OBVEZNI IZVOD V MAJ 2002 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 31. maj 2002, letnik VI Št. Arcevia MED VINOM IN NASMEHOM Arcevla v oče!) RJbr)ičariov ... Župan Silvio Purgatori se je s kratkim premislekom odločil, da na vprašanje, kako neki bi v klišejskem stavku opisal mesto Arcevia, odgovoril: turistično mesto. Blagodejni višinski zrak, srednjeveška arhitektura, obdana s kamnitim obzidjem, pod njo pa vinorodni del prečudovite gričevnate dežele. Takšni panoramski pogledi, kot se ponujajo, na tem končku italijanskega sveta, so pravcato naravno razkošje, saj dih izgubljamo ob Apeninih in Jadranskem morju hkrati. To turistično mesto sicer ob dveh hotelih s 40 prenočišči beleži okrog 8000 nočitev letno, posebej pa propagira športni turizem. Mamljive so tudi turistične kmetije - kar 18 jih je - a na precej visoki ravni. Tam ne dobite v roke vil, da zavoljo občutenja pravega podeželskega življenja kidate gnoj, marveč lahko svoj užitkarski nagon sprostite celo v zunanjem bazenu. Kakovostno rdeče in belo vino, ki ga največ pridelajo v bližnjem kraju Jesi, je zaščitena znamka, prodajajo pa ga zgolj na italijanskem trgu. Kako dobro znajo ceniti ta naravni dar, pa priča znameniti festival vina, ki se na arcevijskih ozkih in strmih kamnitih ulicah odvija že vse od leta 1930. Takrat je tak nepopisni vrvež, da ljudi nihče niti šteti noče, kar so potrdili tudi ribniški obiskovalci. V občini, ki sicer šteje pol manj ljudi kot ribniška (5.500, leta 1920 pa 14.0001), z denarjem kar dobro ravnajo, saj ga imajo na razpolago trikrat več kot mi, 16 mio evrov (Ribnica pa le 5). Imajo skoraj enako število svetnikov, med njimi dve ženski. Trenutno obnavljajo tudi nekatere arhitekturne spomenike, ki jih v večini primerov v celoti financira kar država sama. Dediščina je namreč ponos in last vseh. Slikovito občino, ki se razteza na 126 km2, tvori 18 skupnosti in s svojo kulturno raznolikostjo in drugačno mentaliteto bogati kar 18 narodnostil Celo Kočevka Lidija si je tam ustvarila svoj dom. V tamkajšnje kraje pa jo je odpeljal obrtnik iz Arcevie, ki je kot član delegacije prišel na obisk v Ribnico. Vse se splete, tudi ljubezen... V tej občini ni ne kriminala ne nezaposlenih. Vsaka garaža je poslovni prostor kakega obrtnika, največja tovarna pa je nekoliko nižje. V njej ima redno delo 300 ljudi, izdelujejo pa dele za hladilnike. Demografska in izobrazbena struktura prebivalstva je podobna kot pri nas, čeprav prevladuje starejša populacija, nad 60 let. Najmočneje je zastopana poklicna izobrazba, mladi pa se izobražujejo v univerzitetnem centru v Urbinu ali pa v Senegaliji. Zabavajo pa v Riminiju... Pravi greh bi bil, če se ne bi zapeljali 15 km iz Arcevie, ker bi ne vstopili v fantazijski jamski svet, ki ga ponuja (tako Italijani), "najlepša jama v Evropi" Frasassi. Bohoti se z živostjo svojih kapnikov in ponaša s tem, da jo je ob njenem odprtju leta 1971 obiskalo kar milijon ljudi. Jo pa skrbno čuvajo in večidel jo obiskujejo le Italijani. Sicer pa, dokler se jih v njej ne zvrsti vseh 60 milijonov... O da, še nečesa se ni moglo spregledati v tem skoraj idiličnem kraju. Poleg tega, da na svojem mestu stoji še vsa preteklost (nič porušenega), da iz ljudi veje drugačen, bolj topel temperament in odprt, nenarejen pristop...Po ulicah se sprehajajo mestna pa cestna policija pa karabinjerji, a odnos je spet DRUGAČEN. Vse je mnogo bolj spoštljivo naravnano do posameznika, dopušča se mu svoboda, ki ne omejuje njegovega vsakdana in...tudi to se lahko zapiše...tam ni policiji nič odveč storiti karkoli, kar bi bilo v dobro skupnosti. Pa če je treba mačko sneti z drevesa, pa mačkol A. Pahulie O pobratenju na strani 6 E Rešem Maja PIŠEMO: Novice iz doline Romi v rokah svetnikov JV Slovenija se vozi v "ficku" Kulturne drobtinice Vre, vre, vre, v Lončarju smo Rib'ncanje Ples mažoret Tema meseca Arcevia "Bratenje med Arcevia in Ribnico se je začelo še v časih, ko slovenski politični sistem ni bil naklonjen italijanskemu in so spomini na vojno in enačenje Italije z okupatorjem še burkali vročo kri v marsikateri slovenski in tudi ribniški glavi. Tega se še dobro spominja Stane Nosan, zaradi katerega je Teta 1972 do pobratenja med občinama tudi prišlo. "Cernu se povezujemo z Italijani?" so ga nejevoljno spraševali Ribničani, ki so še hranili žive podobe požganih vasi in pobitih ljudi." Predvolilno dogajanje Enakost vseh pred davčnimi zakoni Razpise in pomembna obvestila pregledujte od strani 14 do 24 Zabavne strani na strani 22 :rr\' Pobudnika pobratenja Dobro sem si zapomnil leto 1972 in trenutek, ko se je skozi Arcevio vila slavnostna povorka. Ljudje so od vseh strani kričali: "Salute, Stanko! Pozdravljen, Stanko!" (Bogomir Abrahamsberg) Takrat se je tudi uradno začelo pobratenje. Bralci pišejo 26 Od vrtca do šole 28 Vrtec opomnil na odprtost duha Pogovor iz šolskih klopi 30 Naša gostja je bila Vlasta Pogorelec Športni utrinki 32 Bojan Čebin evropski viceprvak Ribniški duatlonci med prvimi u -M f D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091,8369 765 Izid naslednje številke: 28. junij 2002 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 11. junija 2002 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: A. Pahulje :■ rxji ioci aiz>ewoixi ROMI V ROKAH SVETNIKOV "Naj Romi dobijo vsaj vodo!" V kratkem ni moč pričakovati nikakršnih rešitev glede ribniške romske skupnosti Ribniški občinski svetniki tudi na zadnji redni seji, ki je bila 25. aprila, niso našli odgovora nato, kako urediti sobivanje domačinov z okrog 80 Romi, kolikor naj bi jih živelo v naši občini. Problematika se je na dnevnem redu znašla zaradi protesta množice stanovalcev naselij, ki imajo Rome za najbližje sosede in z njimi tudi največ težav. Novih predlogov ali konkretnih rešitev pa svetniki ponovno niso podali. Tematika se jim zdi težko rešljiva, kot je bila tudi decembra 1999, ko so to etnično manjšino zadnjič obravnavali. Zatakne se jim pri istem vprašanju: kje najti lokacijo, ki bi bila sprejemljiva tako za domačine kot za Rome. Po mnenju župana Jožeta Tanka je v občini Ribnica preprosto ni, tako da je Alojz Marn začel razmišljati tudi o tem, da bi Rome preselili izven ribniških meja. "Samo intelektualne premete delamo, kaj bi bilo dobro in kaj ne, a če se občinski svet ne more politično odločiti, če ljudje ne bodo ZA in če ne bomo izbrali lokacije ter jo komunalno opremili, je vsaka razprava farsa. Vsi sklepi so le okrasek," je prepričan župan. Pred štirimi leti je gladko padel predlog občinske uprave, da se Rome namesti v opuščene prostore begunskega centra, vendar je ribniška krajevna skupnost vztrajala pri rešitvi problema. Tako se je ribniška delegacija, sestavljena iz občinskih predstavnikov ter prizadetih občanov, odpravila 5. oktobra 2000 v Ljubljano, kjer je na Uradu za narodnosti vsem pristojnim državnim funkcionarjem predstavila vso resnost romske problematike. Takrat je Urad obljubil, da bo ustanovil posebno delovno skupino za pomoč pri razreševanju problemov ribniške romske skupnosti, a do tega dne ne Občina ne KS nista prejeli niti obljubljenega zapisnika s tega sestanka, kaj šele obvestilo o kakršnih koli začetih ukrepih. Takšno nezainteresiranost državnih institucij je Benjamin Henigman označil kot dokaz za to, da Slovence obravnavajo kot drugorazredne državljane. Prav tako se je spraševal “ali smo v Ribnici res tako 'žleht' ali posebni ljudje, da nikakor ne more priti do sožitja med Romi in domačini." Najprej je Henigman celo dejal, da bo glasoval proti predlaganim novim sklepom občinske uprave, "ker ljudi z njimi ne bomo zadovoljili', vendar si je pri glasovanju premislil. Sklepi, ki jih je svet soglasno sprejel, res v ničemer ne bodo pripomogli k takojšnjemu urejanju slabih razmer. Da bi se uredile, pa si domačini najbolj želijo. Še največja pozornost naj bi se v prihodnje namenjala mladim romskim otrokom, ki naj bi se jih intenzivno vključevalo v vrtec. V ta namen namerava občina financirati tudi dodatnega delavca za delo z njimi. Občinski svet bo več pobud naslovil tudi na vlado in pristojna ministrstva. Tako pričakuje, da bo vlada za delo z Romi zagotovila usposobljen kader, policija redno nadzirala bivanje Romov, ki nimajo stalnega prebivališča v Ribnici, državni zbor pa spremenil zakon o socialni pomoči. Le-ta naj bi bolj spodbujal iskanje zaposlitve, ne pa Romom še naprej zagotavljal tako visoko denarno socialno pomoč, da se jim niti zaposlitve ne ljubi in ne splača iskati, je menil Miha Klun, ki bo s tem mesecem začel na lastni koži čutiti, kaj pomeni biti prvi romski sosed. Romi v očeh institucij (povzeto po poročilih) • Osnovna šola ima v letošnjem letu 14 Romov, ki so vključeni v oddelke od prvega do petega razreda. Mlajši otroci prihajajo v šolo redno, starejši pa so veliko odsotni. Kot razlog navajajo neprimerne bivalne razmere ter pomanjkanje vode in elektrike (spomladi pa nabirajo zelišča). Polovica jih živi v taborih, pet na Knafljevem trgu, trije pa v hiši v Goriči vasi. Imajo brezplačno malico, stroške kosil pa bi morali poravnati njihovi starši, zato se mora šola nenehno boriti za izplačila. Šolski programi so Romom prilagojeni, vedenjsko pa ta manjšina izstopa. • Vrtec, kot smo pisali že v prejšnji številki, z romskimi otroki nima večjih težav. Ti otroci kažejo čustveno navezanost na vzgojno osebje, veselijo se pohval in individualnih ali pa skupnih uspehov. Veliko spodbude so potre bovali pri uvajanju novih higienskih navad, toaleti in sprejemanju drugačnih vzorcev obnašanja. • Policija ugotavlja, da največ kaznivih dejanj povzročijo otroci, ki niso vključeni v nobeno obliko osnovnega ali drugega izobraževanja in so nepismeni. Največ preglavic povzročajo ravno v bližini Lepovč. • Komunala se pritožuje, da Romi ne kažejo nobenega zanimanja za ureditev svojih naselij niti nočejo pomagati pri čiščenju svojih naselij in okolice. Lani je Komunala v Lepovčah postavila tudi leseno barako (9x4 m), a jo je romska družina zaradi malomarnosti skoraj zažgala. Glede na to, da so Romi brez vode, jim je Komunala omogočila, da si posode s pitno vodo napolnijo na pokopališču v Hrovači. • Trenutno prejema denarno socialno pomoč 13 romskih družin in 3 posamezniki. Otroški dodatek za 40 otrok dobiva 13 družin. Če otrok ne pošiljajo v skrajšano pripravo na šolo, se jim otroški dodatek odvzame. Takrat postanejo Romi agresivni do strokovne delavke in poskušajo z grožnjami doseči svoj cilj, pravijo na Centru za socialno delo. Javni zavodi, ki so bili pozvani, da podajo svoje videnje problema, se tudi soočajo s težavami glede Romov. Zdravstveni dom (ZD) v zadnjih mesecih opaža, da se Romi vse bolj pogosto zatečejo v 'bele prostore'. Bolehnega ponavadi spremlja še skupina ostalih, predvsem mladoletnih Romov, ki nato poškodujejo stavbo, inventar ali pa se izživljajo na parkirišču. ZD moti tudi vse več alkoholiziranih in nasilnih romskih mladoletnikov, ki so 13. marca na primer celo razbili steklo na vhodu. Druga, veliko bolj napeta zgodba se razvije, ko morajo predstavniki institucij obiskovati romska prebivališča. Negodujejo patronažne sestre, socialne delavke pa tudi s pogostimi obiski v tabore nič ne dosežejo. Direktorica Majda Vrh pravi, da romske družine za svetovanje niso dojemljive. Policija pravi, da Romi v isti meri kršijo predpise kot vsa ostala neromska populacija, predvsem pa naj Romi dobijo vsaj vodo, je pripomnil policijski komandir Mirko Ješelnik. Največ kaznivih dejanj so namreč povzročili ravno takrat, ko so iskali vodo, je dodal. Pri pohajanju po hišah in ostalih objektih so se njihove skomine menda precej povečale in so tako spotoma še kaj ukradli ali poškodovali. Če bi mi živeli kot Romi, tudi ne bi bili dosti boljši, je dodal župan Jože Tanko. "A bi se šli prat v Bistrico?' Ješelnik je znova poudaril, da največ kaznivih dejanj povzročijo otroci, ki pa do 14. leta niso kazensko odgovorni. Problematičnih romskih otrok pa po njegovih izkušnjah noče sprejeti noben prevzgojni zavod, ker so: prestari. Kot taki naj bi bili nedojemljivi za prevzgojo, dodatne težave pa si bi zavodi nakopali s starši, ki otrok nočejo oddati. S poostrenim policijskim nadzorom nad tabori tudi najverjetneje ne bo nič, saj komandir pravi, da "noben policist ne bo tvegal kariere in kršil predpisov, in tudi ne lazil po vseh poteh, ki jih Romi vsakodnevno opravljajo po dolini. Bi se pa tabori lažje nadzirali, če bi Občina jasno določila meje območja, kjer Romi lahko bivajo, policija pa pazila na njihovo gibanje, je dejal Miha Klun. "Ne jih spraviti v geto, le ograditi oz. omejiti!' V lanskem letu opravljene vse načrtovane investicije V prvi obravnavi so svetniki na seji tudi soglasno sprejeli Odlok o zaključnem računu lanskega proračuna. Iz njega je razvidno, da je občina v letu 2001 dobila 14 mio SIT več prihodkov, kot jih je načrtovala, najsi bo od primerne porabe ali pa od vrste davkov, ki jih pobira, in tako ob koncu leta izkazala prihodek v višini dobrih 971.500.000 tolarjev. Po drugi strani pa jih je za investicije in ostale dohodke namenila 989. 