If 438 306 KNJIZNICARSKE NOVICE 2(1992), st. s 4. avgust 1992 *********************************** ZBDS *************************************** POJ ASNILO K HOTELSKIM CENAM ZA JESENSKO POSVETOVANJE V prijavmc1 za Hotel Lev (prilozena Knjiinicarskim novicam, 1992, st. 6-7) smo verjetno premalo eksplicitno poudarili, da so cene navedene po osebi in ne po sobi. Tako cena za dvoposteljno sobo -DEM 42.-velja za eno osebo, torej dvoposteljna soba stane na ta nacin DEM 84.-Zahvaljujemo se hotelu za pri­jazno opozorilo, slovenske knjiznicarje, ki bodo prenocevali tam, pa prosimo, da vzamejo to pojasnilo na znanje. RAZGOVOR PRI REKTORJU LJUBLJ ANS KE UNIVERZE Na prvi seji Sekcije za visokosolske knjiznice pri ZBDS so clani sekcije med drugim razpra­vljali tudi o neustreznem statusu, ki ga imajo knjiznicarji oz. knjiznice na posameznih fakul­tetah. Da bi resili ta problem, so predlagali obisk pri obeh rektorjih, to je Univerze v Lju­bljani in Univerze v Mariboru. Razgovor pri 1 obeh rektorjih naj bi bil namenjen seznanitvi s problemi, ki jib imajo visokosolske knjiznice, in istocasno zaprositi oba rektorja za pomoc pri resevanju le-teh. Razgovor z rektorjem ljubljanske Univerze prof. dr. Mihom Tiiilerjemje bil 10.7.1992. Na razgovoru so bili poleg rektorja prisotni se pro­rektor prof. dr. Miroslav Kalisnik, clana sek­cije mag. Joze Urbanija in Ana Martelanc, ter predsednik ZBDS Ivan Kanic. Predstavnike Univerze v Ljubljani smo predvsem seznanili z dvema trenutno naj­bolj perecima problemima, t. j. z neustre­znim statusom knjiznicarske dejavnosti na Univerzi in s problemom imenovanja osre­dnjih knjiznic za dolocena strokovna podrocja. Omenili smo tudi Zakon o visokem iiolstvu, kjer knjiznicarska dejavnost sploh ni ome­njena, ter se neustrezna merila za izracun stevila delavcev v visokoiiolskih knjiznicah. Prof. dr. Joie Tisler in prof. dr. Miro­slav Kalisnik sta vse nastete probleme vzela na znanje in obljubila pomoc pri njihovem resevanju. Le pri nasemu predlogu, da naj se knjiznicarska dejavnost omeni tudi v Zakonu o visokem iiolstvu, sta bila mnenja, data clen sodi bolj v podrocje statuta Univerze. Nacrtovani razgovor z rektorjem mariborske U niverze prof. dr. Alojzom Krizmanom je zal odpadel zaradi njegove sluzbene odsotnosti. S kolegi iz Maribora mag. Bernardom Rajhom in Zdenko Petermanec smo se dogo­vorili, da rektorja ponovno zaprosimo za raz­govor po dopusiih. Mag. Bernard Rajh pa je zagotovil, da bo rektorja cimprej pismeno ob­vestil o problemu statusa in meril. Na kraju bi rada izrazila zeljo in upanje, da bosta oba obiska pripomogla k boljsemu statusu vi80kosolskih knjiznicarjev in zacetku resevanja vsaj najbolj perecih problemov. Ana Martelanc STATUS IN PODOBA KNJIZNICARJA V letu 1990 se je zacela mednarodna raz­iskava o statusu knjiznicarja oz. o pomenu, vlogi in ugledu knjiznicarske profesije. V okviru IFLA jo je spodbudila RTMLA (Okro­gla miza za vodenje bibliotekarskih drustev) in za nosilca dolocila danskega raziskovalca Hansa Prinsa. Z odgovori na vprasalnik je sodelovala tudi ZBDS in 10 njenih clanov. Rezul­tati raziskave so objavljeni v clanku: Prins, H. & W. de Gier: Image, status and re­putation of librarianship. -!FLA Journal, 18{199e),st. !!,str. 108. Nekaj drobtinic iz raziskave: • splosna podoba knjiznicarske profesije je zelo nizka • obstaja korelacija med statu80m knjizni­carja in tipom knjiznice, v kateri dela (najvisji status knjiznicarji nacionalke, sledijo knjiznicarji vi80kosolskih kojiznic, informacijskih centrov ... ; na predzadnjem mestu 80 knjiznicarji splosnoizobrazeval­nih knjiznic in na zadnjem, osmem mestu knjiznicarji solskih knjiznic) • v ranzirni vrsti devetih poklicev je poklic knjiznicarja na 5. mestu. Pred njim 80 80dnik, gradbeni inzenir, novinar, ucitelj 2 OS, za njim pa stevardesa, zavarovalni agent, kmet, potnik. • na nizek status tega poklica vpliva najbolj neopaznost, denarna odgovornost, 80ci­alna odgovornost, placa, kvaliteta servisa, marginalnost vloge, pomanjkanje sred­stev, zenska podoba, ... • kojiznicarjev ugled bo zrasel s tocno doloceno vlogo knjiznic v druzbi, v kateri bo na prvem mestu zadovoljevanje upo­rabnikovih potreb, s kvalitetnejsim izo­brazevanjem in s profesionalno kulturo. Silva Novljan *************************************** IZOBRAZEVANJE *************************************** SEMINAR "KNJIZNICA IN UCNE TEZAVE" Narodna in univerzitetna knjiznica,Enota za razvoj