Krščanstvo hitlerjevcsv. O bogoBJcrunskem dejanju hitlerjevcev v Lincu, kjer so na Kat. tiskov. domu Krijetusa na križu obesili na hitlerjevski kljukas.i križ, smo poročali v našem našem listu 26. aprila t. ]. Linški škof je izdal zoper ta bogokletni čin javen protest, v katerem ugotavlja, da zadeva hitlerjevsko vodstvo moralna sokrivda na tem bogokletju. Pretekli mesec — 9. maja — je narodno-socialistični list v Salcburgu objavil članek, v katerem se zaganja v Vatikan in ikatoliško Cerkev. Vatikan imenuje nevarnost za Nemčijo. »Nemec«, tako piše ta list dobesedno, »ne more verjeti, da bi bila s tem tiso.letnim prasovražnikom jviteška sprava mogoča.« Salcburški nadškof je proti takšni protikatoliški »ovražnosti javno protestiral ter izrazil svcje obžalovanje, da se je to zgodilo y njegovi skof.Jl. Na dan _Łrig.y.sovega ^nebohoda je glasilo koroških ikrsčanekih socialcev prineslo poro.ilo o *pskrunitvi Marijine kapele v Bistrici na Koroškem. Tamkaj so hitlerjevci na |teno naslikali kljukaste križe z napisom: »Hitler — Zveličar.« Taki in slicni slu.aji, ki se vedno bolj množijo, doikazujejo, kakšen duh vlada v narodnospcialistični stranki, kateri je nemška rasa pravcato in edino božanstvo. Jasno je, da je tako mišljenje neskladno 8*.!katolicizraom. Zato se narodno-soci'alistični mogotci po raznih ikrajih obV_čajo proti ikatolišlrim manifestacijam jj. javnosti ter jih preprečujejo. Zadnje ^ni v niaju je hotela »Ljudska zveza ža ikatoliško Nemčijo« prirediti v glavliem mestu katoliške Bavarske- v MiinŁhenu, javno ikatoliško manifestacijo, na kateri bi naj nastopil ikot govornik tudi znani jezuk Muckermann. Policija pa je prireditev prepovedala. Vedno češče se tudi pojavlja po narodno-sociftlističnih listih zahteva, naj vlada razjmsti centrum, ild je politična organizacija nem^kii- katoličanov. Protikatoliške težnje sedanje hitlerjevsike vla;de v Nemčiji dokazuje tudi njen ukrep, "da je tr.ba za vsako potovanje iz NemCije v Avstrijo plačati takso 1000 mark c= 18.000 dinarjev. S tcm so hoteli hit- lerjevci zadeti letošnji katoliški shod na Dunaju, ki je nameravan ne kot avstrijski, marveč kot splošni nemški katoliški shod. Za ta shod so na Dunaju pričakovali prihod več desettisoč udeležencev iz nemške države. S to visoko pristojbino za pot iz Nem.ije v Avstrijo pa ho.ejo hitlerjevski vlastodržci preprečiti udeležbo katoličanov iz Nem čije na katoliškem shodu na Dunaju. V španiji je Azanova vlada še vedno na ikrmilu ter se na vso moč trudi izvesti svoje protikrščanske nakane in načrte. Ustavotvorna skupščina je, ikakor je naš list že poročal, z 1 glasom večine sprejela zakon, ki prepoveduje redovnikom pouk v šolah. Da ta zakon stopi v veljavo, je potreben podpis predsednika španske republike Alcale Zamora. Ta pa se obotavlja podpisati zakon. Pri tem ga vodi zasebni nagib, ker je Alcala Zamora prepričan in dober katoličan. Opira pa se tudi na državno-finančne razloge. Doslej so oskrbovali redovniki na Španskem veliko zasebnih šol. Sam prosvetni minister j^ y parlamentu priznal, da zahaja v katoliške šoje 350.000 učencev. Svobodomiselni pi-osve.ni minlster ni do^er računar. Vodilni katoliški list »El Debate« mu je s številkami dokazal, da obiskuje