Pisma iz domačih krajev Sv. Križ pri Dravogradu. Pri slavnoznani romarski cerkvi Sv. Križa je kruta vojska vzela tri zvonove. V nadomestilo dobimo zaenkrat vsaj dva nova. Slovesno blagoslovila se bosta v nedeljo 23. oktobra t. 1. Začetek slovesnosti je ob deveti uri. Iskreno vabljeni romarji; čast. župni uradi naprošeni, da slavnost oznanijo s prižnic! — V Černečah bo blagoslov dveh novih zvonov v nedeljo, 16. oktobra. Prijatelji povabljeni! Ruše. Zadnjo nedeljo je bila v Rušali pomenljiva slavnost, blagoslovila se je nova, moderna motorna brizgalna. Z njo je naše gasilno društvo stopilo v krog velikih gasilnih društev. Nova brizgalna deluje brezhibno in dela čast ruški občini. Bodi iskrena hvala izrečena vsem človekoljubnim dobrotnikom, ki so s svojimi izredimi darovi omogočili nakup dragocene brizgalne, na prvem mestu tovarni za dušik, ki je darovala v ta namen 15.000 Din, pa tudi domači občini, ki je podarila društvu lepo vsoto! Vurberg. Gospod urednik že mogoče mislite, da smo pri nas na Vurbergu že popolnoma zaspali, ker nič ni poročila od nas. Evo vam torej par novic: Tukajšnjo graščinsko gostilno je lcupil tukajšnji najemnik in gostilničar g. Klemenčič, od katerega pričakujemo, da bo Ijudem postregel s pristnim vurberškim vinom. — Cerkveno predstojništvo pa je kupilo zraven cerkve stoječo poslopje žitnico, takoimenovano pintarnico. S tem poslopjem smo pridobili lepe prostore, kjer se bode naša mladina lahko zbirala in izobraževala, pa tudi politični shodi se bodo lahko tukaj vršili, ker se bo za to pripravdla lepa dvorana. Dal Bog, da bi se hikaj res storilo veliko dobrega za naš borni slovenski narod. — Pri skupščinskih volitvah smo Vurberžani prav imenitno volili, tako da je naše volišče prišlo s sliko v »Slovenca« kot eno najbolj vzomih volišč v Sloveniji. Naši volilci so dali SLS 238 krogljic, vse druge stranke so dobile komaj 10. Vsa čast našim možem in fantom! Nekaj zmešnjave nam je mislil tukaj delati učitelj g. Majcen iz Ptuja s pomocjo tukajšnjega g. šolskega vodje. Toda ni bilo druge nesreče, kakor da je g. Majcen malo pozabavljal čez vurberške klerikalce, potem pa ni bilo sluha več o demokratih. — Komaj pa smo dokončali en volilni boj, že imamo drugega na pragii in sicer boj za občinsko upravo. P-ri zadnjih obcinskih volih7ah se je dalo nekaj dobrih naših mož zapeljati z raznimi lažmi in s takoimenovano »Gospodarsko stranko ter je tako zlezel na županski stolček bivši propadli oblastni demokratski kandidat Preložnik, ki je hotel zboljšati občinsko gospodarstvo. Toda, kdor je celo dobo treh let pazno opazoval občinsko gospodarstvo, je prišel do prepričanja, da župan g. Preložnik ni velika sreca za naso občino. Tudi sedaj že hodi okrog nek županov agent z nabiralno polo, na katero pobira podpise za g. Preložnika ter hoče naše volilce spraviti na drago pot. Svetujemo, naj si vsak volilec predoči, da je g. Preložnik glavni zaupnik demokratske stranke ter je tudi pri oblastnih volitvah kandidiral na demokratski advokatski listi. Kdor bo podpisal in volil na demokratski listi, tisti lx) obenem podpiral demokrate, ki so nam tako žalostno zagospodardli celo Slovenijo, sedaj bi nam radi še naše oboine. Torej pozor, volilci! Sv. Jakob v Slov. gor. Kaj je slišal popotnik iz Jareoine k Sv. Jakobu? Šel sem v teh lepih dnevih