knjiznicarstva, Ljubljana, Turjaska 1, prireja v sodelovanju z Ministrstvom RS za solstvo in sport enodnevni informativni semi­nar KNJIZNICA IN UCNE TEZAVE. Program: • 9.00-10.30 mag. Lidija Magajna: Prepo­znavanje ucnih tezav in celosten pristop pri organizaciji pomoci tern otrokom • 10.45-12.15 Marja Strojin: Motivacij­ski in custveni problemi otrok z ucnimi tezavami in pomoc pri njihovem odpra­vljanju • 13.00-14.30 Ana Grodi.for: Tezave otrok pri branju in pomoc knjiznice pri prema­govanju teh tezav • 14.46-16.15 Siltia Novljan: Sodelovanje javnt1 in ~olske knjitnice pri premagova-­nju ufoih telav Seminar je namenjen knjiznicarjem osnov­nih sol in knjiznicarjem mladinskih oddelkov splosnoizobrazevalnih knjiznic. Kroj seminarja: Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana Gas seminarja: • 5.10.1992: udelezenci iz obcin od A do L • 6.10.1992: udelezenci iz obcin od M do Z Pisne prijave (priimek in ime udelezenca, naslov zavoda, datum udelezbe) posljite na naslov: Enota za razvoj knjiznicarstva, NUK, Ljubljana, Turjaska 1, do 25.9.1992. Silva Novljan SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE NOVI KNJIZNICNI ENOTI MARIBORSKE KNJIZNICE Konec junija smo mrezo Mariborske knjiz­nice razsirili z odprtjem dveh novih enot, Knjiznice Nova vas in Pionirske knjiznice Nova vas, v naselju Maribor-Jug. Za blizu 30.000 prebivalcev sta knjiznici edini profesionalni kulturni instituciji v tern okol~u. Od prvih prizadevanj za prostore do realiza­cije je minilo skoraj deset let in lahko trdimo, da brez vztrajanja in osebnega prizadeva­nja takratne ravnateljice Mariborske knjiznice Darje Kramberger, prostorov ne bi dobili. Septembra 1989 je obcina zagotovila sred­stva najprej za nakup prostorov in nato se za dokoncanje in oprcmo. Ccloten projekt. je vc­ljal 1.600.000 DEM. Avtor projekta opreme je arbitekt Matjaz Durjava, ki je opremljal ie nasi enoti v Pekrab in na Pobrezju. Z novimi pr08tori smo skupno (izposoja, igralnica, igralnica LEGO, citalnica, raz­stavni pr08tor, medioteka, delovni pr08tori, skladisce) pridobili 1000 m2, tako da ima Ma­riborska knjiznica sedaj od potrebnib 5600 m2 skupaj 3000 m2 glede na veljavne standarde. Skupaj je v obeh knjiznicah 19.600 knjig, 76 naslovov periodik, 1300 igrac, ter prav to­liko drugega neknjiznega gradiva. lzposoja je avtomatizirana, saj sta knjiznici z modemom vezani na racunalnik Mariborske knjiznice in s tern na vzajemni katalog in COBISS. Nabava in obdelava gradiva poteka tako kot za druge enote Mariborske knjiinice centralno v sluzbi za dopolnjevanje in obdelavo. V knji.znici za odrasle je zap08lenih pet de­lavcev (trije bibliotekarji in dva knjiznicarja), v knji.znici za otroke pa osem delavcev (5 visjib knjiznicarjev in trije knjiznicarji). Poleg izpo­soje (nov08t v Mariborski knjiznici je izposoja igrac) in informacijske dejavn08ti bodo pote­kale redne oblike dejavnosti za otroke in odra­sle, posebno pozornoet pa homo posvetili ml&­dostniku in obcanom v tretjem zivljenjskem obdobju, zato sta dva od treh bibliotekarjev v knjiznici za odrasle po 08novni izobrazbi pe­dagoga. Enoti sta zdaj odprti po poletnem urniku, 40 ur tedensko, s septembrom pa bosta odprti po 51 ur tedensko. V prvem tednu je knjiznici obisk.alo 900 bralcev, ki so si izposodili 3500 knjig. Dragica Turjak OTVORITEV MATICNE ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• KNJIZNICE KAMNIK Kamnik je majhno prijetno mestece, ki je dobilo nove prostore za knjiznicarsko dejav­nost. Preselili smo se iz 180 m2 uporabne povrsine v prijetne, svetle prostore v izmeri 1339 m2 na Ljubljansko 1. Nasi knjiznicni prostori so nam vscm re­snicno v ponos, nedvomno pa bodo vplivali na se boljse vzdusje pri delu kot doslej; se vec ­nova knjiznica kot kulturna ustanova bo lahko sedaj v kar najvecji meri zadovoljevala potrebe in interese vseh obiskovalcev. Maticna knjiznica Kamnik je dan pred prvo obletnico samostojne Slovenije docakala svoj slavnostni dan -uradno otvoritev. V ta na­men sc je v dvorani odvijala prireditev s kul­turnim programom. Vse navzoce je pozdravil kamniski zupan, g. Maks Lavrinc, nato pa je spregovoril castni gost, literat in clan predsed­st va Republike Slovenije, g. Ciril Zlobec. Predsednica lzvrsnega sveta Skupscine obcine Kamnik ga. Marija Sitar je razdelila zasluznim za delo v gradbenem odboru sim­bolicne nagrade in sc jim zahvalila za vlozeno naporno delo (Maksu Lavrincu, Matiji Jenku, Sasi Koe, Mojci Mariji