440.000 tolarjev ter se zadolžila za 45 mio SIT. Izvedene so bile vse ključne investicije, čeprav se je bilo potrebno za športno dvorano in obnovo vodovoda Kot - Jurjeviča - Breže zadolžiti, z nekoliko večjo težavo pa je med letom občina financirala svoje javne zavode, je dejal župan Jože Tanko. Predstavniki slednjih so se tudi udeležili 19. redne seje, vendar zanje svetniki niso imeli nikakršnih vprašanj. Župan je pohvalil dobro poslovanje Lekarne, medtem ko je Zdravstveni dom ustvaril izgubo v višini 8,5 mio SIT, kar je za 4 mio SIT manj kot leto poprej, a po prepričanju direktorja dr. Petra Rusa ne predstavlja ovire delu. ZD je ponovno presegel obseg programa, ki gaje določila zavarovalnica in si s tem nakopal 6 mio SIT neplačanih storitev. Medtem ko je po fizioterapiji, patronaži, rentgenu in zobozdravstvu odraslih preveč povpraševanja, ga je po okulistični dejavnosti, otroškem zobozdravstvu in nenu-jnih reševalnih prevozih premalo, in tako ZD ni dobil načrtovanih 10 mio SIT. Cena osnovnih komunalnih storitev in vode je v Ribnici menda v zadnji tretjini cen, če se primerjamo z ostalimi deli države, zato se ni čuditi, da podjetji nizata izgubo v osnovnih dejavnostih. Primen medtem ko Kočevje, Ribnica, Sodražica in Loški Potok za m3 vode plačujejo po 123,19 SIT (brez DDV), v Črnomlju plačujejo 190, v Dobrepolju 243, v Novem mestu pa 178 SIT. Novo ime: Knjižnica Miklova hiša Nov Zakon o knjižničarstvu bo Ribnici prinesel neugodne spremembe, saj bo sedanjemu javnemu zavodu Miklova hiša, ki ima razvejano dejavnost in predstavlja osrednji kulturni ribniški hram, kot nosilno dejavnost določil knjižnico. Tako bo tudi naziv zavoda Knjižnica Miklova hiša in ne več Miklova hiša Ribnica. Ime poudarja knjižničarsko dejavnost, čeprav je ravno Galerija Miklova hiša tista, ki je v slovenskem prostoru najbolj prepoznavna. Če bi Ribnica hotela ohraniti status galerije in muzeja, bi ju morala ustanoviti kot samostojna javna zavoda, je dejal ribniški župan Jože Tanko, vendar bi bila takšna investicija predraga, zato bo Miklova hiša še naprej združevala vse tri dejavnosti. Zakon o knjižničarstvu bo spremenil tudi vpliv na imenovanje direktorja zavoda, h kateremu bo soglasje dajal večinski ustanovitelj, manjšinski pa bodo lahko podali samo svoje mnenje. Po županovem mnenju zna to biti problem, saj je od lani soustanoviteljica knjižnice tudi Sodražica, ki se je k temu zavezala v delilnem sporazumu. Sicer pa ribniška knjižnica Miklova hiša že vseh svojih deset let obstoja deluje v premajhnih prostorih, kjer ni dovolj mesta ne za knjige ne za bralce, zato je občina letos odkupila dodatnih 250 kvadratnih metrov prostora, razširitev knjižnice pa jo bo stala 100 milijonov tolarjev. Sejo spremljala Alenka Pahulje 138.000 prebivalcev ima sedaj svoj regionalni program IV SLOVENIJA SE VOZI V 'TIČKU" Podjetniški center Novo mesto sklical vseh šest občinskih svetov in jim predstavil regionalni razvojni program, ki je rezultat vseh idej in zahtev 16 občin. Svetniki in župani so ga označili kot optimističnega, med razpravo pa ga je osil-niški župan orisal tudi kot leporečnega: "Sanjamo o mercedesu, vozimo se pa v fičku!" Igor Bizjak Župani in svetniki šestih občin, od Sodražice do Osilnice, so se 14. maja zbrali na skupni seji v kočevskem Šeškovem domu. Predstavljen je bil regionalni razvojni program, ki ga je tako zanje kot za vseh 16 občin, ki so del jugovzhodne regije, pripravil Podjetniški center Novo mesto in njegov 38 - članski programski odbor. Skupna seja je bila sklicana zato, da bi svetniki program na svojih občinskih svetih še pred poletnimi dopusti sprejeli brez zadržkov. Seveda ga mora sredi junija najprej potrditi Agencija RS za regionalni razvoj. Savinjska dolina in Koroška svoj program že izvajata, v fazi sprejemanja je zasavski, jugovzhodni pa trenutno pri omenjeni agenciji edini še čaka na mnenje. Gorenjska in Posavje svojih programov še nista oddali, mariborska projektna skupina pa se menda sploh še ni uspela sestaviti, zato ni moč govoriti, da naša regija zamuja, je dejal Igor Bizjak, direktor centra. Bodo pa morali s sprejemanjem svetniki pohiteti, saj bo le tako lahko JV regija konkurirala na ustreznih razpisih, ki se bodo začeli pojavljati že meseca avgusta. Po površini gre za največjo predvideno statistično regijo (2685 km2), hkrati pa tudi za najbolj zaostalo v Sloveniji, so menili svetniki. Optimistično hjjfrj' zastavljenega programa sicer ™1 ne zavračajo, krepko pa dvomijo, da bo država izpolnila svoj del finančnih obveznosti, saj je že letos za skladen regionalni razvoj predvidenih manj sredstev kot je obljubila. Nihče ne zna dobro razložiti vloge, ki naj bi jo imele regije oz. se niti ne ve, kako se bo delil denar, vendar Bizjak meni, da je bolje, da je regionalni program narejen. "Da imamo vsaj s čim začeti, pa čeprav morda država glede regij drži fige v žepu..." Za vsak primer in zavoljo precej dvomov naj bi se regionalne agencije združile v stanovsko organizacijo, ki bo lahko ščitila svoje interese napram državi. Prednost bo JV regija morala najprej dati zmanjševanju razlik med vključenimi občinami, so si bili enotni tako vodje projekta kot svetniki. "Današnja predstavitev mi vliva pogum, a če trezno presodimo trenuten položaj JV Slovenije, gre za manj razvito področje,"\e pripomnil Janez Žlindra iz Kočevja. Samo Novo mesto in Ribnica sta označena kot tista, ki nimata posebnih razvojnih problemov in samo Novo mesto, ki bo tudi regijsko središče, ima večja gospodarska podjetja. Vsepovsod drugje je gospodarstvo v zadnjih vzdihljajih. Vse občine se ubadajo tudi z neurejeno oskrbo s pitno vodo in slabim sistemom ravnanja z odpadki. Zato je bilo ravno na področju okolja in prostora pri pripravi razvojnega dokumenta največ pripomb in želja, saj lokalne skupnosti zaradi izredno visokih stroškov komunalnega opremljanja pričakujejo pomoč države. "Regionalizma se ne bomo mogli iti, če bomo v isti sapi razmišljali o univerzitetnem središči v Novem mestu, po drugi strani pa še oskrba z vodo ni urejena, "je oddal Bizjak. JV regija ima težave celo s prometnimi povezavami znotraj same regije, saj ribniško - kočevski del nima niti zadovoljivega železniškega omrežja in kot je dejal eden izmed prisotnih: 'Tam, kjer je konec železnice, je tudi konec sveta." Vizija pa seveda kljub vsemu mora obstajati in ta je: razviti uspešno gospodarstvo in dodano vrednost povečati za 7 %. Brezposelnost zmanjšati na 8 %, turizem povečati za 15%, povečati pa je treba tudi konkurenčnost kmetijstva, je povedal Marko Koščak, vodja projektne skupine. A gospodarski razvoj mora biti okolju prijazen, slednjega pa je treba najprej komunalno urediti. Ohranjali naj bi kulturno krajino, ker je potencial za nadaljnji razvoj. Ustvarjalo naj bi se znanje za potrebe regionalnega gospodarstva, kar pomeni, da se bodo ustanavljale primerne višje in visoke strokovne šole: elektrotehniška, lesarska in gradbena, je povedala Meta Kamšek, zadolžena za področje človeških virov in družbene blaginje. Tak lokalni izobraževalni center naj bi bil tudi v Ribnici, med projekti prihodnosti pa je zapisana še ustanovitev srednje šole. Novo mesto naj bi imelo tudi dobre možnosti, da kmalu postane univerzitetno središče, regija pa se bo borila tudi za to, da bo njegova splošna bolnišnica postala regijska - za JV Slovenijo, je zapisano v izvedbenem delu programa. Del projektne ekipe: Meta Kamšek, Jelka Hudoklin in Marko Koščak Ravno ta statistična razdelitev, po kateri nas je država dodelila Novemu mestu, je tudi na skupnem srečanju našla svoje oporečnike. Benjamin Henigman je tako dejal, da ribniško - kočevski konec nikoli ni težil k temu mestu in naj se zato regija razdeli na 3 podregije: kočevsko, ribniško in belokranjsko. Kočevski župan Janko Veber pa pričakuje, da bo program omogočal vključenim občinam, da bodo preko njega uveljavljale svoje potrebe, četudi bodo morda ustanovile svojo subregijo. Morda pa bodo oblikovale celo svojo upravno regijo, je dodal. Tekst in foto Alenka Pahulje arixinoci aroiwoixi ABCEVIA, po 30 letih bratenja z Ribnico Priti v Arcevio spomladi je za vsakogar, ki se navdušuje nad živostjo zelenega, bujnega in raznolikostjo cvetočega, navdušujoče. Vožnja med grički, kjer se bohoti vinska trta, ga spravlja v prijetno razpoloženje vse dotlej, dokler na 535 metrov strmi vzpetini ne ugleda tega čudovitega kamnitega mesta. Potem sledi presenečenje. Ovinkasta in strma pot k temu srednjeveškemu mestu ga navdaja z začudenjem, zakaj take geografske posebnosti naša dežela ne hrani v takšni podobi, kot se obiskovalcu razodene na tem koncu srednje Italije. Arcevia je kraj svežega zraka, ki pritegne kopico bolehajočih za bronhitisom; marsikoga pripelje v te čudovite panoramske kraje sloves po dobrem vinu, Ribničane pa dejstvo, da je to italijansko mesto, ki je srce istoimenske občine, pobrateno z našo občino letos že jubilejnih 30 let. Če se kritično oko še tako trudi, ne more najti besede, ki bi značilno gostoljubnost, naravnost in spontanost Italijanov lahko spravila ob dober glas. To vsaj ni bilo mogoče na poti, ki jo je 4. maja opravila ribniška delegacija, da bi skupaj z gostiteljem počastila občinski praznik Arcevie. 58 let je minilo, odkar so na bližnji gori St. Angelo Nemci leta 1944 požgali domačijo, pobili vso petčlansko družino, v boju pa so umrli celo trije Dalmatinci. Vsako prvo nedeljo v maju se zato zberejo prebivalci, domača, sosednja pa tudi državna oblast, da počastijo spomin na ta dogodek, ki je bil povod, da se je v teh gorah oblikovalo eno izmed najmočnejših italijanskih odporniških gibanj. Tisto majsko nedeljo je bila občina tudi prvič počaščena z obiskom predsednika italijanskega parlamenta Luciana Violanteja, padlim pa se je v soju velike medijske pozornosti poklonilo še 24 županov sosednjih občin. Na govorniški oder je bil povabljen tudi ribniški župan Jože Tanko, ki je svoje besede prisotnim na osrednjem trgu namenil kar v italijanskem jeziku, šle pa so takole: "Čeprav je minilo že več kot pol stoletja, čutite potrebo, da generacije, ki prihajajo, opominjate in jih usmerjate k previdnim in pretehtanim dejanjem ter usmerjate h krepitvi pri- jateljstva in miru. Tudi Ribnica se trudi poglabljati in širiti prijateljstvo. Lani septembra, ko smo imeli v Ribnici tradicionalni Ribniški sejem, sem bil zelo vesel obiska vaše delegacije in župana, gospoda Silvija Purgatorija, ki je bil prvič v Ribnici. Vaš obisk pa je zaznamoval še en dogodek. Istočasno je bil naš gost tudi župan mesta Landskrona s Švedske, gospod Gosta Nilsson. Taka srečanja naj bi bila priložnost, da vse te občine najdemo vzpodbude in motive, da naše sodelovanje še razširimo, da se spoznamo z novo kulturo, z novimi razmišljanji in pogledi in da si obogatimo krog prijateljev. Pričakovana in čimprejšnja priključitev Slovenije k veliki družini evropskih narodov pa predstavlja našemu sodelovanju še dodaten izziv. Sprostitev komunikacijskih in gospodarskih ovir je velika priložnost za dodatno poglobitev naših prijateljskih vezi in spodbuda novemu povezovanju v združeni Evropi." Bratenje med Arcevio in Ribnico se je začelo še v časih, ko slovenski politični sistem ni bil naklonjen italijanskemu in so spomini na vojno in enačenje Italije z okupatorjem še burkali vročo kri v marsikateri slovenski in tudi ribniški glavi. Tega se še dobro spominja Stane Nosan, zaradi katerega je leta 1972 do pobratenja med občinama tudi prišlo. 