vesele trgah^e iz Jarendne k Sv. Jakobu v Slov. gor. Ker imam navado, svoj nos povsod vtakniti zraven, sem se pridružil tudi dvema kmeticama, Id sta stali na poti in se po ženski navadi pogovarjali. Spoznal sem, da sta obe materi šolskih otrok, ena iz Jarenine, druga od Sv. Jakoba. Izvedite, gospod urednik, sledeč njun zanimiv pogovor. Jareninčanka: Ti, Mima, ali imajo šolarji sedaj tudi pri Vas pocitaice? — Jakobčanka: Da, imajo vsi prosto en teden, razven onih iz I. razreda. — Jareninčanka: Oho, potem pa imamo mi v Jarenini bolj dobrega šolskega mimistra, ki je dal počitnice celih 14 dni. — Jakobčanka: Čuj, Neža, midve se gotovo ne prištevava k učenim Ijudem, pa to menda Ti in jaz sprevidiva, da to ni noben red. En dan je šola, drugi dan ne; en dan manjka ena uciteljica, drugi dan so vse, in naša deca enkrat ostane v šoli celd dan, drugokrat jih jjošljejo domov, tako da je sploh boljše, jih nič v šolo pošiljati, ker se na tak način dtak ne morejo nič naučiti. — Jarenincanka: Ja, vidiš, Mima, kako dobro bi b*ilo za nas in naše otroke, če bi bile počitnice sedaj; no, morebiti pa naši poslanci le kaj dosežejo, saj smo tudi me matere za nje agitirale. —¦. Jakobčanika: Bog daj, saj ta nered ne more dalje obstati, ker imaino škodo starši im otroci. — Jareninčanka: Ja, se eno nevoljo imamo mi v Jarenini. Pri nas je sedaj v I. razredu ena pristna Hrvatica -za učiteljico, kd ne razume naših otrok in otroci ne nje. Se domov prijočejo, ker gospoddcne učiteljice ne razumejo. — Jakobcanka: Čuj, Neža, tega Ti pa skoraj ne morem verjeti, ko pa je prd nas na Slovenskem toliko učiteljic; saj se bere, da jih preveč za učiteljice študira, namesto da bi delale in gospodinjile. — Jarenincanka: Pa je le resnica in Ijudje pravijo, da je ta nesreca za našo deco prišla sem zavoljo neke visoke osebe. Glej, Mima, naucili se otroci ne morejo ničesar, potem pa bomo zopet me »neumiie« kmetske matere krive, ce otroci ne bodo nič vedeli. — Jakobčanka: Čuj, Neža, sedaj mi pa povej, kaj pa potem delajo Vaši možje, saj jfa imate dovolj še prav imenitnih; pri nas pri Sv. Jakobu še kaj takega ne bi bilo mogoče. Kolikor vem, so sedaj višji šolski gospodje v Mariboru sami strogi dn pravični možje, ki nas kmetsko ljudstvo radi imajo; tje je treba iti, jim te reči povedati in poprositi za red in pravioo, pa bo. — Jareninčanka: Saj res drugo ne bode pomagalo, bomo poskusili na ta način doseci spremembo teh neznosnih razmer. — Potem sta se ženski še pogovarjali z žalostnim srcem o — pa je bolje, da ne povem tega, ker vem, da bi ne hoteli natisniti, samo eno bi morebdtd bilo dobro, da bi Vd, g. urednik, višje šolske go-spode opozorili na nošo dn obleko različnih učiteljic. Kmetsko Ijudstvo bi v nebesa povzdigovalo onega, kateri bi n. pr. predpisal učiteljicam sploh, kako se je treba oblačiti, če hočejo veljati za vzgojiteljice kmetskih otrok. Stranice pri Konjicah. Dobili smo dva nova bronasta zvonova, ki se prav lepo vjemata z malim še ostalim starim zvonom. Blagoslovil jih je mil. g. arhidijakon iz Konjic. Zahvaljujemo se tudi vlč. g. našemu dušnemu pastirju, ki se je veliko trudil za dcvbavo in za lep izid blagoslavljanja. Blagoslovitev se je vršila z godbo iin streljanjem iz topičev. Zahvalimo se tudi pevskenra zboni, ki se je prav dobro držal. Prišlo je tudi veliko