Males, Biserki Mocnik, Marjanu Urhu, Petru Sitarju, Borisu Za­krajsku, lvu Pircu in Francu J erasu). Pred­stavljenih je bilo nekaj glasbenih tock. Za za­kljucek pa sem kot v. d. ravnateljica vse goste povabila na ogled knjiznice. Obcutek sem imela-kot sem razbrala iz za­dovoljnih obrazov prisotnih, da so bili z orga­nizacijo in strokovno ureditvijo knjiznice zelo zadovoljni. Sasa Kos SOLSKE KNJIZNICE -NA HRVASKEM V celoti objavljamo Naputak za rad sa knjiinicama osnovnih skola, naslovljen na re­gionalne maticne sluzbe. Komentar ni potre­ben. "Ministarstvo prosvjete, kulture i sporta Zavod za skolstvo Badaliceva 24 41000 Zagreb N acionalna i sveucilisna biblioteka Razvojna sluzba 'lrg Marka Marulica 21 41000 Zagreb Knjiznice grada Zagreba Maticna sluzba 'Irg Petra Kreiiimira 4 41000 Zagreb Predmet: Osnovna nace/a revizije fondova u knjiinicama osnovnih ikola Ra.dna grupa u sastavu predstavnika Zavoda za skolstvo, Nadonalne i sveucilisne biblioteke, Knjiznica grada Zagreba, na sastanku u svezi revizije fondova knjiznica osnovnih skola doni­jela je slijedece zakljucke: 1. Cjelokupni fond skolske knjiznice klasifi­cira se prema svom sadrzaju u skladu s suobicajenim i u svijetu priznatim pravi­lima. Znanstveno-popularni dio ucenickog Con­da i nastavnicki fond klasificira se prema U niverzalnoj decimalnoj klasifika­ciji (UDK). Beletristiku ucenickog fonda skolske knjiznice razvrstava se u skupine prema dobi ucenika (M, D, 0, N). 2. Mala knjiga M u fondu skolske knjiznice mora biti iskljucivo od hrvatskih autora iii prevodilaca, pisane hrvatskom knjiievnim jezikom i latinicom (iznimno autori dru­gih nacionalnosti ako su u popisu lektire). 3. Knjiga za djecu D takodjer osim lek­tire, kriterij je produkcija hrvatske knjizevnosti, kvaliteta izdanja, idejna po­ruka i ponuda na hrvatskom triistu. 4. Omladinska knjizevnost O treba sacinjavati osim lektire samo izbor pisaca hrvatske nacionalnosti, postujuci principe i kriterije kvalitete. 5. Znanstveno-popularna literatura (UDK) svojim sadrzajem obuhvaca sva nastavna podrucja, a nabavlja se u skladu s nastav­nim programom, kriterij je hrvatsko izda.­nje, kvaliteta i mogucnost nabave na hr­vatskom trzistu. 6. U svezi stripa (obzirom na veliko zani­manje) zadrzat ce se hrvatska izdanja i postivati kriterij kvalitete. 7. Nastavnicki fond (UDK) sacinjavat ce is­kljucivo strucnu literaturu, pedagoske i strucne casopise za svako nastavno po­drucje, hrvatskih i stranih (na hrvatski je­zik prevedenih) autora. Ukoliko knjiznice posjeduju u nastavnickom fondu ediciju stoljeca, ona i dalje ostaje u njemu. 8. Referentna zbirka treba sadrzavati priruc­nike ( enciklopedije, leksikone, rjecnike, atlase, bibliografije i sl.) iskljucivo u hr­vatskim izdanjima. 9. Fond skolske knjiznice ne smije sadrzavati: • ideoloski obojenu literaturu • pedagosko-metodicka djela, koja su zastarjela i ideoloski obojena • slikovnice iz elementarnih higijen­skih razloga, jezicno neprikladne, ne­maju mjesta u skolskoj knjiznici • udzbenike, neprikladne i ideoloski obojene. Stoga tu literaturu, knjiznica mora obavezno otpisati i dati na ogled obliznjoj Maticnoj sluibi narodne knjiznice. Nakon tog postupka skola je slobodna otpisanu gradju dati u stari papir. Zakljucak Funkcija skolske knjiznice je unapredjiva­nje svih oblika odgojno-obrazovnog procesa. Iz toga logicno slijedi da fond te vrste bibli­oteke mora omoguciti realizaciju spomenute funkcije. Ukratko, mora sadrzavati najnoviju strucnu prirucnu i znanstveno-popularnu lite­raturu, te kvalitetna nova izdanja publikacija za obaveznu lektiru i slobodno citanje. Stoga preporucamo da se u iikolskoj knjiznici redo­vito provode revizije i otpisi, ali da se isto tako redovito popunjava i bogati knjizni fond. Za radnu grupu Veronika Celie-Tica Razvojna sluzba NSB-a." 5 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • izdelavo scitnikov iz alkalnega pa­ PREDSTAVLJAMO VAM USTANOVITEV ODDELKA ZA ZASCITO GRADIVA V NUK Z veseljem vas obvescamo, da smo v Naro­dni in univerzitetni knjiznici ustanovili Odde­lek za zalcito gradi11a. Za ustanovitev oddelka smo se odlocili zaradi narascajocih problemov ohranjanja gradiva. Velik de! knjiznicnega gradiva je namrec ogrozen: • gradivo prejsnjih stoletij zaradi mehanske obrabe • zap1s1 na paptrJU iz tega stoletja zaradi izredno slabe kvalitete papirja • pojavljajo se stevilni novi noeilci zapisov s svojimi specificnimi problemi V oddeleku za zascito gradiva homo sledili razvoju podrocja varovanja v svetu ter na na­cionalnem nivoju skrbeli za izobrazevanje m svetovanje. Oddelek je sestavljen iz naslednjih enot: • restavratorska delavnica • knjigoveznica • reformatiranje 1. Restavratorska delavnica bo kot osre­dnja drzavna restavratorska delavnica za knjiznicno gradivo pokrivala celotno repu­blisko podrocje. 