'Čemu se povezujemo z Italijani?" so ga nejevoljno spraševali Ribničani, ki so še hranili žive podobe požganih vasi in pobitih ljudi. Negodovanje je ena izmed italijanskih delegacij krepko občutila tudi v eni izmed občinskih pisarn, ko so vsi uradniki ob njenem prihodu protestno sklonili glave. "Ti ljudje nas pa nimajo radi," so uvideli člani delegacije. In tudi snop zastav, med katerimi je bila italijanska, je bil enkrat razkopan....Veliko poguma so morali zato pokazati tisti, ki so želeli pobratenje izvesti, je dejal Bogomir Abrahamsberg, ki je bil predsednik občinske skupščine v letih 1967-1974. O podpisu je moral poročati takratni skupščini, predvsem to, katera politična stranka je tamkaj prevladujoča...ltalijani so se čudili, kako mu je z 9 - odstotno komunistično manjšino, saj Ribnica takrat ni premogla več kot 350 komunistov, uspelo sploh priti na oblast. Arcevia je sicer bolj rdeča, če bi živopisno orisali njeno politično ustrojenost, vidna pa je bila tudi na zadnji slovesnosti, kjer so vsepovsod plapolale rdeče zastave. Njihovemu vojnemu odporniškemu gibanju se je leta 1944 priključil tudi Nosan, ki je v Arcevio prišel novembra 1943. Skupaj s soborci je iskal pot za domovino in takrat prvič naletel "na te dobre ljudi". Skupina se je poskušala nato prebiti preko reke Padove, a se je morala zaradi močne nemške ofenzive vrniti v hribe okrog Arcevie. V bližnjem kraju, Verdicchio, so v lovski koči čakali, da Italijani organizirajo odpor in ko je bil le-ta leta 1944 pripravljen, se je skupina, v kateri je bil še en Ribničan - Jaka Tekavec - udeleževala partizanskih akcij. Nosan je bil v italijanskih partizanih osem mesecev, potem pa mu je le uspelo prebiti frontno linijo, ki je bila najmočnejša ravno ob obali. S premeteno potezo. Skupaj z arcevijskimi ženskami je prek črte odšel zakamufliran kot domačin in se priključil zaveznikom, četa se je potem spet vrnila, a takrat že na osvobojeno ozemlje Arcevie. Pretekel je še mesec dni, preden so po to skupino prišli rojaki iz Barija. Takrat, leta 1944, se je Stane Nosan tudi poslovil od Arcevie in z njo ni imel stikov vse do leta 1963, ko ga je presenetilo povabilo na omenjeno slovesnost. V mestu je namreč pustil svoj naslov in odkril ga je eden od soborcev. Toda, kako na pot, ko pa ni premogel avta? Znašel se je tako, da je zbral 'delegacijo' (Tone Maležič, Maks Drobnič, Luka Tomšič), ki je bila bolj "komericalno" naravnana in zato zainteresirana za pot čez mejo. In to je bila prva navezava stikov, čeprav bolj zasebnega tipa, saj se je Nosan srečanja udeležil kot vojni tovariš, ne pa kot predstavnik občine. Kmalu pa so ta srečanja, zakaj vsako je bilo potrebno vrniti, postala redna in stike so začeli navezovati tudi oblastniki. Preko ribniškega predstavnika Zveze komunistov, Danila Moharja, so se začele izmenjavati delegacije in v Arcevio so se z avtobusom prvič odpravili ribniški partizani, sledilo jim je športno društvo, pa godba na pihala... Vsako leto je odšla druga skupina ljudi, nakar so Italijani predlagali pobratenje. Zaradi določenih pomislekov, povezanih z vojno, so se postopki vlekli dve leti, je dejal Abrahams-berg, ki je nato 4. maja 1972 skupaj s tedanjim županom A. Giacchinijem v Arcevii podpisal listino o pobratenju. Poprej, 10. marca istega leta, jo je sprejela ribniška politična garnitura. Delegacije, ki ponavadi štejejo 4 predstavnike, se od tedaj nizajo vsako leto zapored, sestavljajo pa jih pisane družbe uradnikov ali predstavnikov javnih ustanov. Ribniška odhaja tja na njihov občinski praznik, oni pa obiskujejo ribniški semenj. Niti pa se vse bolj gosto tkejo. Leta 1997 je občina prišla v stik s sedanjim županom, Silvijem Purgatorijem, ki je bil takrat vodja obrtniškega sejma v bližnjem Fabrianu. Z obiskom na njihovem sejmu so se začeli postavljati tudi temelji za gospodarsko sodelovanje. Zdaj naj ne bi bil samo Fabriano, na obzorju je še Senegalija. Pa okrogla miza, morda na račun kmetijstva, je dejal Purgatori, saj ima Ribnica kmetijskega ministra. Arcevia naj bi se predstavila tudi na letošnjem ribniškem sejmu, župana pa sta zainteresirana tudi za to, da se obnovijo športne in kulturne izmenjave. Zadnja leta je menda to sodelovanje malo šepalo. Nekateri iz ribniških vrst pripominjajo, da bolj zaradi sedanjih ribniških veljakov, a po zadnjem obisku vendarle kaže, da se bo bratenje okrepilo in nadgradilo. Tedanja politična struktura take širitve sodelovanja ni ravno spodbujala, je dejal Nosan, saj so bile vse odločitve usmerjane samo iz centrale. Sam že 10 let ni videl Arcevie, deloma zaradi tega, ker slabše prenaša pot, deloma pa zato, ker "je odvisno, koga Občina povabi v delegacijo". Zato pa gora pride k Mohamedu, in je tako še lani oba sogovornika na njunem lastnem domu obiskal takratni župan A. Giacchini. V letu, ko mineva 30 let od podpisa bratske listine, kar je že omembe vredna naveza, bi bilo modro na papir zabeležiti spomine, ki bi segali v čas prvih stikov in obiskov. Arcevia je tudi edina občina, s katero je Ribnica pobratena. Priče lahko govorijo, dokler so še žive, arhiva, ki bi dopolnil njihova pričevanja, pa je po besedah Abrahamsberga več kot dovolj. Arcevio spremljala Alenka Pahulje Ob podpisu listine v Arcevii je ribniška delegacija z 1,5 metra dolgo leseno verigo povzročila pravo senzacijo. Obiskovalci, ki so se sprehajali po občinskih prostorih, si niso mogli kaj, da ne bi tega čuda potipali, če je 'ta zaresno'. Veriga naj bi simbolično povezala obe občini in se ni strgala že 30 let. (Stane Nosan) Z leve: A. Giacchini, Bogomir Abrahamsberg, Danilo Mohar in Stane Nosan. Fotoarhiv Staneta Nosana Prva ribniška delegacija v Arcevii I. 1964 Zgoraj z leve: drugi je Luka Tomšič, poleg Stane Nosan, drugi z desne pa je Maks Drobnič. Fotoarhiv Staneta Nosana Ob zadnjem obisku ribniške delegacije v Arcevii Na fotografiji stoji desno poleg ribniškega župana Silvio Purgatori, župan Arcevie, sledi pa mu predsednik italijanskega parlamenta Luciano Violante. Foto AP v/i/\j 51Z>1I>J1JL3E1<»K1 >1 IXJ>1 n.i; —inri.... m i t c 50 LET PZ LONČAR DOLENJA VAS "VRE, VRE, VRE, V LONČARJU SMO Ti Še vedno se spominjam, ko me je profesor telovadbe v 1. letniku takole pobaral: "No, dekle, vi ste iz Ribnice! Kaj bi mi lahko nekaj pomagali?" Začudila sem se, pa doda: "Veste, pojem pri zboru in med domačimi pesmimi se zdajle učimo "Ribniško", pa nihče ne zna prav izgovarjati ribniškega narečja!" In sva šla skupaj čez besedilo... Kako so pesem odpeli, ne vem, zagotovo pa vem, da bi bile takrat dobrodošle učne ure pri pevskem zboru Lončar Dolenja vas ali pa da bi jih vsaj slišali, kako doživeto in mogočno zapojejo našo himno! Začniva pri začetku. So se fantje zbrali in sklenili, da bodo skupaj "kakšno domačo zapeli"? "PZ Lončar ni nastal kar tako čez noč, ampak ima svoje korenine v Gasilskem mešanem zboru Dolenja vas, ki ga je v letih po 2. svetovni vojni vodil Ivan Marinč. Iz tega zbora je nato, precej spontano - fantje so želeli zapeti tudi sami ■ nastal moški zbor, ki je deloval od leta 1952 najprej kot Moški pevski zbor PGD Dolenja vas. Takrat je bilo v zboru 13 pevcev," mi je pripovedoval Tone Petek, ki je zbor s presledki vodil najdlje, celih 19 let! Najprej gaje vodil v letih od 1956 do 1959, ko je kot učitelj (do leta 1958) služboval na dolenje-vaški osnovni šoli. " Prvič sem pevce iz Dolenje vasi slišal na srečanju pevcev v Novem mestu, ko sem sam še pel v Moškem pevskem zboru iz Ribnice, oni pa so nastopili še kot mešani zbor. Vendar pa so ob pavzi moški iz tega zbora zapeli "Hej, kupil si jaz pipo bom!" in so me resnično pritegnili s svojimi močnimi glasovi. Ko pa sem prišel v Dolenjo vas za učitelja in ko je g. Marinč prenehal z vodenjem zbora, so me fantje povabili zraven." Za Vami je zboru priskočil na pomoč Anton Petje, učitelj glasbe iz Ribnice, in ga s presledki vodil do leta 1974. Ta leta je zbor menda najbolj občutil pomanjkanje zborovodij in ni mogel redno delati. Prišel pa je tudi čas, ko se je zboru obrnilo na bolje! "Da, ko je vodstvo prevzel moj brat, Andrej Petek, upokojeni ravnatelj črnomeljske osnovne šole. To so bila najbolj plodna leta, ko je zbor imel številne koncerte in nastope doma in drugod." V tistih letih (1976) se je začel zbor udeleževati tudi Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na katerem od takrat še nikoli ni manjkal. Ko so leta 1978 na taboru zapeli "Ribniško", je Bogdan Pogačnik, dolgoletni predsednik Slovenskega okteta, zapisal: 'Morda še nikoli ni zvenela "Ribniška" tako elementarno kot tokrat, ko so jo zapeli pevci zbora Lončar iz Dolenje vasi pri Ribnici z elementarnim solistom, tesarjem, Andrejčkovim Franceljnom'. "Sam sem zbor zopet prevzel leta 1984, ko ga zaradi bolezni brat ni mogel več voditi. Za ponovno delo z njim me je pregovoril Jaka Henigman, takratni tajnik zbora, s katerim sva se sprehajala v Ribnici od cerkve do grada in priznam - gotovo sva naredila kar nekaj kilometrov.... Nazadnje me je prepričal in sem obljubil, da prevzamem delo za eno leto. Če bo pa delo zbora uspešno tudi pod mojim vodstvom, bom pristal, da "delovno razmerje" obnovimo. In kar precej let 50 let neprekinjenega petja "Bodi zdrava, domovina," je zadonelo v dolenje-vaški dvorani DC-16 18. maja, ko je svojih 50 let obeležil njihov zbor-zbor mož, ki so delček svoje sreče našli v petju. Zbor se je pred množico postavil 'v stari postavi in novi opravi', priredil pa res prijeten večer. Alojz Osvald jih je pripravil za jubilejni nastop, Tone Petek, ki je v zboru dosegel 20 let 'delovne dobe' pa je bil zadolžen za program. Ta je bil prežet z zabavnimi 'štorijami', ki so se v glavah nadebudnih pevcev porajale med leti, in smeha je bilo na pretek! Kako da so snubili nove pevce? 'Pejd no zrav'n, se mamo jaku fajn! Gremo h Katre', matu popijemo, matu karte vržemo, pa kakšno rjačemo." Ja, kdaj pa pol pojete? "Ja, tu pa pol, k' gremo prt' dum'!" 45 pevcev je prešlo pevske vrste Lončarja, 18 jih poje sedaj, le trije pa so taki, ki so v njem od vsega začetka, in tem se je na simboličen način zahvalil celoten zbor. "Ljubezen do pesmi je tista, ki ustvari najtrajnejše vezi,"\e zbor, ki ima najdaljšo tradicijo v občini, nagovoril župan. Svoje čestitke so jim hiteli posredovat mnogi zbori, s katerimi je Lončar sodeloval: Svoboda iz Kočevja, Kvartet Inles, Vitra, Župnijski pevski zbor..."/n prihajajte še naprej v vas," je dejala Bernarda Kogovšek, "saj svoje delo pojmujete kot bogatenje notranjega življenja, ne pa kot tratenja časa." AP sem ga obnavljal." In koliko pevcev je v zboru? "V zboru je danes 18 oz. 19 pevcev iz Dolenje vasi, Prigorice, Rakitnice, trije so tudi iz Ribnice in eden z Brega. Če pogledamo po glasovih, imamo 4 prve tenorje, 5 drugih tenorjev, 5 prvih basov in prav tako 5 drugih basov. Do sedaj je v zboru pelo že 45 pevcev. Ne boste verjeli, ampak trije so v zboru že od vsega začetka, to so: Rudi Trdan, ki je neverjetno zvest zboru, potem je tu France Peček, ki popestri vzdušje ter poskrbi, da smeh v zboru ne zamre, ter seveda Jaka Henigman, dolgoletni tajnik zbora." Ni zbor nikoli več pomislil, da bi zraven povabili tudi pevke? Niti takrat, ko je bila v zboru, lahko bi rekla, kriza? 