4
Politični pregled.
Nova večina. — Sedaj se vrše na Dunaji pogajanja mej vlado in vodjami posamičnih strank o osnovi nove večine. Ta pogajanja so se imela začeti že v ponedeljek, pa so se nekoliko zavlekla, ker je v nedeljo. bil Taafte malo obolel. Začela so se torej še le v sredo. Program novi večini je odobril cesar, da se mu bode upala levica manj oporekati. V programu se določa, da se nova večina hoče držati dualizma in sedanje ustave ter podpirati sedanjo vnanjo politiko. Vprašanje o verski šoli se odloži za nekaj Časa. Slovanskim narodom se pusti, kar so dosedaj pridobili v narodnem oziru, ali nadalje se jim ničesa več ne dovoli, temveč se bodo Nemcem varovale sedanje postojanke. Katere stranke bodo vstopile v novo večino, še ni znano. Le toliko je gotovo, da bode glavno jedro nove večine levičarji, in da v novo večino ne vstopijo Mladočehi in pa protisemitje. Slovenci od nove večine dobrega ne pričakujemo, posebno ker je pričakovati, da kmalu pride Še kak levičar v ministerstvo.
Mladočehi. — Pri dopolnilni volitvi v Plznu je voljen v deželni zbor zmerni Mladočeh Sclrvvarz, katerega so bili postavili za kandidata meščani sami. Prvi kandidat mladočeške stranke je pa bil Helm, za katerega so pisali vsi mladočeški listi in delali zanj maldočeški vodje. Izid te volitve je torej nekak poraz za Mladočehe.
Ogersko. — Pri novoletnem vsprejemu je ogerski mi-nisterski predsednik se kaj rezko izrazil o nižji duhovščini, ki agituje proti vladni politiki. Potem je pa pretil nemadjarskim narodnostim s strogimi naredbami, če ne popuste svojih narodnih teženj Ni dosti, da so Madjari Eumunom in Slovanom vzeli srednje šole, sedaj hočejo še s silo preprečiti vsako narodno gibanje.
Avstrija in Rusija. — Vsled revizije ustave v Bolgariji pričelo se je v nekaterih ruskih krogih zopet hujskati proti Avstriji. Neki Sčenglov izdal je knjižnro, v kateri skuša Euse prepričati, da se hoče Avstrija razširiti po Balkanu in da hujska Bolgare proti Eusiji. V knjižuri se nasvetuje, da naj Eusija temu pnčenjanju Avstrije s tem naredi konec, da ji napove vojno. Ta knjižura ni v Eusiji vzbudila posebnega zanimanja, vzlastr ker Eusija sama uvidi, da ji je treba bolj gledati na to, da si vravna svoje notranje gospodarske razmere, ki niso v najlepšem redu, nego pa da se vmešava v avstrijske stvari.
Francija. — Na Silvestrov dan v jutro videti je bilo po pariških voglih nabite plakate, s katerimi se je republikanski predsednik poživljal, da naj izda ukaz, po katerem je zapreti vse one, ki so goljufali pri panamski družbi. Njih premoženje naj se konflskuje in porabi v to, da se odškodujejo delničarji in lastniki obligacij. Nje same je zapreti in toliko časa v ječi obdržati, dokler povrnene svote ne narastejo do ene milijarde. Takrat jih je šele izpustiti, a odvzeti jim je pa za zmirom vsako državljansko pravico. — V Parizu in drugih mestih prirejajo se shodi, na katerih se zaradi velikanskih goljufij, katere so zakrivili najodličnejši državniki pri panamski družbi, kar naravnost govori o vstaji. Eni priporočajo, da je napasti republikanskega predsednika, drugi priporočajo pa napad na poslance, ko se snide zopet zbornica. Sklenilo se je osnovati po deželi in mestih odbore, ki imajo pripravljati vstajo. Eazmere so zmirom resnejše in težko se bodo iste mirno poravnale.