2. Knjigoveznica bo skrbela za zascito knjig NUK z: • ustrezno vezavo pirja za vse arhivske izvode • izdelavo ustreznih map za gradivo • izdelavo zokov za plosce 3. Oddelek za reformatiranje bo pokrival po­drocje ohranjanja informacij s prenoeom na alternativne nosilce (mikrofilm, trajni papir, opticne diske ... ). Jana Kolar SIGIR '92 Konec junija 1992 je Royal School of Li­brarianship na Danskem organizirala 4-dnevno mednarodno konferenco o raziskovanju in ra­zvoju na podrocju iskanja informacij -IR (information retrieval). To je bila ze pet­najsta konferenca zdruzenja SIGIR (Specialist Group on Information Retrieval), ki deluje v okviru ACM {Association for Computing Ma­chinery). Konference se je udelezilo preko 200 strokov­njakov iz devetnajstih razlicnih drzav. Med njimi so bili vrhunski svetovni strokovnjaki s tega podrocja kot npr. N. Belkin, B. Croft, E. Fox, K. van Reisbergen, P. Willett. Tako kot doelej je bila tudi ta konferenca priloznoet za predstavitev najnovejsih izsledkov in rezul­tatov s podrocja t. i. nekonvencionalnega, al­ternativnega nacina iskanja informacij v teks­tovnih oz. bibliografskih podatkovnih zbirkah. Referati so obsegali naslednjo tematiko: apli­kacija sodobnih sistemov za iskanje informacij v okviru obseznih podatkovnih zbirk, teorija iskanja informacij, vmesnik in komunikacija v sistemih za iskanje informacij, procesiranje na­ravnega jezika, manipulacija s tekstom, struk­tura podatkovnih zbirk, verjetnostni nacin is­kanja informacij, uporaba sodobnih metod is­kanja informacij. Vecina referatov pa ni ostala na teoreticnem nivoju, ampak je bilo mozno ciji evropske poletne sole za iskanje informa­videti tudi demonstracijo posameznih prototi­cij v Sloveniji. Ob tern je bila sprozena tudi pov, ki so nastali kot rezultat eksperimental­pobuda, da se slovenska strokovna skupina za nega dela v preteklem in letosnjem letu. IR vkljuci v EIRSG (Evropean Information Ena izmed najpomembnejsih ugotovitev Retrieval Specialist Group), ki bo v kratkem konference je dejstvo, da metode in tehnike tudi uradno ustanovljena. Naslednja konfe­umetne inteligence in ekspertnih sistemov po renca SIGIR bo od 27. do 30. junija 1993 v nekaj letih testiranja niso nasle plodnih tal pri Pittsburghu, ZDA. oblikovanju nekonvencionalnih sistemov za is­Publikacija z referati z letosnje konference kanje informacij. Konferenca zato prakticno je na voljo v INDOK centru za bibliotekarstvo pomcni povratek k t. i. statisticnim metodam NUK. iskanja informacij, ki imajo svojo podlago v verjetnostni teoriji. Ta pristop ima ze vec kot dr. Mirko Popovic 20-Jetno tradicijo in ocitno dozivlja svojo revi­talizacijo. Kljub dolgoletnim prizadevanjem pa je le malo teoreticnih resitev na tern podrocju naslo DELAVNICA 0 pot v komercialne sisteme za iskanje informa­ KNJIZNICARSKEM cij. Slednji se vedno temeljijo na uporabi Boo­ MANAGEMENTU lovih operatorjev in aktivni vlogi informacij­skega posrednika, kar nikakor ni v skladu s Budimpesta, 29. in 30. junija sodobnimi zahtevami danasnjih uporabnikov. 1992 Zanimivo-in hkrati zalostno-je, da je ne­kaj referentov krivdo za to naprtilo kar sa­Mednarodna evropska knjiznicarska orga­mim knjiznicarjem, ki bojda niso zainteresi­nizacija LIBER, nekaksna IFLA za Evropo, rani, da uporabniki neposredno sami iscejo po je bila organizator delavnice o manage­podatkovnih zbirkah. Na srefo je ta teza na­mentu, ki je bila namenjena sodelovanju med letela na ogorcene reakcije in srdito polemiko, knjiznicami vzhoda in zahoda. Delavnica je ki je nasla konkretno oporo v primeru OPAC­bila v Budimpesti, v nacionalni knjiznici Sze­a, katerega razvoj in uporabo spodbujajo sami chenyi, 29. in 30. junija letos tik pred letno knjiznicarji. konferenco LIBERa. Eden Delavnico je odprl podpredsednik LIBERa pomembnih sklepov-in nacinov vecjega uve­in generalni direktor univerzitetne knjiznice iz ljavljanja sodobnih metod iskanja informacij v Helsinkov, Finska, dr. Esko Hakli. V uvodnem komercialnih sistemih-je testiranje s pomocjo delu sta bila na dnevnem redu dva nosilna refe­vecjih podtakovnih