. Delavski sloj ni prihajal več jvi* ki so Prižli na v gorenje meMto, dp, vidi, kako; (Dalje prihodnjič.) bomo mi zmagali. Še več avtomo-'-- bilov je vozilo po cestah. Garaže in delavnice so bile zaprte, in kadarkoli se je avtomobil pokvaril, , , , ^ _ • , .. .. . , . ' ' -ga popravil. J navadi že i*> prit, uporabi. I^iliko saj Kot \-si ostali, sem tudi jaz ho- je "izrabljati na najnežuejši koži kot i „ w 0 . . ... , I tudi na najbolj raskavl površni, d.l pes. ban Francisco je bil mrtev j Sover^v Esko je oalravil ^ vpliko in mi nismo vedeli, kaj se dogaja | armado trpinov ter ne I m tudi za vas po ostalem svetu. Iz samega dej-'izkazaI k<* resnif'en '»lagwiov. Zakaj s-tva Aa - ne kuP»te Sp danes ene škatlje? VaJ5 stva, da, nismo vedeh niee.sar. >tnio,lekarnar jo ima naprodaj. Cena »» sklepali, da je tudi ostala dežela f een tov. W*. F. severa Co.. Cedar Ra- prav tako mrtva kot Sam Franeis-:|,iostelJi en leden in ko sem vstal sem. moral rabiti berglje. Prijatelj mi je dal papir in mi rekel naj psiem po Nupa-Tone in posku-aim to zdravilo, še nisem porabil celi steklenice, ko s«-m že lahko opravljal deJa okoli hiše. zora! in oskrboval 35 akrov koruze in pomagal spravljati seno. Počutim se izvrstno. Star sern 64 let." Čltatelji tega lista bodo naili Nuga-Tone izvrstno zdravilo v takih slučajih 'oskusite ga. Isto je tako prlpronto, pri-etno za vživati in tako učinkovito, da se nste v teku par dni čudili kako dobro e jočutite. Ista poveča vafio moč in crepk(>st. ojafi kri, živce in telo, d^Jc tivljajoC »jianec. stimulira Jetra ln na prijeten nafin regulira želodec in črevesje. Isto je pozitivno jamfeno, da vam bo pomagalo, ali pa se vam vrne denar. Na vsakem zavoju je jamstvo. Priporočano, garantirano in na prodaj v vseh lekarnah, ali pa poAljlte 51 00 naravnost na National Laboratory. 1046 3. Wabash Ave.. Chloajro. 111. —Adv't PRODA SE v starem kra-■ ju lep staro-krajski porcelan in starinske kranjske majolke in pisana starinska svila, zlate porte za čipke za kranjsko narodno nošo.— Naslov se dobi na 83 Cortlandt St., Neiv York. X. T. (3x) j NA PRODAJ Od asa do časa, so se pojavili je v South NorwaMc, Conn., hiša po mestu lepaki s proklaroacija- '-.z vsemi udobnostmi ter zemlji-mi organiziranega delavstva, to je «čem v olbsegn 140x180 čevljev, z lepaki, ki so bili natiskzni že Garaža za 2 avtomobila, poslopje J mesece preij in ki so kazali, kako'.za .kokoši. Sadno drevje in trte.' korenito in natančno je pripravi V mestu samem velike ldobucar-la 1. L. W., stavko. Vsaka pof*a-;ne ter droge tovarne. Samo eno riuferiGRt je bila izdelana že'dolgo uro do New Yorka. Cena primer-prej. I>bso3aj «e ni bilo nobenega na. — Pojasnila dobite pri: V. -nasilja, a: izjemo uftmrčeffa ]>ar, Premm, 82 Cortlandt St. tega davljenja,' a še boJj pogrešal kot smetano ljudi, ki so rezali ^ace, Ljudje v i York, H. Y. DRUGO SKUPNO POTOVANJE sparnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. PaZtl bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo potniki udobno ln bres-akrbno potoval L Na razpolago imamo posebni oddelek sa potnika, najboljie kabine v sredini parnika i 2, 4 ln a posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $116.77 s vojnim davkom In Mesnico vred, sa tja ln nazaj pa samo $206.00 in $5.00 vojni davek. Val potniki, Id bo se Kedaj vodil s tem paru I kom. so bili cadOroIjnl s vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh s vsem tako, da so ta par-nik tudi dragim priporočaU. Kdor Zeli potovati, naj se obrne aa pojasnila BmpreJ na: FRANK SAKSER n MMi STATE BANK GLAS NARODA. 