'Ne, pevk nismo povabili medse, ker je bil zbor res moški pevski zbor. Smo pa po letu '52 še zapeli skupaj z dekleti nekaj pesmi kot mešani pevski zbor. Ko je bila leta 1989 kriza, smo se res zamislili in če se nam takrat ne bi priključili fantje iz Rakitnice in Sajevca, bi zbor najverjetneje težko zdržal. Tako pa se je poznala "osvežitev" -okrepitev, dobili smo nov zagon in povečala se je volja do petja!" Menda imate tudi funkcije lepo porazdeljene... "Ja, ja, tudi predsednika, tajnika in blagajnika ima zbor! Do sedaj so bili predsedniki: France Trdan, st. (36 let), France Trdan, ml. (5 let), sedanji predsednik pa je France Zbašnik (9 let). Sedanje vodstvo sestavljata še tajnik Tone Henigman (do sedaj 9 let) in blagajnik Janez Češarek (do sedaj že 14 let opravlja to funkcijo)." Glavna naloga tajnika je, da vestno in skrbno piše zapisnike s pevskih vaj. Tako je Jaka Henigman, prvi tajnik zbora, ki je svoje delo opravljal celih 32 let, med drugim v svoje tajniške zapiske napisal tudi marsikatero hudomušno: Vaje ni zaradi 'zasnežitve zborovodje'; Ko se je menjavala ura, so pevci prišli pravočasno, zborovodja pa 1 uro kasneje, ko so se pevci že odpravljali domov. Saj res, v vseh teh letih se je moralo nabrati veliko pesmi! Katere so pogosto del vašega repertoarja? "Večinoma pojemo priredbe starih ljudskih pesmi, največ od Cirila Preglja, in nekaj novejših. Se jih je pa v teh letih nabralo vsega skupaj kar lepo število, 279! Tudi kakšno podoknico smo zapeli, pa po vajah smo se tudi ustavili na vasi..." Kaj pa tuje pesmi? "Peli smo jih samo po potrebi. Kot npr. ko so bili pevci z občinsko delegacijo povabljeni v Arcevio, so zapeli Montanaro. ” Slišati je, da je bilo v Arcevii posebno vzdušje... "Ja, res je. Posebej so jim bile všeč "Žabe" in hoteli so ponovitev. A izgovoriti besede 'žabe' niso znali, pa so z nami vzklikali "Rega, rega, regal". Bilo je nekaj posebnegal In ko je napovedovalec napovedal "Ribniško", je rekel, da je to naša himna in v trenutku, ko so začeli peti, so vsi kot puščice vstali in stoje poslušali našo pesem do konca - kot himno!" Tone Petek, ki je znan kot imeniten pripovedovalec, je v spomine shranil tudi takšne in drugačne dogodivščine zbora. "Navada je, da vedno praznujemo rojstne dneve članov! Ce ima kdo rojstni dan, prinese na vaje kaj za pod zob in za v grlo. Takrat slavljencu zapojemo "Zadoni nam, zadoni!". To se večkrat zgodi, zato pravijo, da je to naša himna, pa ni. Je pa tajnik Tone nedavno zapisal: 'Spet ima nekdo rojstni dan. To je Ivan, ki ni nikoli žalosten, ampak vedno Vesel. Zdaj nas je skoraj že oblekel, čakamo, da nas še obuje.' Naš član Ivan se je namreč zelo zavzel, da smo za tale koncert ob 50 - letnici dobili novo opravo!" Kaj pa medsebojno druženje? "Ja, tudi na kakšen izlet smo se odpravili, vedno pa nas je povezovala pesem - ali smo si po koncertu, nastopu ogledali še kakšno znamenitost ali pa smo enostavno kar zapeli! Bili smo v Beli krajini, pa na tridnevnem letovanju v Malinski, na Primskovem pri Litiji, gradu Bogenšperk, kjer smo kar "morali" zapeti, tako je bilo lepo -ljudje, ki so prišli mimo, so se ustavili, nam ploskali, mi pa smo imeli že skoraj mali koncert." Katere misli se pletejo sedaj, po 50 letih? "Veseli smo, da smo toliko časa zdržali skupaj, popestrili svoje življenje s pesmijo - v zadovoljstvo samim sebi in poslušalcev. Skrbi nas, kako bo v bodoče. Nekaj starejših bo verjetno nehalo in bi rabili sveže sile. Mogoče se bo kako rešilo, saj smo na proslavi za materinski dan slišali mlade "Podokničarje", ki so prav prijetno presenetili." Bili so zaskrbljeni tudi zaradi zborovodje, kajti Tone Petek je konec leta 2000 zaradi bolezni prenehal z vodenjem zbora, še vedno pa poje v njem. Na pomoč je zboru in pevcem priskočil Alojz Osvald, vodja sicer še kar nekaj zborov in skupin, med drugim Župnijskega pevskega zbora iz Ribnice, okteta Gallus in kvarteta Inles. "Alojz nas je lepo pripravil za jubilejni koncert ob 50 - letnici delovanja, zato se mu vsi res zahvaljujemo!" Vsem pevcem, zdajšnjim in nekdanjim, čestitamo ter zboru kličemo še na mnoga leta ustvarjalnega dela! Zdenka Mihelič Foto AP PRAZNIK N Al OSTANE PRAZNIK Od nekdaj so ljudje na poseben, slovesen način označevali posamezne kraje, naravne pojave, dogodke in dneve, ki so jim pomenili nekaj več. To so bile priložnosti, ko so se zbrali, opravili obred, se poveselili, za trenutek posvetili večjo pozornost svojim mislim.Rodili so se prazniki. Tudi danes imamo praznike, vsak svojega pa tudi skupne. Nekaj jih je zapovedala država. To so priložnosti, da se prebivalci v svojih ožjih skupnostih slovesno poklonimo spominu na izvorne vzroke praznovanja; priložnosti, da zaživimo kot družbena bitja v vseh razsežnostih tega pomena. Na večer pred praznikom dela so v dvorani Ideal pripravili slikovito slovesnost ob 27. aprilu in 1. maju dijaki Gimnazije Kočevje, Ribniška pihalna godba, Pevski zbor Lončar in A d' b' teater, pod vodstvom Irme Grbec in v organizaciji Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ribnica, katere predsednik Matjaž Nosan je prispeval nagovor prisotnim. Praznujemo praviloma skupaj, vsako praznovanje dobi svoj družbeni smisel, ko ga resnično za svojega sprejme skupina. Želja prirediteljev je bila, da praznovanja v Ribnici postanejo vidna. Da bi koren praznovanja iz praznega premaknili v polno. Na svidenje ob drugi priložnosti. Prvin Lavrič Dogodki, ki nas obidejo Živeli naj bi v informacijskem svetu, vendar izkušnje kažejo, da ni tako. Informacije, ki naj bi jih bili občani Ribnice deležni in naj bi jih prejemali redno, se na poti do bolj odročnih krajev občine včasih izgubijo ali pa se skrijejo kot je bilo to z vabilom na prireditev ki je potekala na večer pred prvim majem, ki je, kot še vemo, praznik dela. Prireditev je bila tudi v čast 27. aprila - dneva upora. Oba praznika sta državna. Prireditev, ki jo je organizirala ZLSD, bi bila gotovo bolj obiskana, če bi bila obveščenost boljša. Kdor je prišel, mu ni bilo žal, saj so nastopajoči pripravili prijeten program, zato naj se na tem mestu vsem navzočim in udeležencem še posebej zahvalim: Godbi na pihala Ribnica, MPZ Lončar, Teatru A D' B' in mladim recitatorjem. Podoben občutek o neinformiranosti sem imela tudi na proslavi 50 - letnice PZ Lončar iz Dolenje vasi. Čeprav je bila udeležba malo boljša, bi gotovo še nekaj ljudi prišlo. Če ne bi bila vabljena osebno, bi najbrž to prireditev zamudila, kot mnoge druge. Prihajajo tudi turisti, ki jih zanima dogajanje v Ribnici in okolici, radi bi izvedeli kaj več o njeni preteklosti, ne le to, da smo dolina suhe robe in lončarstva. Kje je mogoče dobiti informacije o Ribnici? Kje je dostopna kakšna brošura ali vsaj aktualna zgibanka, ki bi ponudila vsaj osnovne informacije obiskovalcem in na kratko razložila, kaj je mogoče videti? Kje je v Ribnici prodajalna z izvirnimi spominki, suhorobarskim šopkom ipd.? Kaj še reči? Zmanjkuje besed. V svetu informacij in v demokraciji, na katero se nenehno sklicujemo, besede izgubljajo pomen. Upam, da se bo mrtvilo, ki je zajelo Ribnico in okolico, umaknilo polnejšemu življenju. Vsaj takšnemu, kot smo ga občani Ribnice nekoč že poznali. Irma Grbec, ZLSD Ribnica Pomladna serenada za VIOLINO in KLAVIR Pomladno serenado na petkov večer, 19. aprila, so pripravile učiteljice glasbene šole: Ksenja Abramovič, Janja Galičič, Elena Metelko. Predstavile so se nam z deli: J. S. Bach, G. Tartini, A. E. Gretry in mnogimi drugimi skladbami znanih skladateljev. Med njihovimi točkami so zaigrale tudi nekatere učenke: Nives Kovač, Jana Rus, Nika Halas, Anuša Plesničar, Jona Bambič, Kaja Kos, Maša Karpov, Erika Bojc, Ema Bojc in Alenka Bojc. Z zvokom klavirja in violin smo si pričarali pravo spomladansko razpoloženje in ga prenesli med poslušalce. Z šopki iz rok gospe ravnateljice Bernarde Kogovšek pa smo si nastopajoče pomlad prinesle tudi domov. Kaja Kos Lončar je simbolično obdaril svoje najstarejše člane. r* r i.i ■ n>i :> ■ inj ■ Lsi c»ei m ■ m >■ Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ribnica vljudno vabi na 27. srečanje pevskih zborov zahodne Dolenjske sobota, 1. junij, ob 20. url dvorana DC-16, Dolenja vas. in na prireditve v mesecu juniju 2002: LETINI KONCERT KOMORNEGA ZBORA "p. Stanislav Škrabec" Ribnica sobota, 22. junij, ob 20. url, cerkev pri Novi Štifti. OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI ponedeljek, 24. junij, Ribnica - ob 19.30 v župnijski cerkvi sv. papeža Štefana maša za mir In domovino, - ob 20.20 v ribniškem gradu praznična prireditev s kulturnim programom. Če bo deževalo, bo praznična prireditev v dvorani centra Ideal! GLEDALIŠKA PREDSTAVA Obtoženi vovk sobota, 29. junij ob 20. url, ribniški Grad. Dramska skupina Šentjernej nam bo predstavila komedijo Žarka Petana. Če bo deževalo, bo predstava v dvorani centra Ideal I Jože Lampe vodja Območne Izpostave JSKD Ribnica 10 PLES MAŽORETK 7. državno prvenstvo zveze društev mažoret in tvvirll tehnik Slovenije je 27. aprila v Ribnico pritegnilo kar okrog 115 tekmovalk iz petih krajev: Medvod, Ljubljane, Sodražice, Kočevja in Ribnice. Tekmovanje je bilo namreč tudi kvalifikacija za evropsko prvenstvo, ki bo 13. oktobra v Pragi. Tekmovalke so se preizkušale v šestih kategorijah kot solistke ali pa v duetu, drugi del pa je bil posvečen skupinam. Zbranim v dvorani Športnega centra so se predstavile v atraktivnih plesnih točkah, občinstvo pa je bilo izredno navijaško razpoloženo. Prvenstvo seje začelo s slavnostnim odprtjem in povorko vseh udeleženk ter zaprisego sodnikov NBTA-SI, ki so bili: Dominik Knavs (prvenstvo je tudi odprl), Simona Rojs, Mojca Zorko, Maja Smole in Katarina Mele. Organizacija je bila v rokah KUD-a ALM, KUD-a Godba Kočevje in JSKD Ribnica. Ribniško društvo mažoret in plesalcev, ki pod vodstvom Klavdije Križ deluje od lanskega novembra, je v kategoriji C - junior doseglo odlično 2. mesto, v kategoriji B - junior duo pa 3. mesto. S tem si je priplesalo pravico do udeležbe na 7. evropskem prvenstvu. Odlično! AP Foto Marko Burger Majsko glasbeno dogajanje OD "ŠEHEREZADE" DO "MISIJE NEMODOČE" IN "SLOVENIJE" Iz dvorane glasbene šole na Kolodvorski ulici tedensko veje glasba, ki na koncerte svojih učencev vabi širšo javnost. Toliko jih je, da vsak izmed njih lahko komu leže na dušo: najsi bo ljubiteljem solo petja, klavirja, godal...najsi bo tistim, ki uživajo v vsem, kar glasbena šola priredi. Takih je kar nekaj in opažajo, da so koncerti vedno bolje pripravljeni. Tisti pa, ki si le občasno privoščijo blagozvočnost, pa so naravnost presenečeni nad tem, kaj vse zmorejo prikazati učenci ribniške glasbene šole in v koliko različnih glasbenih zvrsteh se preizkušajo! Tako je bilo na letnem koncertu godalnega in pihalnega orkestra, ki je bil 23. maja v dvorani Ideal. Godalni orkester pod vodstvom Jožeta Rajka je tudi tokrat izvedel imeniten izbor skladb Bartoka, Rimskega-Korsakova in Griega, doživeli pa smo tudi solistični pevski nastop sicer vodilne violinistke Ksenije Abramovič. Pihalni orkester, v katerem se je v štirih letih obstoja zbralo že 24 članov, ses tavlja 'malo čudno zasedbo', kot ga je v nastop uvedel moderator. Toda zelo simpatično, ki kipi od volje do lepega in dinamičnega igranja. Kako dinamičnega? Tako zelo, da so od navdušenega udarjanja po bobnih kar paličice letele v zrak...Orkester je namreč med drugim igral celo ognjevito skladbo "Misija nemogoče" iz istoimenske filmske uspešnice in jo uspešno odigral pod taktirko Borisa Galičiča. Slednji je imel tisti majski večer tudi svoj dirigentski