zbirk. Doslej je bila na­rata in sicer Roberta Daviesa iz Londona, ki je mrec vecina eksperimentalnega dela oprav)je­govoril o knjiznicah v nekdanjih sociali.sticnih nega na manjsih zbirkah dokumentov, kar je dezelah v novi situaciji, in dr. Vojtecha Balika, velikokrat vnasalo dvome v verodostojnost re­direktorja ceske nacionalne knjiznice iz Prage, zultatov. ki je razmisljal o isti temi pod naslovom Izzivi Poleg seznanitve s trenutnim stanjem na po­in moznosti za razvoj znanstvenih knjiznic v drocju razvijanja sodobnih metod iskanja in­nekdanjih socialisticnih drzavah. formacij je bila udelezba na konferenci kori­Druga sesija je nosila naslov Razvoj po­stna zaradi ponovnega razgovora o organiza-litike za znanstvene knjiznice posamicno in skupaj; tu je spregovorila Brenda Moon iz univ. knjiznice v Edinburghu o tern, kako knjiznice izrazajo svojo skupno politiko in skusajo vplivati na vlado, rnedtem ko je rav­natelj nacionalne tehniske knjiznice iz Bu­dirnpeste, Erika Vajda razmisljal o strukturi in prioritetah knjiznice in informacijskega sis­tema v majhni dezeli. V drugern delu te sesije, ki je bil znacilen po tern, da nihce od predvidenih referentov ni prisel na delavnico, je prof. Koch prebral re­ferat dr. Andreasa Anderhuba, univ. knjiznica v Mainzu, o politicnih problernih in rnanage­mentu v univerzitetni knjiznici. Naslednji clan je bila v tretji sesiji na vr­sti avtornatizacija znanstvene knjiznice, kjer sta predstavila svoja referata dr. A. Bossers, PICA, Haag (predsednik ELAGa -skupina za avtornatizacijo knjiznic LIBERa) in Martin Svoboda, nacionalna knjiznica Ceskoslovaske iz Prage. Na cetrti sesiji, ki sern ji predsedoval, pa eta govorila Lars-Erik Sanner, bivsi direktor knjiznice na stockholmski univerzi, o razvoju fondov v obdobju sprernemb in dr. Vladas Bu­lavas, direktor nacionalne knjiznice iz Litve, o razvoju fondov v bivsih dezelah socializma. Delavnica se je koncala z razpravo o predlo­gih in priporocilih LIBERu za nadaljnjo aktiv­nost na tern podrocju. V razpravi sem se veckrat oglasal in govo­ril o literaturi na terno knjiznicnega informa­cijskega sistema in pri tern ornenjal izkusnje NUK, zlasti INDOK center v nasi nacionalni in univerzitetni knjiznici. V polerniki z Erikorn Vajdo sem mu zameril staticno pojmovanje knjiznice brez povezovanja v mrezo knjiznic, kar je kasneje referent priznal kot napako in napovedal revizijo svojega referata v priho­dnje. Sirse sem govoril tudi o slovenskih izkusnjah pri uvajanju avtomatizacije v NU Ku ter kasneje tudi o modelu vodica po univerzite­tnih knjiznicah ALPE-ADRIA, ki bi ga kazalo posnemati tudi v sirsem evropskem prostoru. Predlagal sem tudi, da se omogoci ob pomoci LIBERa tiskanje nacionalnih bibli­ografij manjsih dezel na CD-Rornu, da se omogoci boljsa dostopnost do knjiznicnih ka­talogov drugih knjiznic, da se intenzivira med­knjiznicna izposoja in dostava dokumentov, in da se nasploh organizira konferenca o manage­mentu in o knjiznicarskih problemih manjsih evropskih dezel. Osebni splosni vtis z delavnice ni bil naj­boljsi, saj smo prakticno posegali na vsa po­drocja knjiznicarske dejavnosti in je bilo o sa­mem managementu le malo govora. Referati zvecine niso bili na teoreticni ravni, pac pa so ostajali na nivoju porocil. Zakljucki tudi niso prinasali bistvenih novosti. Kljub temu udelezba ni bila odvec, saj mi je uspelo poglo-­biti ali navezati stike z mnogimi evropskimi bibliotekarji, med njimi zelo pomembnimi di­rektorji nacionalnih ali univerzitetnih knjiznic, pa tudi z evropskim svetom. S podrocja bivse Jugoslavije sem bil edini udelezenec, stroske za moje bivanje v Bu­dimpesti (pot in hotel) pa je pokril LIBER. Torno Martelanc LIBER '92 Od 1. do 4. julija 1992 je v prosto-­rih madzarske nacionalne knjiznice v Bu­dimpesti potekala redna letna konferenca in skupscina LIBER {Llgue des Bibliotheques Europeennes de Recherche). LIBERje medna­rodno zdruzenje nacionalnih in visokosolskih knjiznic (t. i. raziskovalne knjiznice), ki ima osnovni cilj doseci tesnejso povezanost knjiznic v Evropi. Tesnejse povezovanje knjiznic naj bi vodilo h kvalitetnejsi zasciti evropske kulturne dediscine, ucinkovitejsemu dostopu do publi­kacij v posameznih knjiznicah in hitrejsemu pretoku informacij znotraj Evrope. predvidoma na Portugalskem. LIBER je ze zdavnaj presegel okvire Evropske skupnosti in potemtakem povezuje dr. Mirko Popovic knjiznice tako v Zahodni kot tudi v Srednji in Vzhodni