Vsem slovenskim učiteljem, prijateijem narodne šole in sploh vsem rodoljubom! Svojomu bližnjemu poinagati, je vsakega človeka naj svetejša dolžnost. Naš bližnji v prvej vrsti pa je naš inili narod slovcnski; tedaj je tudi naša poglavitna dolžnost, da ga prisrčno ljabimo, zanj skrbimo in mu zvestopomagamo, kjer koli jetreba in kjer koli moremo. Naj bolje pa narodu koristimo, ako mu odpiramo in pripravljamo pot do omike. Za narodno omiko delati je tedaj prva dolžnost vsakega rodoljuba, posebno pa še sedaj, ko vse tišči za neprestanim tirom ,,napvej!" Skrajni čas ,je, da resno pomagamo dušnemu in materijalnemu razvitku našega milega naroda. Zelo žalostno bi bilo, ko bi nam tujec z novci vred odnesel tudi narodnost, in naj večja nesrcča za nas bi bila, ko bi krepki naš narod hiral in bližal se nevarni narodni bolezni. Narodna omika in z omiko tudi materijalno boljše blagostanje širi in zagotovlja paselepodobrih narodnihšolah. Srečen narod, ki ima dobre šole! Precej se je že tudi pri nas po Slovenskem storilo za ljudske šole; a rnnogo, premnogo je tu še nakopičenega dela, kterega zmagovati morejo edino le združene močf v vterjeni edinosti. T8 misel navdajala je že davno rodoljubne učitelje in šolske prijatelje, in osnovali so bili v Idriji društvo ,,Šola", ktero je imelo važno in prelepo nalogo, da bi materijalno podpiralo domače šolstvo. Da bi se pa ta lepi namen mogel še popolniše izvrševati, so pri letošnjem prvem splošnem zboru slovenskih ljudskih učiteljev zbrani udje BŠole" v Ljubljani sklenili, da naj sc to društvo preseli v LjubIjano, po okoliščinah prenarede tudi pravila, naj se imenuje ,,Narodna Šola", in naj se razširja po vseh slovenskih pokrajinah. Vlada je ta nova pravila sprejela, in začelo se je že delovanje tega prekoristnega društva. Slavni rodoljubni šolski dobrotniki poslali so mu že svoja lepa darila. Podlaga je tedaj položena, pravila nam kažejo pot, kako naj se izvršuje prelepa svrha, narodui šoli in z njo narodu znatno potnoči. šola je nežna cvetica, ktera potrebuje skrbne roke v oskrbljevanje in prav dobrega čuječega varstva, ter neprestane podpore. Te podpore posamesni kraji dostikrat ne morejo šoli dajati; pogostokrat pa nianjka tu tudi prave zavednosti. V vseh teh okoliščinab bode društvo nNarodna Šola" skrbelo, da bode malo vloženega denarja prinašalo veliko obresti. Ganite se tedaj možje učitelji in vrli rodoljubi, tev pomagajte temu lepemu početju! Ako v to društvo pristopi vsaka narodna šola, vsak naroden učitelj in vsak slovenski rodoljub, bodo se tudi naše narodne šole povzdignile in dospele do tiste stopinje omike, katero so drugi narodi že dosegli, — in naroden obstanek je zagotovljen, kajti v sedanji dobi imajo prihodnost le omikani, le kulturni narodi. Tudi naž mili slovenski narod mora ravno po dobri narodni šoli povzdigniti se do svojega dušnega in telesnega blagostanja in vživati blagor, ki ga vživajo že drugi narodi. Nabirajmo tedaj ude in vskakoršne darove pri vseh veselicah, shodih in drugib prilikah, in kdor ne premore po goldinarjih, bode vsaj po soldih podpiral narodno šolstvo, ki bode stoterni sad rodilo. Podpisani odbor začasno opravlja vsa društvena opravila tako dolgo, da pristopi več udov in se sldiče občni zbor, pri kterem bode se volil novi odbor. Zglaševanja k pristopu in denar sprejema začasni društveni tajnik in blagajnik g. M. Močnik, učitelj v prvi niestni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani; drugotpa se bodo tudi poverjeniki naprosili, da bodo opravljali ta opravila. Učitelji, in vi vsi šolski svetovalci in rodoljubi, podvizajte se k dobri reči — pristopajte k ,,Narodni Šoli"; z združeno močjo bode se sezidalo krasno poslopje omike v slavo našemu milemunarodu. čas neprestano hiti; zguba časa pa se ne more nadomestiti. Porabimo dobo, v kteri živimo, ter delajmo za omiko in blagor našega naroda, kjer koli je le priložno. Z Bogorn na delo! Vse domačemu šolstvu prijazne časnike prosimo, da blagovolijo ta poziv sprejeti v svoje predale. V Ljubljani, mescca novembra 1872. Osn valni odbor društva ,,Narodna Solau: dr. Razlag, prvomestnik. M. Mocnik, A. Praprotnik, Fel. Stegnar, Iv. Tomšič, dr. Vošnjak, odborniki. «8»