ljudstva iz sosednih župnij in to je bilo tudi dobro za naše gostilničarje, ker so rade volje vsakemu dobro postregli in z mimim potom šli vsak na svoj dom. Zvonove že imamo, kakor smo si želeli, sedaj še moramo orgle popraviti, ker nam je vojna piscalke vzela. Imamo upanje, da bo tudi to šlo, seve bolj polagoma, ker je sedanji čas bolj slab za denar, a šlo lx>. Gornja Ponikva pri Žalcu. Osnovna šola na Gornji Ponikvi prazmije v nedeljo, dne 16. t. m., 501etnico obstoja osnovne šole in 251etnico novega šolskega poslopja >po sledečem redu: 1. Dopoldne ob pol 10. uri sv. maša za pokojno učiteljstvo in šolarje, katero daruje vlč. g. dekan msgr. Rottner iz škal. 2. Po sv. maši slovesnost pred šolskim poslopjera. 3. Poklonitev venca šolske mladine na spomenik padlih vojakov, bivših šolarjev. 4. Popoldan ob pol 3. uri šolarska igra »Čudežne gosli« s petjem in deklamacijaini. Pri slovesnosti svira riidniška godba iz Griž. Za topla in mrzla jedila bo poskrbljeno. K obilni udeležbi vabita — šolsko upraviteljstvo in krajevni šolski odbor na Gornji Ponikvi. Št. Ilj pod Turjakom. Dne 8. t. m. smo spremili k večnemu počitku Valenttna Urbanceljna, p. d. Črnjaka, posestnika v Dovžah, katerega je Bog po kratki mučni bolezni poklical k sebi. Bil je oče 11 otrokom, katere je vse lepo krščansko odgojdl. Odbornik tukajšnje posojilnice, odkar se je ustanovila. Večletni obcinski odbornik in cerkveni ključar sv. Urha 20 let, kjer je tudi največja njegova zasluga, da so dobili nove zvonove, ki so mu zapeli žalostinko ina njegovi zadnji poti. Značaj njegov je bil jeklen, neomajen. Ob volitvah vedno odločen naš pristaš in ne omahljivec, katerih je toliko žalibog med možmi. Odkar je postal gospodar, je bil vedno naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Možje sentiljskil Posnema}mo rajnega Črnjaka v njegovem značaju ter bodimo povsod kot možje-značaji na svojem mestu. Družani Cmjaikovi naše sožalje, rajnemu pa svetila večna luč! Mislinje. Pobegnil je od svojega mojstra 141eten mečan fant Leopold Bernik. Oblečen je v temnorjavo štofasto obleko, kratke hlače, zelen sviter n je brez pokrivala. S seboj nosi »Domovinski list« in šolsko odpustnico iz Škofjeloke. Prosimo, da se nam javi, kjer se nahaja, da pridemo po njega. Plačniki za kako prehrano ali izdano mu go-tovino pa nismo nikomur in pod nobenim pogojem, prosimo, da se ga ne podpira, ker ne bomo vračali kake odškodnine, če napravi kje kako nepravilnost. — A. F. Iršič, Mislmje. Novaštifta pri Gornjemgradu. V Beogradu je pred ted notn umrl g. Ivan Kelc, nadučitelj v pokoju. Imenovani je nad 30 let služboval v naši župniji kot šolski vodja. Večioa Novoštifčanov je k njemu hodila v šolo. Ko je on prišel k nam, je bila šola nastanjena še v mežnariji, ker je pa isto potres leta 1895 zelo poškodoval, se je pa potem postavila iiova šola, katera se je pozneje še za eno nadstropje dvignila, tako da je danes res lepa stavba. Da se je ravno vsled Kelcevega prizadevanja postavila in uredila nova šola, so mu mnogi svojčas zamerili, a danes mu pa moramo zato ibiti hvaležni. Bil je častni občan tukajšnje občine, dolgoleten ojbcinski tajnik, zadnja leta vojne pa občinski gerent. Človekoljuben in blagega značaja n v šoli rad rabil palice; a če jo je rabil, je bdla pa njegova roka navadno precej težka, o tem se je