Evropi. Temu primerna je bila tudi pisana druscina udelezencev letosnje kon­ference, ki 80 prispeli kar iz 29 razlicnih drzav A vstrijski simpozij: (ob predstavnikih zahodnoevropskih, srednje­ZNANSTVENE KNJIZNICE IN evropskih in skandinavskih drzav 80 bili v Bu­ NJIHOVA UPORABA dimpesti tudi predstavniki Albanije, Bolga­rije, Estonije, Litve, Latvije, Rusije, Romunije V avstrijski nacionalni biblioteki je 24. ju­itd.). nija potekal simpozij, kjer so najvidnejsi av­Vodilna tema konference je bila vsebovana strijski bibliotekarji ob pomoci nemskega in v naslovu Coping with change. Uvodni in poz­finskega kolega govorili o nacinu uporabe dravni nagovor je imel predsednik madzarske znanstvenih knjiznic. vlade Jozsef Antall, ki je poudaril pomen V uvodnem referatu je dr. Esko Hakli, gene­evropske integracije in sodelovanja. Strokovni ralni direktor helsinske univerzitetne knjiznice, refcrati (zal zbornik se ni natisnjen) so obrav­ki je hkrati tudi nacionalna knjiznica Finske, navali nove pogoje dela, v katerih se n&hajajo spregovoril o protislovju med uporabo in va­nacionalne in visokosolske knjiznice (financi­rovanjem gradiva. Njegova knjiznica -je deja! ranje, gradnja posameznih zbirk dokumen­dr. Hakli -se sicer imenuje univerzitetna, ve­tov, evropske racunalniske podatkovne zbirke, dar pa je po svoji dejavnosti bolj nacionalna. kadrovska politika v knjiznicah, knjiznicne Povedal je, da gradijo nove prostore, hkrati pa zgradbe itd. ). bodo adaptirali tudi stare. Med drugimi po­Skorajda bolj koristna od samega po­datki, ki jih je navedel, je zlasti zbodlo v oci slusanja referatov pa je bila vzpostavitev dejstvo, da 80 mikrofilmali ze 70 % finskega stevilnih stikov med NUK-om in posameznimi tiska na 30 milijonih posnetkih. knjiznicami. Tako so bili sklenjeni dogo­Podobno temo -o nasprotju med zascito in vori o medsebojnem sodelovanju z nacional­uporabo -je ob starem gradivu v avstrijskih nimi knjiznicami baltskih drzav, Katalonije, univerzitetnih knjiznicah obdeloval dr. Walter $kotske, Irske, Walesa in Finske. $e posebej je Neuhauser, direktor univerzitetne knjiznice v bila zanimiva informacija o nastajanju evrop­I~msbrucku. Posebej je poudaril nalogo sle­skega retrospektivnega kataloga starejsega ti­herne univerzitetne knjiznice, da vnese v svoj ska ( 16. , 17. in 18. stoletje), v gradnjo kate­program tudi razstavno dejavnost. rega naj bi se v prihodnje vkljucila tudi Slo­Direktor univerzitetne knjiznice na Dunaju venija. $e nekaj: predstavnik NUK-a je bil in dolgoletni predsednik avstrijskega zdruzenja izvoljen tudi v delovno skupino LIBER za po­bibliotekarjev, dr. Ferdinand Baumgartner, se drocje Srednje in Vzhodne Evrope. je razgovoril o nekaterih aktualnih aspektih Na konferenci 80 bili tudi predstavniki uporabe njegove knjiznice. Posebej je ome­OCLC-ja, s katerimi se je NUK dogovoril za njal izreden vzpon dejavnosti knjiznice, saj se poskusno enomesecno uporabo celotne podat­je v 25 letih stevilo studentov na dunajski uni­kovne zbirke, ki trenutno obsega preko 24 mi­verzi povecalo petkrat, stevilo obiskovalcev v lijonov zapisov. knjiznici kar sestkrat, medtem Im se je stevilo Naslednja konferenca LIBER bo leta 1993, delavcev v biblioteki le podvojilo. Zanimiv je bil prispevek dolgoletnega rav­natelja univerzitetne knjiznice v Gradcu, se­daj upokojenega dr. Franza Krollerja, ki je nanizal veliko duhovitih, svezih misli o "se­niorskih" uporabnikih, ki se v svojem tre­tjem zivljenjskem obdobju odlocajo za upo­rabo knjiznice. Njegova naslednica v graski univerzitetni knjiznici, dr. Sigrid Reinitzer se je ukvarjala z novimi mediji, novimi tehnologijami v upo­rabniskem servisu v njeni biblioteki. Navedla je veliko konkretnih stevilk, ki ilustrirajo sta­nje in razvoj graske univerzitetne knjiznice. Posebno polemicno noto v razpravo je vne­sel dr. Hans Haider, kulturni urednik casopisa Die Presse z Dunaja, ki je govoril o zasta­relih metodah, neprimernem casu in tezavni dostopnosti do gradiv za uporabnike v nacio­nalni knjiznici. Njegov prispevek je vse prej kot navdusil pri80tne delavce iz nacionalne knjiznice, je pa sprico svoje duhovitosti vne­sel svezega duha v razpravo na simpoziju. Z drugega, neknjiznicarskega vidika je go­voril univ. prof. dr. Guenter Hodl, znani zgo­dovinar s celovske univerze, ki je razpravljal o obvladovanju znanja v knjiznicah s pomocjo bibliografij in dokumentacije. Gost iz Nemcije, generalni direktor drzavne