v
Francija, Švica in Italija. — Francoska zbornica je v eni svojih zadnjih sej zavrgla nasvet, posvetovati se o carinski pogodbi s Švico. Mej Francijo in Švico nastal bode vsled tega pravcati cariniki boj Švica je ob francoski meji že pomnožila finančno stražo in pričela jako visoko carino pobirati od nekaterih francoskih izdelkov. Sploh se pa čuje v Švici glas, da ni kupovati ničesar od Francozov, kar se dobi v Italiji, Nemčiji in Avstro-Ogerski. V- vsem se sodi, da bo Francija oškodovana pri tem. — Okoliščina, da je^ Francija zavrgla nasvet, posvetovati se o carinski pogodbi s Švico, napravila je v Italiji dober vtis. Prepričanje je zmirom bolj splošno, da je bilo nedopustno, vnanjo politiko Italije za krivo imeti, da se niso sklenile trgovske pogodbe z Francijo. Švica ni v trojni zvezi in vender se Francija brani carinske pogodbe ž njo.
Nemčija. — Cesar se je povodom novoletnih voščil generalov, jako laskavo izrazil o novi vojaški predlogi in izrekel željo, da bi se ista vzprejela ter opomnil, da z ozirom na potrebo predloge ni odjenjati, če bi se imela tudi zbornica razpustiti. — V berolinskih krogih vzbudila je veselo iznenadenje vest, da veliki knez Aleksij, carjev brat, gre k ženitvanju runi imskega prestolonaslednika. Povodom petindvajsetletnega jubileja rumunskega- kralja je bil ruski car edini soveren, ki mu ni čestital. — Ako vojaška predloga pade, odstopi Caprivi in mesto državnega kancelarja prevzame ministerski predsednik Eulenburg. Tako zedinilo bi se prusko ministersko predsedstvo z državnim kancelarstvom, kakor je bilo ves čas za časa kneza Bismarcka.
Srbija. — Bivši ministerski predsednik Grarašanin je ravno objavil razpravo, v kateri trdi, da je sedanjega žalostnega položaja v Srbiji kriva okoliščina, ker se vrše v dinastiji vedne premembe     Od  početka  tega  stoletja  menjalo   se je v
5
Srbiji več knezov nego v kaki drugi državi vlad. Nič manj nego devet vladarjev sedelo je od tega Časa na srbskem prestolu in od teh umrla sta samo dva na njem. Take vedne premembe vladarjev pa slabo vplivajo na razvoj države. Ee-gentstva nimajo nikoli take avtorite pri narodu nego vladarji sami. Od časa nove ustave bilo je pričakovati boljših razmer, toda ostalo je pri starem. V teh žalostnih razmerah obrnene so oči vseh na mladega kralja. Se-le ko postane ta polnoleten, zamorejo nastati boljše razmere. Vender naj se pa novi kralj ne ravna po vzgledu njegovih prednikov in naj ga s prestola ne premakne že najmanjši domači prepir, temveč naj smatra za sveto dolžnost srbskega vladarja: v boju vztrajati in na prestolu umreti.
Anglija. — Na sveti večer so hoteli v Dublinu dozdaj nepoznani lopovi z dinamitno bombo razstreliti hišo, v kateri je stanoval minister za Irsko, John Morlev. Z ozirom na to, ker je Morlev navdušen zagovornik Grladstonejeve irske home-rule je ta atentat vzbudil svetovno zanimanje. Nihče ne more uganiti, kake vrste ljudje bi bili ta zločin prouzročili. Londonska policija je mnenja, da je ta zločin napravila irska dinamitska stranka o katerej zopetnem gibanji je ista že pred tedni bila obveščena in katero je na tihem pričela zasledovati. Stranka zvedevši o korakih policije, je potem svoje delovanje premestila iz Londona v Dublin in tako tam napravila atentat. Po najnovejših poročilih je londonska kriminalna policija storila vse potrebne korake, da pride na sled zločincem. Morley dobil je že več pretilnih pisem — Po nekih poročilih nastal je mej Grladstonejem in dvema drugima ministroma zopet prepir zaradi irske homerule. Kohko je na tem resnice, pokazala bo prihodnjost. — Ministerski predsednik Grladstone dopolnil je dne 29. decembra 1. 1. svojo triinosem-deseto leto.