11. MAJA 1926 gmmm Po V« i cesti življenja ROMAi: 12 ŽIVLJENJA. 13 Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) Obrnila j«? proti nJemu svog bledi obraz, fte jezno, a hladno in presenečeno Ln. on je čutkl naenkiat JVxlenj zid, »katerega je znatla ta yvtixka potegniti ki*>g sebe — In zaJcaj ate storili to T — Xe vem, — je odvrnil, —a vrjemite mi, da .se ni zgodilo to y. mojo voljo. V »teviLnih stvareh nismo gospodarji svojih želja. Bi-rujo nas. ženejo in zasledujejo to, dokler ne postanemo trudni in upehani, njih žrtve. Imel sem bolesten ipohlep videti vas, to je v-se. — hi H- ta strast >en celi pono«s se je iiuprl ]n*oti tej drzni obliki dvorjenja, katerega gotovo ni izzvala. — Mislim, da se ne L/plača, — je rekla brezbrižno. Skotil j«> iftokonci, -.topil tik pot!eg nje ter znL s jjulamtečimi jeznimi or m i na\v.doi nanjo. — Tako malo cenite mene, milosti ji va gospa? — Le vaae želje. Njen gla> se je tresetl in sama ni vedela ali od jeze ali razburjenja, SAMO ŠEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJK FRANCE is.maja PARIS 22. maja. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tako&o vod« za 2. 4 ali 6 oseb. -Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET mhhmm^M^WMB ALi LOKALNI AGENTJE NEW YORK konference mednarodne strokovne zveze t idi se je nr/rla vanj in njegove -črnine, žalo.sten oči »o napravile. sedeti v prepihu. Medtem ]>a je v.stopiia Vera. Bila je bolj razburjena kot ponavadi in na njenih licih je l>ilo ojpaziti lalino lideodco. Dr. iSr^t je zapazil to s precejšnjim presenečenjem. — Kaiko lepo od vas, da ste tukaj, dragi doktor! — je rekla gorivo ter podala zdravniku roiko. — Kako ti -gre, Lorenc? iS škileči m pogledom se je obrnil proti njej. — To te prav nič ne briga, — je menil malomarno. Ponavadi se je ob takih prizorih umaknila, a danes ji m tega dopustMa slaba vest. — Prevroče ti je, Lorenc, — je rekla, ko je stopila bdižje ter so sklonila ik njemu. Njen glas je bil mehak Ln zdravnik se je naravnost presenečen oznl vango, kajti ponavvadi je 'bila mlada in lopa žena vedno mirna in hladna. — Ali naj odprem vrata stranske sobe? Qn pa je zamahnil s komolcem proti njej. —Pusti me pri mini Kaj te briga, kako se -počutim»"Nočem ftretanje parnikov * Shipping n©ws ra ■ i — - »^JaMP Obrnila se jc na stran ter vzdihnala. Ali jo bilo res treba, da so je \\se od mikalo od oje, ker je nosila ime tega moža, kateremu ni pri-padal niti en sam utrip njenega srca in -ki je bil zanjo le vir večnega sovraštva? (Dal je prihodnjič.) čudni strahovi nanjo čuden učinek. Vzdihnil je ter sodel zopet na svoj prednje mesto. Zopet je zavladala tišina, kot onega iprvega večera, a v tem Klučaju soparna vročina, ki je dbljuhljala} nevihto. — te bi le Geo r gina hitro prišla, — si je mislila Vera, a gospe i I <■» -K i »r ni Itilo <*] nikoder. Mesto tega pa je pričel Henrik iznova. — Trdo -rte me kaznovala, nrilastljiva go^pa, dosti