debi. Takšne glasbene predstavitve obiskovalce navdušijo tudi zato, ker uvidijo, s kolikšnim potencialom razpolaga šola in kako imenitno se lahko z njihovimi darovi popestri tudi druge prireditve, ki so velikokrat le pevsko obarvane. Tekst in foto A.P. .Rešbto Posnetek z letnega koncerta godalnega in pihalnega orkestra, maja pa je glasbena šola priredila še kup drugih koncertov, med drugim koncert solo pevcev iz razreda prof. Mateje Stražar, zaključni koncert absolventke solo petja Petre Vrh in koncert absolventov in višjih letnikov klavirja. Predvolilno dogajanje ENAKOST VSEH PRED DAVČNIMI ZAKONI Država mora začeti varčevati; naroda ne sme obremenjevati z višjimi davki, ampak izterjati neplačane dolgove, prav tako pa mora začeti zaupati zasebnim podjetnikom, ne pa jih obravnavati kot 'zunanje sovražnike', je na sodraški javni tribuni dejal Andrej Bajuk. Javna tribuna v Sodražici 23. maja je bila še ena v nizu tistih, ki jih Koalicija Slovenija prireja po celi Sloveniji v predvolilnem času in ena prvih v naši dolini. Udeležilo se je je kar nekaj pomembnih političnih funkcionarjev. Zbranim v telovadnici osnovne šole se je kot prva predstavila predsedniška kandidatka Barbara Brezigar in jim na srce položila, da je "čas za spremembe in čas za nove ljudi". Nagovorila sta jih tudi predsednika obeh koalicijskih strank, NSi in SDS, Andrej Bajuk in Janez Janša, na tribuni pa so se pojavili še: oba poslanca državnega zbora, Janez Drobnič in Jože Tanko, sodraški župan Andrej Pogorelc in župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek. Namen srečanja je bil razložiti trenutno politično situacijo, kot jo vidi in razume koalicija Slovenija, najprej pa jo je v slikovitih prispodobah orisal Bajuk, ki želi, da bi vladajoče stranke po 10 letih končno povedale vso resnico, ne pa je dajale v javnost le po kapljicah. 'Treba je začeti delati trezno in odgovorno ter voz potegniti iz blata. Ne bomo pa trpeli, da bi eni sedeli na vozu in si ne umazali nog." Bajuk je bil posebej kritičen do 'ostankov socialističnega mišljenja', po katerem ima država podjetništvo za zunanjega sovražnika in mu postavlja prevelike ovire. A ravno mali in srednji podjetniki so po njegovem mnenju rešitev za trenutno gospodarstvo, v katerem vlada popolna finančna nedisciplina, povzročila pa jo je država, je dejal predsednik NSi. "Potrebujemo več podjetij, da bodo ustvarila več, kot potroši država." Andreju Bajuku se zdi tudi neupravičeno, da država dolgove deli na ramena vseh ljudi, "dobiček pa vedno vzamejo eni in isti". Janez Janša, prvak SDS, je obiskovalce najprej opomnil na to, da so volitve državljanska pravica in dolžnost, ki pa jo pred štirimi leti ni izkoristila kar tretjina volilnih upravičencev in ravno ti naj bi odločili v prid sedanje vladajoče stranke. Debata o vladnem letalu pa je pred kratkim očitno prvič uspela predramiti 'zaspano' ljudstvo, saj "so ljudje razumeli, da vlada troši milijarde za nepotrebne stvari." Janša je dejal, da se je z nakupom letala ustvarjal vtis, "kot da se Slovenija koplje v denarju, po 4 mesecih novega proračunskega leta pa je minister za finance oznanil, da je denarja zmanjkalo. Ne poznam vlade, ki bi se ji uspelo obdržati na oblasti, če bi kaj takega storila." Po Janševem mnenju bi morala država nujno zmanjšati tudi notranji in zunanji dolg. Najnovejše številke kažejo, da se je zadolžila že za 7 milijard ameriških dolarjev. "Za dvomilijon-ski narod je to velika številka. V Jugoslaviji je bilo 20 mio ljudi, dolga pa le za 20 milijard."Poudaril je, da nedavni predlog koalicije o tem, da se jeseni poleg lokalnih in predsedniških volitev izvedejo še parlamentarne, ni bil muha enodnevnica. "Le tako bi lahko dobili čisto politično situacijo." Tekst in foto A Pahulje Z županom NA KRATKO Vodovod Kot - Jurjeviča - Breže obnovljen Obnova vodovodnega sistema je očitno zdaj že v zaključni fazi. Kdaj bo pa povsem dokončana? "Vodovod Kot - Jurjeviča - Breže je največji poseg na področju oskrbe z vodo v občini Ribnica. Z njim smo uspeli rešiti velik del težav glede preskrbe z zadostnimi količinami pitne vode v teh naseljih. Obnova omrežja je zaključena, potrebno je le še asfaltirati prekopane dele ceste in urediti bankine ter pridobiti upravno odločbo oziroma uporabno dovoljenje. Zaključna dela bodo dokončana v najkrajšem možnem času, medtem ko bo možno pridobiti uporabno dovoljenje v enem do dveh mesecev." Od kdaj so pravzaprav že potekala dela? "Z deli smo začeli leta 1999 v Jurjeviči, ker je tu prišlo kljub slabemu pritisku v omrežju do puščanja vode, obnovo smo v letih 2000 in 2001 nadaljevali na območju Kota. Tam smo poleg obnove omrežja zgradili tudi dva rezervoarja po 100 rrf, letos pa smo zaključili še zadnji odsek na območju vasi Breže." Kolikšna je vrednost celotne investicije? "Vrednost letošnjih del znaša ca. 25 mio SIT, celotna naložbena vrednost pa je ca. 110 mio SIT." Namerava Občina na tem koncu občine posodobiti še kakšen del komunalne infrastrukture? 'Z zaključkom del v Brežah je v celoti realizirana obveza Občine, ki izhaja iz razgovorov s prebivalci teh treh vasi v letih 1996 - 98. Prebivalcem se zahvaljujem za razumevanje in potrpljenje v času obnovitvenih del in sem zadovoljen, da med izvajanjem ni prišlo praktično do nikakršnih zapletov. Načrtujemo pa še usposobitev vrtine v Ravnem Dolu ter zamenjavati tlačni cevovod do rezervoarjev v Kotu, s čimer se bo preskrba in varnost obratovanja še bistveno izboljšala. Trenutno je v pripravi izdelava dokumentacije. Ocenjujem, da bi bilo možno poseg izvesti že v prihodnjem letu. Po ocenah naj bi ta poseg stal približno 25 mio SIT." Kaj pa dotrajani most v Brežah? "Za most v Brežah je narejena statična presoja, ki je neugodna. Izdelan je projekt sanacije in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Poseg bo možen v prihodnjem letu." NA KRATKO • Od prvega maja dalje so za 13, 5 odstotka višje cene pogrebnih storitev, saj se naj bi po podatkih ministrstva za gospodarstvo za toliko povečale tudi cene življenjskih potrebščin v dveh letih poprej. Tako je cena pogrebnih storitev s prejšnjih 57.000,00 SIT narasla na 62.264,00 SIT, kolikor znaša strošek enega pogreba. Od začetka leta pa že veljajo tudi nove cene grobarin na štirih pokopališčih (3. 212 grobov), ki jih upravlja Komunala. Grobarina za enojni grob tako znaša 1.508,10 SIT, za dvojni 3.016,30 SIT in za trojni ali več 4.524,40 SIT. • Obnova upravne stavbe na Gorenjski cesti 9 se bo letos nadaljevala z obnovo kletnih prostorov, objekt pa bo treba priključiti tudi na toplovod. Toda, ker je servis skupnih služb vlade RS tako odločitev sprejel šele, ko je Ribnica svoj proračun že sprejela, so svetniki na zadnji seji sprejeli tudi sklep o prerazporeditvi sredstev. Tako bo občina za nova obnovitvena dela nakazala 24,6 mio SIT, kar znese 66% celotne investicije. 15 mio SIT po pokril omenjeni Servis. Občina bo te milijone vzela iz postavke, ki je namenjena obnovi športne dvorane, saj se bo le-ta nadaljevala z zamikom in tako v tekočem letu ne bodo porabljena vsa predvidena sredstva. f 1.■ (em*,>EBleg«>zkl»^>„e«l> ^ZINJ i>i^i e~ixi<»i HEATHixian^iair- Motoristična sezona odprta OKROG 100 V SOBOTO, VEČ KOT 500 V NEDELJO Željo domačega kluba o 1000 motoristih pokopal dež POLICIJSKA KRONIKA (18. 04. do 23.05.) V navedenem obdobju se je pripetilo 11 kaznivih dejanj, 9 kršitev javnega reda in miru ter 23 prometnih nesreč. Tu je izbor nekaterih izmed njih: KRIMINALNA DEJANJA Pri dveh občanih smo v hišni preiskavi našli več pušk in streliva, za kar ni mogoče pridobiti dovoljenja. Zoper oba bo podana kazenska ovadba. Neznanec je ukradel občinsko zastavo ter s tem komunalno podjetje oškodoval za okrog 10.000 SIT. Neznanec je ukradel dve gosi. Pri tatvini je poškodoval tudi vrata na ograji in gosjaku ter tako lastnico oškodoval za okrog 20. 000 SIT. Lastnika gostinskih lokalov sta obračunala z gostom. Pri tem je eden izmed njiju gosta porezal s steklovino po roki, drugi pa ga je pretepel. ( Neznanec je vlomil v prostore osnovne šole in Športnega centra v Ribnici. Po prostorih je razmetal, iz notranjosti OŠ odnesel videorekorder, iz lokala v športnem centru pa več zavojčkov cigaret, 3 steklenice z alkoholno pijačo in okrog 10. 000 SIT. KRŠITVE JRM Posredovali smo v sporu med izvenzakonskima partnerjema, med katerima je prišlo do besednega in celo fizičnega obračunavanja, saj je partner večkrat udaril svojo partnerico. Mladoletnika sta nadlegovala otroka pred centrom Ideal v Ribnici. To je opazil otrokov oče in posegel vmes. Prišlo je do pretepa. Vsi trije bodo predlagani k sodniku za prekrške, zoper mladoletnika pa bo podana tudi kazenska ovadba. Do streznitve je bil pridržan občan, ki se je med postopkom nedostojno vedel do policistov in kljub opozorilom s kršitvijo ni hotel prenehati. PROMETNOVARNOSTNI POJAVI Zaradi neprilagojene hitrosti je voznico osebnega vozila zaneslo izven cestišča, kjer je trčila v leseno ograjo, nato pa še v drevo. V Ortneku sta bila v nesreči udeležena voznica osebnega avta in voznik motornega kolesa. Voznica je slednjega nepravilno prehitevala. Voznik kolesa z motorjem in sopotnik sta bila lažje poškodovana. OSTALI POJAVI V naselju Črnec je strela zanetila požar na skednju, ki je v celoti pogorel. V njem so bili kmetijska mehanizacija, seno in nekaj lesa. Skupna materialna škoda znaša 4 mio SIT. V Gornjih Lepovčah so se pri stanovanjski hiši vžgale smeti. Ogenj se je razširil na leseni poljski WC, ki je v celoti zgorel. Mirko Ješelnik, komandir PP Ribnica IZ 27. aprila ni bilo treba nič gledati v nebo in moledovati za sonce. Z neba se je namreč usipal dež in to kakšen dež! Toda hladno in muhasto aprilsko vreme ni zaustavilo okrog 100 motoristov, ki so se želeli odzvati povabilu ribniškega motorističnega kluba MK Rib'nčan na 4. odprtje nove motoristične sezone. Iz Ribnice, Slovenskih Konjic, Celja, Ljubljane, Kočevja in celo iz Avstrije so prišli na napovedani dan in se zbrali pred novim sedežem kluba na Cenetovem dvorišču, a so izpod strehe odšli le takrat, ko so se odpravili k Novi Štifti. Tamkaj jih je čakal blagoslov, ki gaje že četrtič opravil pater Niko, član te 'jeklene' druščine. Zdaj je že v Avstraliji, toda takrat si je želel, da bi se na pot odpravil z motorjem. Jaz vam pravim popotniki, jih je nagovoril v baročni cerkvi, a ravno domači popotniki so lansko poletje izgubili kar tri svoje člane. Trenutki tišine so bili tako posvečeni vsem, "ki so prejšnja leta bili z nami, zdaj pa jih ni več. Verjamem, da ima tudi Bog parkirišče za motoriste,"]e dejal pater. Za blagoslov, po katerem naj bi 'Bog bdel nad dnevi, ki so nam odmerjeni", ni naključno izbran 27. april. Po patrovi interpretaciji je zaradi tega, ker isti dan tudi frančiškani praznujejo in je to tako "dan bratov motoristov". Toda, ker se člani MK Rib'nčan po toliko vloženem trudu v organizacijo niso želeli vdati dežju, so naslednji dan ponovili odprtje in tokrat jih je čakala sončna, prečudovita nedelja. Ta je v Ribnico pritegnila več kot 500 motoristov, med njimi tudi iz avstrijske Žitare vasi, koder je lani krožila skupina ribniških motoristov. Zbrane je nagovoril predsednik kluba Pavel Hočevar in jim dal tudi napotke za 50 kilometrov dolgo panoramsko vožnjo v smeri Ribnica - Grčarice -Gotenica - Kočevska Reka - Nova Štifta. Ves ta ceremonial, od srečanja in druženja motoristov do spoznavanja novega okolja, dobi z blagoslovom tudi neki globlji smisel, meni Hočevar. Pater Niko je motoriste podučil, da naj bodo obzirni, da rade volje pomagajo drugim; njihovo življenje naj preveva pozitivizem, ob izkušnjah pa naj polno dozorevajo. Tekst in foto A Pahulje .Reše n» Vidite, to je prava preizkušnja in pravi žegen za motoriste! Poslan z nehal" (dež), je pater Niko nagovoril premočene motoriste, ki jih je nato