biblioteke PreuSBischer Kulturbesitz v Berlinu, dr. Richard Landwehrmeyer je pojasnil, kako v Berlinu resujejo problem dveh knjiznic iz nek­daj razdeljenega Berlina. Govoril je tudi o dilemi, ali zgraditi novo knjiznico v predme­stju ali pa se zadovoljiti z dvema obstojecima v centru. In kako potem resevati problem fonda? Sugeriral je moznost delitve gradiva s casovno cezuro, se pravi v eni knjiznici gradivo do dolocenega leta, v drugi pa po tej letnici. Dr. Hermann Riepl, direktor spodnjeavstrij­ske dezelne knjiznice iz St. Poltna je nacel vprasanje vizije in njenega uresnicevanja na primeru njegove knjiznice. Kot uporabnik je nastopila svobodna pisa­teljica Thea Leitner z Dunaja in opisala svoje izkusnje pri uporabi avstrijske nacionalne bi­blioteke. Vsekakor je pri tern naporu bila manj kriticna od svojega predhodnika iz casopisa Die Presse. Z uporabniskega vidika je razmisljal tudi univ. prof. dr. Wendelin Schmidt-Dengler z germanskega instituta univerze na Dunaju, ko je razpravljal o imaginarni knjiznici, o pe­sniskih sanjah znanstvene biblioteke. Vsaj tako se je glasil naslov njegovega prispevka. Cas ni dopuscal poglobljene razprave. Sicer pa je ves simpozij potekal v senci slovesnosti, ki so se naslednji dan zacele ob otvoritvi pod­zem.skega dela nacionalne biblioteke Avstrije. Vsi referati bodo natisnjeni v posebni publi­kaciji, ki naj bi izsla v prihodnjih mesecih, kot 80 napovedali v nacionalni biblioteki na Du­naju. Torno Martelanc NACIONALNA KNJIZNICA AVSTRIJE SE JE POVECALA N acionalna knjiznica A vstrije se je povecala kar za 16. 300 m2 povrsine. 25. junija letos so slovesno odprli nove prostore, ki 80 veljali nic manj kot 300 milijonov avstrijskih silingov. Tako kot vecino nacionalnih knjiznic v svetu je tudi dunajsko pestila nadloga pomanjkanja prostora za cedalje vecji fond gradiva, ki se steka v najvecjo avstrijsko knjiznico. Avstrij­ska nacionalna knjiznica zavzema ugledne pro­store v Hofburgu v srediscu Dunaja, kar pa pomeni, da se niti za hip ni dalo pomisliti na novo gradnjo v strogo spomeni.sko zascitenem predelu. Mozna resitev je bila v izgradnji nove stavbe izven sredisca Dunaja, kar pa ni uga­jalo vodstvu nacionalne knjiznice, ali pa v gra­dnji podzemeljskih etaz v samem predelu Ho­fburga. Za slednjo resitev 80 se koncno tudi odlocili in to ze v tridesetih letih, vendar je blizajoca se svetovna vojna takrat zavrla ure­ snicitev nacrtov. Po drugi svetovni vojni so obnovili nacrte za dodatno izgradnjo. V letih 1962-1966 se je knjiznica razsirila v novi Ho­ tburg, kjer so odprli nove citalnice, skladiiica pa umestili v kleti in podstresja. Pritisk skoraj 100.000 izvodov, ki prihaja le­tno v knjiznico, je se mocneje poudaril prostor­ski problem dunajske nacionalke. Prihajajoce knjige, casopisi, revije, brosure, letaki, karte, note, fotografije, rokopisi, zapuscine kot tudi novi mediji -mikrofilmi in mikrofisi, tonske ka­sete, video kasete, CD plosce itd. 80 zaostrovali prostorsko stisko. Zato 80 1. marca 1988 zaceli graditi podzemske etaze pod Hotburgom. Na povrsini 5.000 m2 80 zgradili iitiri pod­zemske etaze. Prva ima skozi okna na terasi Hotburga iie delno dnevno svetlobo, medtem ko so ostale tri zgrajene popolnoma pod ze­mljo. To 80 v celoti skladisca, ki bodo lahko hranila okrog 4 milijone zvezkov in to naj bi zadostovalo za naslednjih 30 let. V vseh skladiscih so kompaktusi, ki jih je moc pre­mikati rocno. A vstrijci so prakticni ljudje in se niso odlocali za elektricno rokovanje s kom­paktnimi policami, saj, kot sami pravijo, jim lahko vsak izpad elektricnega toka zablokira poslovanje skladisc. Moderen transportni sis­tern povezuje skladisca z izposojo. V prvi etazi, kjer se ze zacenjajo skladisca, pa je hkrati tudi casopisna citalnica za obisko­valce ter avdiovizualni oddelek z mikrocitalci s skupaj 110 sedezi. Pravijo, da je po dokoncanju trakta s pre­lestno dvorano Prunk v prvi tretjini 18. stole­tja to najvecja pridobitev nacionalne knjiznice Avstrije. Torno Martelanc OBVESTILA KONGRESI IN POSVETOVANJA • 18.-20.9.1992. LAITG (Library Associ­ation Technology Group) Annual Confe­rence: Ten years on. A look back and for­ward at Information Technology. St Mar­tins College, Lancaster, Velika Britanija. Informacije: Catherine Hume, Royal In­stitute of British Architects, 66 Portland Place, London WlN 4AE, tel. 071 580 5533 ext. 4307, fax: 071 631 1802. • 18.