hujše kot M hi z;i-j!užil. Zalili ste me. ne da bi se tega zavtvlala. Nisem bil tako nesramen, ko M»m iupal. da bom našel v vas mal odmev, a pričakoval i-em razumevanja in dobre ibcuede. Moje želje vas n«? žalijo, a, kc»t < |i>vr/k M'm poginoma neodgovoren za to, da je našel umetnik} - \ i.n.or- koč ideal. karferega sem nestrpno iskal. V bodoče se Ihoni ' V predmestju Oampola na za-sInHiho varoval .govoriti z vami o tem, a za sedaj vas prosim odpu- padu Genove se nahaja v raizkos-v-'ynja. {nem orijentalske-m parku vila, t Hitro je zmajala z glavo. jkatto-ri sfa stanovali dve lopi ln 11 o»»| h h l Ter Veips, kijtib svojim st-ikom z družijo sem samot- aula d i ženski. Čez dan so stanova • ; "sika. moje mišljenje in tvtM vovanje razlikuje od onega ve- ci te vile živeli popolnoma skrrto . .»e m dvorjenja onih, ki se mi približajo, me žaliijo, kajti . . . življenje, tako da. je stavba izgle- Pr< plašena je prenehala. Kaj hoče vendar (povedati temu tuje- dala kaikor da je Izumrla. Šele i.ni elnvt iai? Kaj ja je stopilo nehote na ustnici? Da je nesrečno avečer in ponoči je nenadoma o-i ; ' n.i /eji^ka, ki no inora sdcrbtio čuvati pred hudobnim jezikom živelo v sobanah, pred vilo 5-0 <0 a .lil — lastnim srcem? | ustavljali a,\Ttomabdli, iz katerih .laz vin, — je rekel on otožno. I go izKtotpalli elegantni možje, mlaj Alt pa je tudi potreba : — je vprašala razburjeno. — Ali se sih pa tudi starejših let. Po vili in iiiore ie / <1 vorjenjem približati ženski? Aln ni nobenega gorkoga v parku je bilo ponoči veselo. — pfij.it.-l.^iUrga občurUa. katerega se človek Jaihko veseli ? Nobenega Monde« k i sta s kava H rji prireja-^n-.-mljenja, nobenega sknpnga užitka. nobenega pleme li veselice, ki so tmjale do rane-'-m - i- • v.in. a kot vedno to be.ino. medsebojno telesno ugajanje? ga jutra. Po odhodu kavalirjev Ai »»"-gii biti moj prijatelj, gospod Ter Velps? jje zopet utihnilo do veeera, nakar — O'lvmil glasno in razločno, — med nama dvema, so je zuiova izačela vsakdanja hi-milo-iIjiva gospa, je prijateljstvo nemogoče. Če bi vam ga ponudil, ^torija. bi ''i! |n» -e je moja fantazija j>olastila vaše slike Ln to je uniče- mi dušami. Veseli vzkliki da so le voice vseh prijate!jnkili občutkov. .odmevi enostranskega živijenja. -koda, — si j,- mislila, a ni t^iga več (izgovorila, kajti v sobo ki se oglaša na zahtevo v vili zbra-■ J'' 1 hitela Geo 1 gina. vsa aisoq>la ter veselega obraza. tnih spirit isto v. V to bajko so so- — Vera' Ter Ve^Xs! Kako dobro, da sta si dejala družbo, kajti sedje in okoličani precej dolgo —d,ij mi ne l>o niktlo zameril, da sem se zakasnila! Le Se trenutek, ■verovali, dokler vendar niso pasta-bom takoj zop*t tukaj , jlj nezaujoljivi m so se začeli za to — .laz te s -pre ndjam, — j? n-kla Vena hntj-o. Ni hotela biti še stvar bliže zanimati. Zlasti čudni nadalje >ama s Likarjem, kajti t»bčutiL-i je neke vrste strah ob mi- so se jim zdeli glasovi iz onostran-<^li, ROwto zgodilo. Če je imel zdravnik .prost večer, je priM'1 še enkral nepozvan. da igra iz gospodom Konridom partijo šaha. Nikdo ni si m d zakaj je storil to. Vera je domnevala, da se.Ti onazo^-alei so ibili kmalu leaf to u t-lovekoijubnoesii, da raztre^e namišljenega bolnika, a'prijetno iznenadeni. Mesto