v samostanu segrelo kuhano vino. Ribnica je s četrtim odprtjem motoristične sezone doživela eno največjih letošnjih prireditev, pa tudi eno najodmevnejših. Vtisi? Preberite si tistega od Sande, ki ga je na spletni strani Motosveta objavila še isti dan: "Jst sem se pa ravnokar vrnila iz Nove Štifte. Morem rečt da je bilo super, sploh pa golaž. Naštela sem v koloni cca 370 motorjev, nekaj jih je prišlo prej, nekaj kasneje, tako da bi bila številka okoli 500jeklenih konjičkov. Pater Nik nam jih je lepo požegnal tako, da smo do drugega leta varni, vreme pa nam je bilo zelo namenjeno..." ■ iäSi 6Sefc-j»■»: $ ... i'y-r-" ••/fr-sr',-,,ar^S€v^‘ ■“ ^ 'v' ■ - r ■ : 1 :t ,.v-- JL... . >•' • "•-'‘ff '-/ /1 ;I^A. i t" Lk, SM-i 41^ - -// .. . z S. . "Ta noio brucovanje" Kaj vse se je prejšnji mesec dogajalo na ribniškem koncu, se lahko opiše s stavkom: "Bilo je noro!" V soboto, 20. aprila, je Ribniški študentski klub (RŠK) že četrto leto zapored pripravil brucovanje, ki je bilo letos nekaj posebnega. Novopečene študente so zabavali člani skupine A D'B'? teatr in odlične skupine slovenske popularne glasbene scene: Botri, Nude in skupina Yoghurt. Začelo se je že pri vhodu v Športni center. Dolga vrsta in bruci s popisanimi obrazi s črko "B". Uspelo se nam je pririniti naprej, v središče samega dogajanja. Dvorana se je počasi polnila in vsi so željno pričakovali krst brucov in "en malček" smeha na njihov račun. Nekje smo našli našega predsednika kluba, Klemna Ivanca, ki nam je povedal, da je brucovanje sedaj že tradicija. S pripravami so v RŠK začeli v februarju. Sprva so mislili, da bo zabava potekala v manjšem objektu in bodo gostovali samo Botri, ker pa je bil na razpolago Športni center, so povabili k sodelovanju še več skupin. Brucom je zaželel, da preživijo krst in nam hkrati zaupal, da je letos pripravljal program A D'B'? teatr. Zato smo se hitro podali na lov za njimi. Trubi je dejal, da bodo brucom delali grozo: "Najprej se bodo morali usrat, potem namazat in nato še polizati" Brucom je zaželel, da najprej končajo študij in začnejo delati, da si bodo kaj zaslužili, poleg tega pa naj čim več 'žurajo1, saj je to sestavni del študentskega življenja. Borči jim je zaželel, da naj čim prej postanejo pravi študentje in sicer: moški naj spijo s absolventko, brucke pa naj ostanejo nedolžne do absolventa. Nina je želela brucom veliko 'žura', malo učenja in čim boljše ocene, sicer pa jih z njihove strani čaka zelo težka preizkušnja. In potem se je začelo! Najprej so bruce poklicali v ospredje, jim razdelili majice, notese, kondome in svinčnike. Začeli so z minuto molka za angleško kraljico, princeso Diano, mater Terezijo in v spomin na teroristični napad v Ameriki. Uvod je bil bolj mil, vendar je bilo v nadaljevanju vse huje. Že sama brucomor pijača po Rajkovem receptu jim je zadala prvi udarec. Nato so morali tekmovati med seboj v izdelovanju zobotrebcev, ploskanju z nogami, petju, karaokah...Najboljši so bili nagrajeni. Ne nazadnje so se morali bruci resnično "podelati" v prave WC školjke, brucke so jih namazale po obrazu s tistim, kar je bilo v školjki, in potem še polizati. Malce kruto! Vendar sladko, saj so jih mazale z eurocremom. "Mljask", ali sladki drek! Vendar brucovanja še ni bilo konec, za krstom je namreč sledil koncert in seveda "žur” do jutranjih ur! Vse to se je dogajalo v ospredju, mi pa smo se odpravili v ozadje, kjer so vrli natakarji in natakarice stregli pijačo in naleteli na kuharja, ki je pripravljal HOT - DOGE z ajvarjem, gorčico ali majonezo. Na jedilniku je imel tudi ponudbo za vegetarijance, kjer je namesto hrenovke v kruh vstavil vse tri priloge. Poiskali smo tudi avtorja brucomor pijače. Recepta ni želel izdati, povedal je pa le nekaj malenkosti, ki se jih velja zapomniti: če popiješ, dva deci brucomora, si kaj kmalu pijan. In kako so komentirali bruci svoj krst? Bili so navdušeni nad programom. Eden je dejal: ‘Na brucovanju nam je bilo luštno, nam je luštno in nam bo še luštno in nikoli ne bo pozabljeno, kajti brucovanje je tradicija, ki se mora nadaljevati." Naslednjim generacijam so svetovali, naj postanejo bruci, ker je to nekaj najboljšega, če pa preživijo, je to še toliko lepše. Za RŠK Mojca Tekavec ŠTUDENTSKE NOVIČKE ali RIBNIŠKI ŠTUDENTIH POVSOD PRVI! © 5. ŠKISOVA ŠTUDENTSKA TRŽNICA: 8. maja je bilo v Tivoliju v Ljubljani res pestro, zanimivo, poskočno, zabavno, odštekano dobro..., predvsem pa veselo in nabito z energijo, ki so jo študentje sproščali ob najrazličnejših igrah! Letošnja tema tržnice je bila namreč "RAD SE IQRAM". Po dva študentska kluba sta skupaj pripravila igro in se na ta način predstavila. Vsi klubi oz. študentje pa so bili na vseh igrah - bil je nekakšen krožni sis-tem, kjer so študentje klubov šli od ene igre do (/}( druge. Ribniški študentski klub (RŠK) in Klub , J kočevskih študentov (KLUKŠ) sta skupaj j pripravila igro "KRAVE FRIZIJKE", za katero so r dobili prvo nagrado (4 x adrenalinski vikend)! — Čestitamo! In kako je potekala igra? Tekmovali F , sta dve ekipi, v vsaki pa je bil en študent in ena študentka. Vsaka ekipa je imela svojo kravo frizijko (seveda ne pravo!), v katero je študent- , ka s čebričkom vlivala vodo, ki jo je zajela iz vodnjaka; fantje pa so nato v golido molzli i "mleko" oz. vodo. Zmagala je ekipa, ki je imela ™ v golidi največ "mleka" oz. vode! Zanimivo, ni !■( kaj, predvsem pa domače, domače....!! © Maja so potekale že tradicionalne ŠTUDENTSKE MAJSKE IGRE, ki so se zaključile v sredo, 22. Študentje so tekmovali v najrazličnejših igrah. Povedati moramo, da je bila ribniška ekipa zopet najboljša. Zmagala je v rokometu. Igrali so: Rajko Dukič, Dejan' Dukič, Tomaž Lesar, Rok Henigman, Blaž Merhar, Klemen Ivanec in Branko Špoljarič! Za nagrado so dobili vikend paket v Poreču! Čestitke! © MORJE, MORJE... RŠK je za vse člane in ostale mlade pripravil dve posebno zanimivi ponudbi: 1. OBONJAN ("Otok mladosti", Hrvaška). Termin: 19. - 30. 7. 2002. Cena za člane RŠK: 37.500 SIT (za ostale mlade, a nečlane: 42.500 SIT). V ceno je vključen prevoz, 10 polnih penzionov in prenočišče pod šotorom (za apartmaje je potrebno doplačilo). 2. BUDVA (Črna gora). Termin: 10. - 18. 8. 2002. Cena za člane RŠK: 34.900 SIT (za ostale mlade, a nečlane: 37.900 SIT). V ceno je vključen prevoz in 7 nočitev v apartmaju. Rok prijav je za obe destinaciji: 15.6. 2002 oz. do zasedbe mest (POHITITE!). Informacije in prijave: Klemen Ivanec, 040/ 320 189. © SLOVENIJA GRE NAPREJ! Tudi RŠK-jevce je zajela nogometna evforija! V Ribnici bo postavil veliki zaslon in tako omogočil širši množici, da si "Pri Cenetu" skupaj ogledamo tekmo SLOVENIJA: ŠPANIJA, ki bo v nedeljo, 2. junija ob 13.30. Pred tekmo in po njej bo veselo, saj bodo igrale ribniške skupine, pa tudi sami se boste lahko pomerili v raznih zabavnih tekmovanjih kot je npr. ročni nogomet! Študentske novičke pripravila Zdenka Mihelič mvom a e-ixjv/>ir Borzno posredovanje - Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB) - Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih $ EUR CHF HRK CAP IVOIMTAŽA - AIMPOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 RIGIPS Tel.: (01) 8363 089 kNAUf @rmstrong FOTO ..................... RjTji Kati Koslanišek s-p- ■HIJ EA IZ020,1330Kočevje, GSM: 041/733-407 T Z veseljem vas obveščamo, da sta koledarja za leto 2003 H znaslovoma LEPOTE RIBNIŠKE DOLINE in LEPA KOČEVSKA, I že pripravljena In si osnutke lahko po dogovoru že ogledate Iin naročite. Informacije 041/733-407in 041/633-413. trgovina HAJK Tadeja Picek s.p. Škrabčev trg St), RIBNICA akcija,akcija, AKCIJA DELOVNI ČAS: OD PONEDEUKA DO PETKA 7-12, 16-19 SOBOTA 7-12 TEL.: 01/837-31-46, FAX.: 01/837-31-47 , -V»»« I IZJEMNA CENA IZJEMNA TELEFONA ZA SAMO 1 SIT VSI PAKETI!!! AKCIJA V ČASU SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA. -SERVIS GSM APARATOV vednozame VSEH ZNAMK IN TIPOV! vednozame. ssmobil Ob sklenitvi naročniškega razmerja priribčno darilo PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME j (g Matična plošča Matsonic 7177C z zvočno kartico Procesor Intel® Cclcronm 1000 MHz 128Mb delovnega pomnilnika (133MHz) Trdi disk Seagate 20Gb, ATA-100 CD-ROM 52x hitrost Disketna enota 3A", 1.44MB Grafična kanica G-FORCE MX 400.64 MB * TV izhod Ohišje midi tower ATX 300 W Tipkovnica PS/2 _ ^ ^ _ lr_r, MiiurM 132.300,00 SIT Podloga za miško Zvočniki aktivni 200W VSE NA ENEM MESTU: Navodila za osebne računalnike - RAČUNALNIKI - MONITORJI, MIŠKE, TIPKOVNICE,... - PROGRAMSKA OPREMA - PROGRAMSKA OPREMA PO NAROČILU ______ -NADGRADNJA RAČUNALNIKOV JfUJgEV b - SERVIS, SVETOVANJE - NAMEŠČANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV, ODPRAVLJANJE VIRUSOV - VGRADNJA KOMPONENT - LETNI PREGLEDI RAČUNALNIKOV S ČIŠČENJEM, IN ŠE IN ŠE... AKCIJSKA PONUDBA VOZIL SEAT LEON SIGNO možen kredit do 72 mesecev NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čai: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Sest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA o PALETIRANJA O BRUŠENJA o LEPLENJA MOTOMAN RsJŽCESSbdo,. Lepovče 23, 1310 Ribnica tel.:+386 (0)1 83 72 410 faks: +386(0)1 83 61 243 e-mail: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl Vaško etnološko - turistično društvo iz Hrovače bo v soboto, 6. julija, v okviru Sr6Č3Iij3 Ü3 V3Si pripravilo tudi srečanje vseh ribniških ansamblov. Vabljeni vsi, ki igrate katerokoli zvrst glasbe, da se nam pridružite in svoje talente predstavite širši javnosti. Pokličite Ivana Prelesnika na tel: 8361 459 ali 041/ 651 362. ŠPORT v sušni ŠD Moštikel organizira v soboto, dne 29.06.2002, tradicionalni turnir v trojkah, ki bo letos že tretji po vrsti. Prireditev se bo odvijala na športnem igrišču v Sušju. 0 začetku turnirja bodo ekipe obveščene naknadno. Prijavnina znaša 2.500,00 SIT/ekipo. Najboljše ekipe bodo nagrajene. ŠD Moštikel bo letos prvič organiziral letno ligo v košarki (na dva koša). Sistem, pogoji in trajanje tekmovanja se bodo določili glede na število prijavljenih ekip. Vse zainteresirane ekipe naj se prijavijo čimprej. Prijave in dodatne informacije na tel. 041-590-970 (Miha Ilc), 041-975-529 (Peter Lovšin) in 040-720-320 (Miha Klun) mali OGLASI Ugodno prodam električni bojler Gorenje za kuhinjsko pipo (stenski). Prodam tudi avto jugo 55, letnik 1990. Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 536 889. Prodam rabljen štedilnik na drva + el. Dolžina 135 cm. (desni). Cena 10.000 SIT. Tel.: 01/836 03 54. Ugodno prodam vse za novorojenčka. Obačila za nosečnico (št. 38). Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 377 006. Trgovinski lokal oddam v najem. Velikost 54 m2. Trgovina je vpeljana in opremljena. Tel.: 041 / 453 267. V Ribnici kupim 'starejšo stanovanjsko hišo. Možna menjava za stanovanje z doplačilom. Tel.: 041 / 395 132. Ugodno prodam otroško gorsko kolo (ohranjeno). Tel.: 041 / 471 403. Iščemo nove sodelavce za delo na terenu. Dobro plačilo. Info: Tel.: 01 / 836 98 16 oz. 041/633 415. Ugodno prodamo kuhinjo - hrast masiva, z vsemi gospodinjskimi aparati. Tel.: 8364 704 (zvečer). V Dolenji vasi prodamo dvosobno stanovanje. Tel.: 031/651 437. mali OGLASI 2 n 'Vseokrog ljubezen..."! Ja, ja, pomlad je že krepko tu in vse že nekaj časa dehti, cveti, diši...! Kam se bomo odpravili s PD Ribnica v mesecu juniju? Predloga sta zanimiva! Hja, kaj pa bomo vse občutili in kakšne radosti doživljali, pa boste zvedeli le, če se nam boste pridružili in veselje neskončne modrine neba ter lahkotnosti koraka delili - vi z nami in mi z vami! Pa še na nekaj ne pozabite: Zmeraj storite tisto, kar je prav. To bo nekatere ljudi razveselilo, vse ostale pa bo presenetilo. (Mark Twain) JUNIJ Datum: Kam: Zahtevnost: Trajanje: Vodja pohoda: SOBOTA, 8. 6. 2002 na ROGATEC (1557 m) ZAHTEVNA 8 ur Gregor Češarek Datum: Kam: Zahtevnost: Trajanje: Vodja pohoda: SOBOTA, 22. 