-20.9.1992. The 16th Business In­formation Conference. Elvetham Hall, Hampshire, Velika Britanija. Informacije : Jenny Perry, TFPL Training, 22 Peter's Lane, London EClM 6DS, tel. : 071 251 5522, fax: 071 490 4984. • 12.-14.10.1992. The Institute of Infor­mation Scientists' Annual Text Retrieval Conference. The Cavendish Conference Centre, London WlM SAD, 82 New Ca­vendish Street. Informacije: The Insti­tute of Information Scientists, 44-45 Mu­seum Street, London, WClA lLY. tel. : +44 71 831 8003/8633, fax: +44 71 430 1270. SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE V LETU 1991 (posnetek po porocilih SIK pripravila Silva Novljan) 1 Organiziranost knjiznic • 60 oerednjih obcinskih knjiznic za 62 obcin ima 856 izposojevalnih mest: -225 stalnih izposojevalisc -395 bibliobusnih posta.jalisc (7 bibliobusov) -236 izposojevalisc kolekcij potujoce knjiznice -78 nepokritih krajev • 35 knjiznic sa.mostojnih, 25 zdruzenih z drugimi dejavnostmi • odprtost: norma.tiv 10 sek. na prebivalca. tedensko dosega. 32 knjiznic 2 Pogoji dela 2.1 Prostor: 47.288 m2 ali 23,2 m2 na 1000 prebivalcev . Norma.tiv 28 m2 na. 1000 prebivalcev dosega 9 knjiznic. 2.2 Oprema: • 46 knjiznic ima racunalnisko opremo • 37 knjiznic ima ze programsko opremo • 17 knjiznic tudi komunikacijsko opremo Vse imajo ustrezno mehanografsko opremo, vecina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. 2.3 Knjiznicno gradivo 2.3.1 Temeljna zaloga Gradivo St. enot Knjige Casopisje Neknjizno gradivo 4.975.235 145.965 306.570 SKUPAJ 5.427.770 2,72 knjige na prebivalca. Normativ 3 knjige na prebivalca dosega 11 knjiznic. 12 2.3.2 Prirast Gradivo St. enot Knjige 251.627 Casopisje 12.955 Neknjizno gradivo 26.274 SKUPAJ 290.856 126 knjig na 1000 prebivalcev. Normativ 200 knjig na 1000 prebivalcev dosegajo 3 knjiznice. Normativ 5 naslovov casopisja na 1000 prebivalcev dosega 14 knjiznic. Ocena prirasta po vsebini: • 20% leposlovja za mladino • 27% leposlovja za odrasle • 53% strokovnega knjiznicnega gradiva (kjer so po vrstnem redu zastopane skupine UDK: 6, 7, 3, 9, 5, 82P, 0, 1, 80, 2) 2.3.3 Odpis 75.441 enot oz. 1,39% temeljne zaloge knjiznicnega gradiva. Knjiznicni delavci -(redno zaposleni) Skupno stevilo knjiznicnih delavcev: • 530,3 strokovnih delavcev {428 opravljen strokovni izpit) • 152,2 upravno-tehnicnih delavcev in manipulantov • SKUPAJ: 682,5 vseh knjiznicnih delavcev Izobrazbena struktura knjiznicnih delavcev: • visoka: 21% visja: 48% srednja: 31 % 44 direktorjev oz. vodij knjiznic ima opravljen strokovni izpit. Na 2000 prebivalcev je 0,53 strokovnega delavca. Normativ IFLA na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec dosega 1 knjiznica. Na 10.000 prebivalcev 2,75 strokovnega knjiznicnega delavca. Normativ na 10.000 prebivalcev 2 knjiznicna delavca d08ega 31 knjiznic. 1 delavec (strokovnim delavcem smo pristeli tudi manipulante, skupaj 569,1 delavcev) je izposodil 16.391 enot knjiznicnega gradiva. Samo 13 knjiinic je oblikovalo izp080jo po maksimalnem standardu, ostale ga presegajo. 3.1 Dohodek • Knjiznice so pridobile povprecno 202 SIT na prebivalca. • na clana 1.203 SIT • strosek izp080jene enote knjiznicnega gradiva je 43 SIT • ena nabavljena enota knjiznicnega gradiva je stala 353 SIT • od skupnega dohodka je bilo porabljenih 21 % za nakup knjiznicnega gradiva, 20 % za materialne stro§ke in 43 % za place Uporabniki 4.1 Ciani Ciani St. clanov mladina odrasli 153.213 (34,03% vseh mladih prebivalcev) 182.325 (11,79% vseh odraslih prebivalcev) SKUPAJ 335.538 (16,80% prebivalcev) 4.2 Obisk • 4.208.542 obiskovalcev knjiznice • 199.731 obiskovalcev prireditev • SKUPAJ: 4.408.273 obiskovalcev Vsak clan je prise! 13-krat v knjiznico. 4.3 lzposoja lzposoja St. izposojenih enot na dorn 7.440.296 v knjiznici 1.804.390 rnedknjiznicno 3.695 SKUPAJ 9.248.381 Clan si je izposodil 27,6 enot, ob vsakern obisku povprecno 2,2 enoti knjiznicnega gradiva. Ohr at temeljne zaloge knjiznicnega gradiva je bi! 1, 7-krat. Normativ: 3-x je bil doeezen v 6 knjiznicah, 2-x v 9 knjiznicah ... 4.4 Prireditve Vrsta Stevilo prireditev prireditev Razstave 911 Ure prav)jic 1.862 Kvizi, uganke 303 Srecanje z ustvarjalci 195 Predavanja 137 Ogledi knjiznic 1.789 Drugo 1.378 SKUPAJ 7.096 Knjiznice so irnele povprecno 2 prireditvi na teden. Na I prireditvi je bilo 28 obiskovalcev. Podatke primerjajte z letorn 1990. Glej Knjiinicarske novice, 1(1991)9-10. POVPRECJE NEKATERIH ZNACILNOSTI SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC II Zna