plina-Kom i.l je domneval, da špekulira zdravnik is povišanim honorar- jstih ^eahov, so opazili .prav mesne -in. K<> pa je eula Geor^ina o tem. je skomignila z ramama ter.re-'te in znane osebe, med njimi obe r.ositmejše špiritiste in so se postavili nekega večera za vrtno o-grajo, da na latsfcne oči opaznije^*^ strahove in jih ponoeno ra'janje. k La, da m to Jiie drugega ko* 11 \iepotrebno nsijjevanje pri aristo-kraciji'. V re>aiiei pa je hotel zdravnik na ta način opaaovaii potek bolezni svojega paeijenta. Lorenc je bil kNteiga dne bolj kot ponavadi raetresen in ne^tr-' pen in vsied te-ga se je aai zdra^k več kot enkrart pozorno v oči svojega pacijeitfa, ti mu je seded nasproti. — Ne vem, doktor, — je rekel Konrid ter ea pi-i tem posegel l 1 <*ko preko čela. — Pogonto se rai cadi, we tako čudno . . . Vse misli /-inejo in nič drugega ne vidim .kot bJeščečo se ravnino ... V splošnem pa se pooutijn dane« boljše. Zdi se mi, da ne bom še dolgo umrl ...» Pri tem se je prešerno zasmejal. — Zakaj raUD JJilVaii V XDE. Kakšne koristi bi bila preproga, vredna miljone? Nihče bi si ne upal nanjo stopiti. 150 tisoč funtov (60 miljonov Din) ena sama preproga! Neverjetna vest, a vendar resnična. Lani jo jc kupila neka angleška družba in se sedaj nahaja v pariškem muzeju dekorativnih umetnoriti, kamor jo je družba za nekaj časa posodila. Ta preproga je bila izdelana v Perziji 1. 1550., pozneje je prišla v last carja Petra Velikega, nato pa našla pot na avstrijski dvor, kjer je ostala do t 1918, ko je bila prenesena v dunajski muzej. V sporazumu z reparacijsko komisijo jo je, gori navedena družba kupila od avstrijske vlade. Preproga je nad 7 metrov dolga in 3 in pol široka. — V Albert muzeju v Londonu se nahaja perzijska preproga, ki je 30 metrov dolga in 15 široka ter ima na vsako atirijaško' celo površino okoli 400 vozlov ročnega dela. Ko bi bila naprodaj, bi jo marsikateri Amerikanec odpeljal čez 44lužo". Nekdanji angleški poslanik na ruskem dvoru Hamilton po imenu, jc prinesel s seboj dvoje p rezijskih preprog, ki sta bili nedavno tega na dražbi prodani Prvi ponudnik se je oglasil z vsoto 1000 ginej, nato je šlo počasi gori na 7000 ginej. Tu pa je nekdo hitro pričel dražiti in končno je Sla i za 13,000 ginej; ali za akoraj 4 mi- Vsem našim naročnikom v 'Chicago. 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem oblska.1 naš t a mošnji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BL1SH, katerega toplo prioproeamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ouT-en o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1924. zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniškl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjein. ter se pošlje prosileu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojee Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto ik> 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. PL5ite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. frank s a k s e r state bank 82 CORTLANDT ST, NEW YORK Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI / v "Glas N aro ozor roja ki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjigi je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company Www Tort, *. *.