6. 2002 na KRN (2244 m) ZAHTEVNA 8 ur Zdenka Mihelič Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). CENE V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE Upravni odbor Planinske zveze Slovenije vsako leto določi najvišje cene nočitev, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah za koče I. in II. kat-egorijeje, upravljavci planinskih koč III. kategorije pa jih oblikujejo sami, spoštovati pa so dolžni vse predpisane popuste za prenočevanje. Koče I. kategorije so npr: vse koče okoli Triglava, pa npr: Prešernova koča na Stolu, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Dom na Komni itd. Koče II. kategorije: Koča na Mangartskem sedlu, vse koče na Vršiču, Planinska koča na Uskovnici, Domžalski dom na Veliki planini, Dom na Peci itd. Najvišje cene nočnin, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah I. In II. kategorije v letu 2002 so naslednje: Storitev_______________________________________Postojanka kategorije: k_______________________________n. 1. NOČNINE polna cena 30%nonust polna cena 30%oooust a) soba 1 -4 postelje 3400 SIT 2380 SIT 2200 SIT 1540 SIT 3) soba 5-8 postelj 2750 SIT 1925 SIT 1500 SIT 1350 SIT L’) skupna ležišča 1650 SIT 1150 SIT 1200 SIT 840 SIT 2. HRANA a) enolončnica brez mesa 600 500 :i) enolončnica z mesom 850 750 c) colaž, segedin 1000 850 J. PIJAČE a) čaj 0,25 litra 250 200 a) voda 1,5 litra 400 300 Zdenka Mihelič mmm ,?/ ai jl ti f>ai'»i ** is iiNdv>uj!S ansj/wsivi?: Nogometna Slovenija! KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek:_____________________________ Ulica:______________________________________ Pošta:_______________________________________ Tel.:________________________________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. junija 2002. REBUS Pravilna rešitev rebusa iz 4. številke Rešeta PRAZNIK DELA Pravilna rešitev iz 4. številke Rešeta je: MAJ - VELIKI TRAVEN Nagrade poklanja sponzor: Gostinstvo in turizem Pugelj, Lepovče 23, R!bnica.Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, reklamni dežnik, prejme MATEJA PODRŽAJ, Velike Poljane 37, 1316 ORTNEK 2. nagrado, darilni paket, prejme TIM KLUN, Hrovača 7,1310 RIBNICA 3. nagrado, darilni paket, prejme LILIJANA VRIČKO, Grčarske Ravne 6,1331 DOLENJA VAS 4. nagrado, darilni paket, prejme IVANKA ŽUŽEK, Prijateljev trg 3, 1310 RIBNICA 5. nagrado,darilni paket, prejme DOMINIK ZVER, Lončarska 21,1331 DOLENJA VAS Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. A ni lepo? Vsi se bodo orientirali proti vzhodu, nihče nam ne bo "težil". Ravno zdaj temperatura dosega v Južni Koreji in na Japonskem stopnjo, ki ji že lahko rečemo vrelišče. Roko na srce, žogobrc je najpomembnejša postranska stvar na svetu in pika. To opazimo s spremljanjem poslov okrog nogometnih igrišč. Milijoni dolarjev in evrov, ki se stekajo v žepe nogometnih zvezdnikov in njihovih "šefov", so zadosten dokaz, da to ni le igra, šport, temveč pravi "biznis". Za nekaj minut igre ljudje odštevajo papirčke, četudi potem ne bo niti za kruh. Da to drži kot pribito, dokazuje megalomansko premoženje glavnih akterjev iger. Filmski junaki, TV in radijske zvezde, vrhunski športniki... Če se v teh dneh ozremo po prodajnih policah, nam nogometna žoga skorajda zavrti realen pogled na obložene površine. Skorajda vsak artikel nosi na sebi bodisi žogo bodisi podpis enega naših junakov oz.celot-no ekipo. Od vsakega artikla se v blagajno NZS steče toliko in toliko % zaslužka, potem so tukaj še injekcije FIFE, gigantskih svetovnih koncernov... Zdaj smo pa tam. V športu lahko naredimo odličen posel, s športom lahko mastno zaslužimo, na račun... Koga? Ja, športnika, vendar. Geslo: 'Važno je sodelovati, ne pa zmagati!" je že zdavnaj splavalo po vodi. Ostalo je nenormalno pehanje za rekordi, zmagami, ki prinašajo lepe kupčke denarja, teden dni slave itd. Kaj pa potem? Ko športniku zaradi norega pehanja odpove polovica okončin, ga nihče niti ne "povoha". Velika zvezda, ki je nosila državni grb in zastavo na najvišjih stopničkah po svetu, lahko umre kot klošar. S tem pridemo do zaključka, da športniku dejansko naj ne bo marža ostale, on pač mora v nekaj letih zaslužiti toliko denarja, da bo lahko živel potem, ko ne bo več zanimiv za trženje. Športniki, estradni umetniki... so gladiatorji moderne dobe. Areno so zamenjali stadioni, telekomunikacijska tehnika itd. Madonca, ja, ne morem iz svoje kože. Hotel sem namreč čisto nekaj drugega. Kapo dol našim travnatim vitezom, uvrstiti se na SP v nogometu ni mačji kašelj. Smo najmanjša država v zgodovini SP^jev, ki se je prebila na ta turnir. Zakon. Pa poglejmo moderni šport še s svetlejše plati. Uspeh športnikov, še zlasti nogometašev, v svetu izredno dvigne razpoznavnost tega koščka na sončni strani Alp iz preprostega razloga, ker tekme SP spremlja milijarde ljudi, obiske politikov in podobne stvari pa nekaj tisoč privržencev in novinarjev. Zdaj pa! Se sprijazniti z dejstvom, da mi usmerjamo življenja vrhunskih športnikov in se priklopiti svetovni evforiji, ki prihaja z junijem, od katere lahko le "potegnemo" ali biti humani in ostati na robu. Kakorkoli že, zdaj bomo verjetno izbrali prvo, pa naslednjič tudi, in življenje teče svojo pot, Slovenija gre naprej. Dajmo, naši! Kar pa zadeva Eurosong. Pojma nimam, ker smo redakcijo zaključili, še preden so Sestre nastopile. Pa naslednjič. Možgane na pašo, kozarec osvežilne pijače, svinčnik v roko in z njo po našem kvizu in tudi junij bo minil. Ajd! Marko Modrej LAS Lokalna Akcijska Skupina za preprečevanje uporabe prepovedanih drog • Imate težave z drogami? • Bi radi pomagali prijatelju iz njegovih stisk? • Ste mati ali oče mladostnika, ki ga ne razumete več? P0NUIAM0 VAM ROKO V POMOČ Pokličite nas na telefon: 031/490 401, vsak delavnik, od 17. do 18. ure. Pripravil Marko Modrej ZELENI KVIZ (SLOVENIJA GRE NAPREJ) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z/s...( Saj je čisto logično!) 1. "Slovenija gre naprej...," smo peli leta 2000, ko so se naši nogometaši uvrstili na EURO 2000. Zdaj bi lahko zapeli: " Slovenija leti naprej...!" saj so se naši zeleni junaki uvrstili na... J kandidatne liste stranke Zeleni Slovenije A srečanje koscev osrednje Evrope D svetovno nogometno prvenstvo 2. Poglej ga "facona", kako je dobre volje. Se ga spomnite iz prejšnje številke? Krasil je naslov: B Ukrepi kmetijske politike 2002 O Namigi za izlet T Igriva Najdihojca 3. Do zaključka redakcije nismo vedeli, kdo je zmagal na letošnjem glasbenem Grand Prixu - Eurosong '02 v Talinu. Gremo malce v zgodovino. Leta 1972 je s pesmijo Apres Toi v izvedbi Vicky Leandros zmagal... B pojma nimam K Ciper L Luxemburg 4. Dve leti kasneje je slavila legendama četverica s Švedske, ABBA. Takrat smo Slovenci na Evrovizijo lansirali eno najlepših skladb v zgodovini... U V Blatah je lepo, ija, ijao G Dan ljubezni F Ljubim tri dečve 5. Znak H, ki ga vidite, nosi/jo na sebi... G parkirišče pred Miklovo hišo V vrata Hormann H hijene v bližini 6. Leta 1989 je na Eurosongu prvič zmagala tudi Jugoslavija, sicer Hrvaška predstavnica, ki je s pesmijo Rock me osvojila evropsko publiko. Izvajalec je bila zasedba R Riva Z Cigani letijo v nebo I Ne mi težit 7. Pa še malo na Mondial '02. Slovenija uvodnih tekem ne igra z/s... J Španijo Č Brazilijo K Paragvajem 8. Uvrstitev na SP so si naši priborili... N z uspehi na modnih revijah moških tangic Š s prvim mestom v svoji skupini E po dodatnih kvalifikacijah z Romunijo 9. Kapljica, križ, kaj pa je zdaj to? A veste? No, potlej pa obkrožite! O moj križev pot P RK Slovenije / znak krvodajalcev N Švica z morjem 10. 25. junij je za našo državo zelo pomemben datum. Jaz vam kar čestitam in vas sprašujem, kaj to je? R Dan pregona rdečih zvezd Č Dan osamosvojitve M T Dan državnosti 11. Tako, za vsakim začetkom pride konec. To sem občutil-a že pri >r prvem vprašanju. Čas je, da razmislim, kaj bom obkrožil-a tukaj. Dolg premislek nikoli ni dober oz. modri dolgo molčijo, — preden spregovorijo... IH S Konec, fine, vege, the end! Zdaj gledam fuzbal, kakšen kviz! J Mislim, da bo rešitev povezana z obdobjem, ki prihaja. K Briga me, jest grem na lepše. Čao! O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Mirne živce ob spremljanju SP v nogometu, kozarec hladne osvežilne pijače in ČESTITKE ob dnevu državnosti! F-----"W'~ '"'T'" "1 [DaopOšfe mi ßsmopQEiQ Üüü g0ü3 jjrnEQBä u ßnrajßü aüO am cücDrpO^ aiösQ aiapamamga cOcd QCD» gmafla 8(D(D3o [11 ^ Q KINO IDEAL Kolodvorska 9a JUNIJ 2002 Sobota, 1. junij, ob 22. uri Pa ne še en film za mulce! najstniška komedija * * * Sobota, 8. junij, ob 22. uri Misija Kleopatra ameriška komedija * * * Sobota, 15. junij, ob 22. uri Angelske oči romantični triler * * * Sobota, 22. junij, ob 22. uri Civilna žrtev ameriški akcijski film * * * Sobota, 29. junij, ob 22. uri Kralj škorpijonov ameriški akcijski pustolovski zgodovinski film jls nsj/wsiv/:*r ZOfrOfrXIOtdi 2 PRVA RIBNIŠKA > GASILSKA MAŠA Prvo nedeljo v maju, ki je Florijanova nedelja, so se udeležili svete maše v župnijski cerkvi člani gasilskih društev: Ribnica, Goriča vas, Nemška vas, Otavice, Dolenji Lazi, Jurjeviča, Sušje in Bukovica. gasilcev v cerkev. V procesiji so nesli prapore posameznih gasilskih društev. Sveta maša, ki je bila darovana za žive in rajne gasilce, je razodevala, da v dobi demokracije res ne smemo krščanske vere skrivati zgolj v svojih domovih ali kvečjemu v zakristijah. Gasilci, vedno pripravljeni priti na pomoč človeku, ki ga je zadela nesreča, na zelo praktičen način izpolnjujejo Jezusovo zapoved ljubezni.: "Ljubi bližnjega kot samega sebe." Gasilci imajo za svojega zavetnika rimskega časnika sv. Florijana. Na nekaterih hišah in zlasti na mnogih gasilskih domovih vidimo podobo tega nebeškega zavetnika s čelado in zastavo, v roki z vedrom vode, s katero gasi gorečo hišo. Florijan je zavetnik proti požarom in zoper povodnji. Je eden najbolj znanih ljudskih svetnikov, ki mu po angelovem češčenju ali večerni molitvi naše ljudstvo rado pristavi Očenaš, da bi nas varoval časnega in večnega ognja. Mučenec Florijan se je rodil v Avstriji, blizu Dunaja. Med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana je izšel tudi v rimski provinci Noricum ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom ali pa umreti. Državni namestnik Akvilinij je poskrbel za strogo izvajanje cesarjevega ukaza in je povsod iskal kristjane ter jih zapiral v ječe. Florijan, ki je za to preganjanje kristjanov zvedel v svoji odsotnosti, se je takoj vrnil v mesto, da bi preplašenim kristjanom dal poguma s svojim junaškim zgledom. On je takoj vojakom priznal, da je kristjan. Prijeli so ga in peljali pred Akvilinija Taje uglednega in bistrega časnika skušal zlepa pregovoriti, naj daruje bogovom. Florijan je neustrašeno priznal krščanskega Boga in namestniku izjavil, da je pripravljen pretrpeti za Kristusa tudi najhujše muke. Vojaki so ga najprej prebičali, nato mu pa z ostrim železjem trgali meso s telesa Nekdaj podrejeni vojaki so mu najprej navezali težak kamen okrog vratu. Nato so ga vrgli v reko Ennse (Avstrija). Na nekaterih slikah vidimo mučenca Florijana _ upodobljenega, kako plava kot rimski časnik v nadzemeljski luči, obdan z oklepom in s križem na prsih; v desnici drži poveljniški prapor, ob njem pa izliva angel iz vrča vodo nad gorečo vasico. V Ljubljani so mu leta 1672 postavili lepo cerkvico pod Gradom v spomin na hud požar leta 1660. V ribniški župniji so bili v zadnjih desetih letih blagoslovljeni vsi gasilski domovi. Nekateri prapori posameznih društev in gasilski domovi imajo podobo sv. Florijana, ki je velik priprošnjik v nesreči in sleherni stiski. Sveta maša, ki so se je z veseljem udeležili mnogi gasilci naše župnije, je praktična spodbuda, da bi se vsako leto ob godu Florijana pri bogoslužju priporočili