redovniške šole še enkrat toliko u.encev, namreč točno 699.837. Kje bo spanska republika, ki se bori s finančnimi težavami ter komaj vzdržuje državni proračun v ravnovesju, dobila sredstva, da za tako veliko število učencev ustanovi šole ter pla.a nčitelje? O tej stvari ne razmišlja veliko svobodomiselni ministrski predsednil Azana, razmišlja pa predsednik države Zamora. Katoliški politiki in katoliški časniki porabljajo Zamorovo obotavljanje ter razvijajo v javnosti veliko akcijo v tem pravcu, da se zakon o redovniških šolali vrne par.amentu, in sicer naj se predioži parlamentu, ki bo izšel iz novih volitev. V tem parlamentu sedanja vlada sigurno ne bode ve_ imela večine. — Svobodomisleci Španiji se fcažejo junake, dokler so zdravi in krepki. Tak junaii je župan v nekem predmestju Barcelonc. Predložili so mu v podpis akt, iki se je konča po starem španskem načinu: »Bog vaf ohrani še mnogo let!« Gospod župar pa so vzeli rde.i svin.nik v svoje mo go.ne rokc ter ogorčeno prečrtali to krščansko željo. V svojem svobodoumju ne potrebujejo božjega varstva. V smrtni nevarnosti pa tudi mnogoteri španski svobodomislec drugače ravna. Primer za to je guverner v Vizcaji [v severni gpaniji v biscajskem morSkem zalivu), ki je slovel po svojeni proticerkvenem duhu in delu. Med vožnjo v Madrid se je njegov avto zaletcl v drevo. Guvernev je bil tako težko ranjen, da je bilo njegovo življenje v ve- iki nevamost. V tem položaju je poklical katoliškega duhovnika, se ske-; sano spovedal in prejel tudi druga ver-ska tolažila. Protikrščanška in proti-^ cerkvena svobodomiselnost ni lestvica, ki vodi do nebes. To dejansko izpričuje a svobodomiselni španski guverner. Za versko vzgojo. V Braziliji v južni Ameriki hočejo imeti novo ustavo, ki bi ustrezala vsem najmodernejšim zahtevam, ki se stavijo ustavi kakšne dr^ ave. Predsednik brazilijanske držav« Vargas je preverjen, da ni dobra takšna ustava, ki se vsili od.zgoraj, marveč takšna, ki se ustvari s sodelovanjem judtsva, vseh stanov in slojev. Zato se je obrnil do najširjih ikrogov brazilijanskega ljudstva. Naravno je, da je vprašal za svet tudi učenjake. Zbor učenjakov, povečini profesorjev, je izdelal načrt ustave ter ga poslal bd. predsednika v to svrho imenovani komisiji. V tem načrtu se brazilijanski učenjaki zavzemajo za versko vzgojo. mladine. Med razlogi, fci jih navajajo za to svojo zahtevo, poudarjajo dejst-i vo, da je verouk vpeljan v javnih šolah skoro vseh velikih kulturnih narodov. Kjer so verouk vrgli iz državnih' šol in iz mladinske vzgoje, je ta žalosten pojav utemeljen v propadajoči kulturi doti.nega naroda ter hkrati pospešuje propad kulture med Ijudstvom. Svoboda vesti je bistveno znamenje ikulturnega naroda; lcjer ni svobode vesti, tam vobče ni svobode in fcjer ni svobode, ni napredka. Najboljši izraz svobode vesti pa je verski pouk in verska vzgoja v šolah. Zato se mora. ^bvezni verouk vpeljati v vseh javnih šolah v Braziliji. Kar se pa tiče zasejf: nih verskih šol, jih mora država poapirati. Tako se najboljše uporablja davčni denar, iki ga Ijudstvo plačuje državi. Ljudstvo je verno ter ima sveto pravico do versike vzgoje otrok. To je uvaževanja vredna beseda brazilijan^kih u.enjakov.