pisec teh vrstic sam preprical. Politično sicer ni bil naš pristaš, pa če je »Slovenski Gospodar« svoj čas večkrat kaj pisal o njem, se ga naj pa še sedaj spomni. Za vso njegovo skrb dn ves njegov trud, k ga je imel z nami, svojimi bivšimi učenci, naj mu Bog poplača s plačilom v nebesih. A mi mu pa ohranimo blag spomin! Šmartno pri Šaleku. Kruta smrt je po dolgi, mučni bolezni ugrabila ljubeŁemu možu Alojziju Oštir pd. Pavlu ˇ Gor. šaleku skrbno gospodinjo, šesterim nepreskrbljenim otrokom pa dobro mater Nežo v 42. letu življenja. Zadn jo nedeljo je bila ob obilni udeležbi položena k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Zavednfemu somišljeniku in dolgoletnemu naročniku našega lista naše iskreno sožalje! Dramlje. Kakor običajno vsako leto, bode tudi letos t nedeljo, 23. t. m. na prijaznem gričku, sredi vinskih gorie pri cerkvi sv. Uršule romarski shod. Slovesno sv. ©pravilo se vrši zjutraj ob 7. uri, drugo ob pol 11. uri. Častilci st. Uršule od blizu in daleč prijazno vabljeni! Smarje pri Jelšah. Razno. Okrajni zastop je kupil od g. Pusteka hišo na Glavnem trgu, kjer se nahaja okrajno glavarstvo. Prostore za trgovino hoče predelati za zborovalnico prihodnje srezke skupščine. — Umrl je bivši orožnik in dolgoletni nočni čuvaj Jakob Vesenjak v starosti 78 let. Bil je dober, krščanski mož, poseben prijatelj duhovnikov. Blag mu spomin! — Naveličal pa se je zemskega življenja Ožbalt Grabler, posestnik na Vrhu. V starosti 61 let se je na podu obesil. Vzrok samomora ni znan. Pokopan je bil brez cerkvenih obredov. — Tukajšnji zdravnik dr. Lorger je imel praT dobro uspela predavanja o jetiki, dvakrat v Katoliškem domu, enkrat pa v šoli in v gostilni Habjan. Svoja predavanja je pojasnil s številnimi skioptičnimi slikami, ki so živo pokazazale grozno razdejanje te zavratne morilke, ki ga vrši t človeškem organizmu. Poslušalci so bili gospodu zdravniku hvaležni za njegov obilni trud in si želijo še večkratna slična predavanja. Da bi Ijudje le tudi upoštevali in izpolnjevali zdravnikove nasvete! Obravnava zoper veliko roparsko tolpo v Varaždinu. Te dnd se je pričel v Varaždinu proces zoper tam splošno znauega roparskega poglavarja Iva Balažiea in njegovo tolpo. Vseh obtožencev je 35. K abravnavi je pozvanih okoli 100 pitič. Ker je sodna dvorana za tak proces premajhna, se vrši obravnava v mestni telovadnici. Obravnava, za 'kalero vlada veliko zanimanje, bo trajala 10—12 dni. Predzgodovina je sledeča: Sliono kot Jovo Čaruga, je operiral Balaži« že dve leti in pol z dobro organi^irano tolpo. Imel ije stevilne prijatelje, ki so ga ščitili pred pregaTijanjem obllasti. Na ta inaoin je lahko .nemoteno ropal in pleniil, dokler ni padel koncno vendarle orožnikom v roke. Vsega skupaj ocita obtožnica Balažiou okoli 50 roparskih napadov, umorov in tatvin. Balažič je 'bii pri zaslišanju zelo miren in priznava zlochie. Izpovedal je, da je iimel sedem bratov ter da ga je prisililo postopanje njegove matere, da je postal že . v mladih letih nepridiprav. Prvo tatvino je izvršil 1. 1919. Ker je Ml radi te tatvine obsojen na tri leta ječe ter vsled tega ni mogel več postati pošten človek, je postal »tat po ¦poklicu«. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Plen je deliil s svojimi tovariši. Medvedka v zdravilišču. V zdravilišču Kasindol v Bosni |e zavladal v pondeljek velik strah. Ko so ibolniki ravno zajftr.kovali in šli v paviljone, da bi se sokičili, se je pojavila pri ženskem paviljonu medvedka s štirimli mladiči. Med bolniki je nastala velika preplašenost. Vsi so pustili svoja ležišča in piiičeli bežati v sobe. Nekateri so pričeli delati barikade. Medvedka z mladici pa se je mirno sprehajala po potih, nasutih s peskom, tn začudeno gledala preplašene Ijudi. Bolniiki so skozi okna motrili promenado raedvedike. Upravitelj zdravilišča je vedel, da je v sarajevski oblasti prepovedano ubijati medvede in je celo zadevo prijavil okrajnemu glavarju. Ta je ukazal neki orožniškli patrul)i, da medvedko prežene, kar se je tudi zgodilo. Med\edika z mladiči je bila pregnana proti Jakorini, odkoder je najbrže zbežala radli vojaš!ki'h manevrov, ki so se tam tiste dni vršili. Koliko je vredna ena solza? Nemogoče bi ibilo, izraeunati, koliko je pravzaprav vredna ena solza in ta seveda dz ženskega oka. Vrednost ženske solze oam naj pojasni ta2e slučaj, ki se je dogodil v dobi svetovne vojne na Francoskem. Zadnja vojna leta so pomagali Francozom tudi Amerikanei iz redno vojsiko ter dobrovoljci. Na Francosko je prdšlo 30.000 araerikaaiskih dabrovoljcev. Eden od teh je videl po noci francosko krasotico in se takoj zaročil z njo. Ker pa niso Francozi že od nekdaj prav verjeli Ameirikancem, je obiakala koj drugo jutro po tej zaroki zaročenlka Amerikanea žlahta prcsrečne francoske poročenke, an nm povedala- da se striinja pop6lnoma z zaroko. Ubogi Amerikanec je videl, da je njemu v zakon namenjena francoska krasotica ipo dnevu čisto drugega obraza nego je bila v »noei. Najiboljše, si je inislil, da ne ;bom prisiljen se poroGiti, ako pobegnem nazaj v Ameriko, in je to tudi stordl. Prevarani Francozi so sedaj preklinjali, uboga zaročenka je jo-kala. Končno so se odločili vsi, da bodo Amerikanca tožili in so najeli posebnega odvetniika. Ta advokat je naperil tožbo proti pobeglemu Amerikancu h? zahteval za jok prevarane Francozinje 1 milijon dolarjev odškodni'ne. Po (tem vzgledu je izprevideti, koliko da je priblKno vredna solza ene prekanjene devojčice. Ženske solze so torej v gotovih slučajih dražje nego najbolj dragoceili — žlahtni kamni. Žalostna usoda dvojčkov. Pri mnogih divjih narodili smatrajo dvojč.ke za veliko nesrečo. V Loango ob afriški zahodni obali smatrajo dvojčke kot posebno jezo bogov in da jih vsaj nekoliko pomirijo, jim darujejo poleg rojenih dvojokov tudi mater. Dvojeke takoj po rojstvu umorijo, mater pa prisilijo, da lizvrši samoraor. Aiko pa se femu upre, jo preženejo v divjino, kjer ni eloveškega bitja. V Old Calabar (Južna Nigerija) so dvojčki nekaj groznega i.n mati sama stremi, da jih čimprej konča. Običaj v onih krajih je, da no\rorojena bitja polože v vrč ter izpostavijo v gozd divjim zverem. Ravno tako smatrajo Apono-zamorci rojstvo dvojčkov ;kot predznak nezgode. Ti jih sicer ne umore, pač pa prigilijo mater, da se umakne z njima v samotno kočo, ter ne sme več priti v stik z drugimi člani družine. Tudi sami sknbijo za to, da se ne podajo v bližlino, kjer prebivajo prognanci. Šele po preteku šestrh lef smejo zopet z materjo vred med svojce, -ker šele po tolikcm času je »jeza« bogov ponehala. Vazaromo-zamorci pa prodajajo dvojčke, ali pa ji'h izpostavijo v gozdu. Malalaki pa enega izmed obeh žrtvujejo morskim psom. Ravno obratno pa je ob Zg. Nilu, kjer pozdravijo dvojčke kot posebno srečo in naklonjenost bogov ter imajo pri tem svoje svečane >pojedine in godbo. V deželi Fetu obdrže oba novorojenca, ako sta enakega spola, drugače pa enega umore. — Tudi v Ameriki so imeli oudne nazore glede dvojčkov. Guavama Indijanci smatrajo dvojčke kot veliko sramoto in tako nesrecna mati dt>sti.krat enega izmed obeh umori, da se tako odtegne zasramovanju. Pri peruainskih Antis Indijancib je običaj, da zadnje rojenega dvojčka živega pokopljejo. V Novi Holandskii (Avstralija) tudi enega izmed dvojckov žrtvujejo in sicer dečka, ako sta razlionega spola. Pri starih Mehikancih je bil običaj, da so takoj po rojstvu enega izmed obeh žrtvovali bogovom, ker so bili mnenja, da bode, ako ostaneta oba pri življenju, eden izmed njiju pomoril starše, kadar doraste. Ruska vas brez moških. V okolici Nove Ladoge v Rusiji je vas, na katero so postale oblasti posebno pozorne, ker je naseljena vas s samimi ženami, ki iso udo-ve. Odreje.na posebna komisiija je dognala, da so bili vsi moski tega sela pobiti. Voditeljica tega razbojniškega pokreta je kmetica Sofija Sarafin, ena najbolj zlolbnih žensk na eelem svetu. Sarafinova je ibila omožena trlilkrat. Prva dva moža je zastrupila, tretjega je stmila v vodo, da je utonil. Ko je spravila s sveta svojega tretjega ter zadnjega moža, je začela nagovarjati svoje sosede, naj se iznebijo svojih mož na razbojniški inačin. In res, te divjaške ženske so začele prirejati večerne zabave, na katere so vaibile svoje motže. Ko so se ruaki in alikoholu udani imožje upijanili, so jih še zvabile v iklet liai jih tamkaj enostavno pobile na smrt. To pobijanje lastnih mož se je zaečflo po vojni. Možje so se vračali z raznih front dn hoteli prevzeti nazaj posestva kot go©podarji, a temu so se uprle ojih zlodijeve žene. Zgoraj omenjena Sarafina je pobila sama 30 mož. Ni je stalo mnogo truda, da je pregovorila dnige žene za ta krvavi dn nečloveški posel, ker mske žene trpe mnogo od strani svojih mož, iki jih pretepavajo. V celem je bilo ubitih v vasi 580 mož. Nečloveške žene so ipusDlle pri življenju svoje sLnove in sldetnile, da bodo živele do smrti kot vdove, a so jih sedaj oblasti vtaknile pod ključ. Jama očakov. 40 km južno od Jeruzalema med Betlehemom in Beršdbo stoji svetopisemsko mesteee Heforon, znana romarska tooka. Tam počivajo v jami Meorath-hamchpce očaki Abraham, Izak in Jakob z ženami, razen Jakobove žene Rahele, katere1 grob je ob betlebemski cesti. Nad jamo se dviga Omarova mošeja, veliko tmislimansko in židovsko svetišče. Arabci ne pu^tijo nikogar vanjo. Pred 600 leti so naredili malo odprtino v skali. Rcnnarji vržejo vanjo molitve Abrahamu. Nekoč |e dovolil sultan Abdul Hamid ameriškemu milijarderju, da obišče jamo. Amerikanec je prišel v Hebron. A turški vali (glavar.) mu je re¦kel, da ga ne bo inihče s.premljal vanjo', ker ima dovoljenje edimo za svojo osebo. Razen tega je gosta opozorLl, da ga bo zazidal, ker sme v jamo, nikjer pa ni napisano, da sme zopet ven. Amerikanec se je tedaj preraislil. Šele sedaj ®o prioeli Angleži z razkopavan-jem dolge vrste Jam. Kosti ni>o našli, toda prva votlina je poslikana s freskami, delo nekega puščavnika Teofilakta fz V. stoletja po Kristusu.