svojemu nebeškemu prijatelju. Od svete maše smo odhajali iz cerkve z veliko željo, da bi po zgledu požrtvovalnih gasilcev vsi skušali v nesreči ljudem pomagati. Maks Ipavec APRILA PRI RIRNIŠKIH GASILCIH Ob delu zelo hitro mine čas. Tako je minil tudi mesec april, ko smo zopet imeli kar nekaj dela. Že v začetku meseca smo opravili dva prevoza pitne vode; prvega k Seljanu, drugega pa na Velike Poljane. Izobraževanje Poskrbeli smo tudi za izobraževanje. Na Igu sta bila dva gasilca na usposabljanju za tehnične reševalce. Že pred enim letom smo v sektorju Ribnica 1 organizirali tečaj za gasilca Tega se je udeležilo kar precej mladih. Ti bi ga morali zaključiti s praktičnim delom v izobraževalnem centru na Igu, kar pa mora organizirati Gasilska zveza Ribnica Če bi ta po enem letu to, za kar je zadolžena, opravila, bi lahko gasilska društva v nadaljnje izobraževanje poSlali še kakega člana. Sedaj pa ne izpolnjuje pogojev, ki jih zahteva Gasilska zveza Slovenije. Dvakrat smo imeli gasilske vaje po programu, ki ga je sestavil sektorski poveljnik Janez Puželj. Prvič smo bili gostovali v PGD Goriča vas. Tu smd izvedli skupno vajo - gašenje mizarske delavnice. Druga vaja je bila organizirana v Ribnici na Kurirski ulici. Tu smo s pomočjo članov PGD Goriča vas reševali ljudi iz goreče hiše. Slovo od podpredsednika Na pokopališču v Hrovači smo se poslovili od našega člana, gasilskega častnika Viktorja Oblaka V društvu je bil podpredsednik, praporščak, delegat v upravnem odboru Gasilske zveze Ribnica in strojnik v veteranski tekmovalni enoti. Pogreba se je udeležilo osemdeset gasilcev iz vseh ribniških gasilskih društev in sod raške zveze z osemnajstimi prapori. S tem smo se pokojnemu zahvalili za vse njegovo prostovoljno delo, ki gaje opravil za družbo. Zgorena poliestrska cisterna za gorivo. Njeni hlapi so sila nevarni za dihala, saj vsebujejo karcinogene snovi in je zato nujno, da se gasilci zaščitijo z ustrezno opremo. Foto arhiv PGD Ribnica Seja upravnega in nadzornega odbora Na njej smo se pogovarjali o poteku aktivnosti pri gradnji novih garaž. Urejena je bila meja z Inlesom. Ostaja nam še ureditev meje z enim lastnikom. To bomo po bogovom z njim uredili jeseni in premaknili ograjo nazaj na naš teren. Predlog za pridobitev lokacijske dokumentacije je sedaj na geodetski upravi v Kočevju. Če bo zadeva tekla dovolj hitro, bomo začeli z gradnjo že letos. Pogovorili smo se tudi o imenovanju novega praporščaka, ki bo zamenjal pokojnega. Iz istega razloga moramo imenovati tudi novega podpredsednika Ta naj bi dmgo leto prevzel vodenje društva v novem petletnem mandatu. V aprilu smo podpisali tudi drugi aneks k pogodbi o zagotavljanju pripravljenosti reševanja v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarno snovjo. Na osnovi tega podpisa nam bo država nakazala drugi del sredstev, ki so namenjena za ta dela in za opremljanje enote. Eksplozija plina Na zahtevo centra za obveščanje (112) smo pomagali pri gašenju požara v Prigorici. Tu je prišlo do eksplozije plina v kotlovnici in potem do požara, ki je grozil, da bo razneslo še dve plinski jeklenki. Obstajala je tudi nevarnost razlitja kurilnega olja, shranjenega v poliestrski cisterni, ki jo je ogenj že topil in je do polnega dela že gorela. Pri tem gorenju se sproščajo snovi, ki povzročajo raka na pljučih. Zaradi tega so se naši gasilci zaščitili z izolimimi dihalnimi aparati. Domači gasilci pa so vstopali brez vsake zaščite, kar se mi zdi zelo neodgovorno od vodstva društva in posameznikov. Sicer pa sama gasilska društva niso nič kriva, ker nimajo ustrezne zaščitne opreme. Za to bi morala skrbeti gasilska zveza Ribnica in župan: zagotoviti sredstva za nabavo potrebne zaščitne opreme gasilcem, da ti ne bodo več izpostavljeni nevarnostim, s kakršnimi se srečujejo pri podobnih akcijah. S črpalko smo prečrpali kurilno olje v prazne posode. Pred vhodom smo postavili tudi vpojna sredstva, kot so črevesa in pivniki, ki posrkajo kurilno olje, da se to ne bi razlilo v bližnji potok Ribnica. Na koncu smo z ustreznim sesalcem posrkali mešanico vode in kurilnega olja, ostalo v kotlovnici, in to pripravili za sežig. Ob tej naši pomoči in izpostavljanju nevarnostim je bilo od priznanega člana PGD Prigorica slišati neokusne opazke čez naše člane, ki so se z zavestjo odzvali na poziv centra za obveščanje in pomagali ljudem v nesreči. O tem je bilo obveščeno tudi vodstvo Gasilske zveze. Želimo vedeti, kam gremo lahko gasit, da bomo dobrodošli in ne bomo domačim gasilcem v napoto. Mirno in varno vam tudi v prihodnje želimo člani Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Matjaž Virant, predsednik društva PREDRAGA DRŽAVA V času, ko je premier Drnovšek na daljšem popotovanju po Ameriki, je finančni minister Rop pripravil mehki finančni udar za državljane. Obelodanil je, da so državne finance v globokih težavah, zato je zaukazal zamrznitev sklepanja pogodb za proračunske porabnike. Z zamrznitvami imamo slabe izkušnje še iz bivše Jugoslavije, saj iznajdljivi vedno najdejo luknje, po zamrznitvi pa se ponavadi vsuje še večji plaz, zato je umestno vprašanje, kaj se bo zgodilo z "otoplitvijo". Že ob razpravi v pariamentu pred petimi meseci sem med drugim povedal, da vlada gradi dveletni proračun (2002 - 2003) na napačnih predpostavkah, zato se bomo že čez nekaj mesecev srečali s spremembo proračuna, kar se je tudi zgodilo - lahko si preberete magnetogram mojega govora na internetu državnega zbora. Vendar za tako napoved ni potrebno velikega znanja Takrat v javnih medijih tako hvaljeni dvoletni Ropov proračun je padel pravzaprav po nekaj mesecih in s tem je postalo vse delo odveč in le zapravljanje časa Bolje bi bilo, če bi vlada pripravila realni letni proračun in dvoletni memorandum, finančni minister je napovedal, da se bodo proračunski dohodki v letu 2002 zmanjšali za 45 mrd, sam pa predlaga 15 - miljardno zmanjšanje porabe. Zato še vedno ostane razlika tistih 28 mrd, o katerih minister ne govori in ki jih ni možno videti drugače kot dodatno proračunsko luknjo. S tem bomo poleg neprimerno visoke inflacije padli še po enem kriteriju za vstop v EU - po proračunskem primanjkljaju, ki bo po naših izračunih skoraj dvakrat večji od napovedanega, to je preko 3 %, kar je hudo hudo zaskrbljujoče. Izpolnitev kriterijev za vstop v EU, zlasti glede inflacije in primanjkljaja, je nujna za stabilnost našega gospodarska in države, ne glede nato, ali mislimo vstopiti vto asociacijo ali ne. Poleg te finančne luknje se pojavljajo še težave v pokojninski blagajni; nekaj podobnega se sliši tudi o zdravstvu. Skratka: sedanja vladajoča koalicija z Drnovškom na čelu ne obvlada vodenja države. V zadnjem času smo priča hitenja pri prodaji državnega premoženja brez resne strategije. Prodajajo se banke, nekatera državna podjetja,., vse z enim samim ciljem - zapolniti požrešni proračun, v katerem se kljub temu najde denar za razkošno in nepotrebno letalo, za izjemno razkošno opravljanje podpredsedniške funkcije sedanjega predsednika države Kučana, ki daleč odtehta tisto nesrečno letalo, in še za neštete druge potratnosti. S to vlado se dogaja podobno kot s kmetom, ki se je odločil, da bo svoje napačno gospodarjenje in zadolževanje reševal s prodajo živine, voz, parcel in morda preživel. Sami dobro veste, kam vodi takšna pot; to je pot Argentine. Huda nelikvidnost proračunske blagajne se bo poznala v gospodarstvu, saj bodo podjetja imela manjši obseg poslov z državo, pa še ti bodo plačani z veliko zamudo. Že sedaj nekateri proračunski porabniki čakajo na plačilo skoraj pol leta Ker se bodo zmanjšale državne investicije, bo manj posla za podjetja, manj zaposlovanja, več brezposelnosti, manjši prilivi v proračun, večji izdatki in večja beda Krizo bodo občutile tudi občine, saj so nekatere večje ali manjše prejemnice proračunskega denarja. Zaradi suše v državnem proračunu bo nastala še suša v občinskih proračunih. In kaj bi bilo po našem razmišljanju potrebno storiti? - Pospešiti tuja vlaganja, za kar je potrebno presekati nekatere naše monopole, ki z visokimi cenami "skubi-jo" državljane, - umiriti cene javnih komunalnih storitev, - umiriti plače v javnem sektorju, - odpraviti potratno zapravljanje denarja za nepotrebne nabave in projekte, - skrbno načrtovati tiste državne investicije, ki bodo lahko impulz za gospodarsko oživljanje, - odpraviti dvojne socialne transferje, - okrepiti ugodno, z razvitim svetom primerljivo, finančno servisiranje gospodarstva, - zagotoviti plačilno disciplino, kjer mora prvi korak storiti država sama. Zagotovo bi bile denarne težave v državni blagajni manjše, če bi davčna uprava tudi od velikih davčnih dolžnikov izterjala sredstva, in ne samo od malega državljana, če ne plača dohodnine - enakost pred zakonom je namreč prvo pravilo pravičnosti in demokracije. Teh sredstev je preko 100 mrd, kar bi več kot pokrilo proračunski deficit Na tedanjem seznamu dolžnikov so bili predvsem tisti, ki jih sedaj najdete na seznamu z največjimi dobički; že vemo zakaj. Bajukova vlada se je v letu 2000 tega odločno lotila, vendar ji vrhovi kontinuitete niso dovolili izpeljati te naloge, pa tudi tisk je opravil svoje. O dogajanjih v državi bo morala steči razprava tudi na lokalni ravni - torej v občinah. Zadnja okrogla miza v Ribnici je lahko šele začetek. Gre za to, kako priti do iniciativ in jih podpreti ter kako poiskati potrebne vire za razvoj gospodarstva tudi s pomočjo državnih sredstev. Tu bomo morali sodelovati vsi občani. Sedaj se tudi v IBS nasmehnejo ob "zgodbi o uspehu", saj vedo, da je bil to samo predvolilni trik, in to ravno v tistem času, ko je začelo iti z državnimi financami hudo narobe. Težave niso nastale včeraj. Ključno je bilo leto 1997, ko je tedanji minister Gaspari pričel z "novo matematiko frizirati" javne finance. Glavni razlog pa je ta, da v Sloveniji še nadalje kraljuje miselna kontinuiteta iz prejšnjega sistema Mag. Janez Drobnič Iz poslančeve zapisnice ALI VLADA IZPOLNJUJE 0RLJURE? Mislim, da je čas, da nekaj napišem o načinu dela ter o principih in načelih, ki se jih poslužuje vladna koalicija za dosego načrtovanih ciljev. V ne tako daljni preteklosti so bile povsod navzoče parole 'tovarne v roke delavcem -neposrednim proizvajalcem", pa se je zgodilo, da so avtoiji parole tovarne vzeli iz rok delavcev. Prav tako smo na začetku tranzicije stalno poslušali tezo, ki sojo ponavadi razširjali bodoči kapitalisti, daje lastnina največje breme. Kljub temu so se polastili skoraj vsega "bremena". Velika večina državljanov, ki je z odrekanjem ustvarjala dmžbeno lastnino, pa je ostala brez premoženja, pa tudi brez nadomestila za to sicer skupno premoženje. Ostal jim je samo še praznik-1. maj. Vlada govori o prijazni in dostopni državni upravi, predsednik vlade vsak mesec podeli nekaj priznanj in nagrad izbranim uradnikom, istočasno pa prebivalcem na podeželju zapira državne urade in lete koncentrira v večjih mestih. Ukinila se je npr. agencija za plačilni promet, ukinjajo in selijo se uradi davčnih uprav. Pričakuje se reforme še nekaterih drugih državnih institucij (sodstvo,vojska..), ki bodo dostopnost do upravnih storitev države še bolj oddaljile in otežile. Skratka, pod krinko zagotavljanja višje ravni kakovosti in prijaznosti državne uprave se izvaja centralizacija Zapiranje državnih uradov na podeželju pomeni tudi ukinjanje kakovostnih delovnih mest, ki jih država sploh ni sposobna nadomestiti z drugimi (novimi) delovnimi mesti v istem okolju. Podeželje bo prisiljena zapustiti še tista peščica izobražencev, ki se je do sedaj vključevala v kulturne, športne, razvojne in druge dejavnosti. Cilj reforme je intelektualna oslabitev podeželja in krepitev velikih mestnih centrov v državi. Podeželje bo še bolj nazadovalo, tako gospodarsko kot tudi finančno in kadrovsko. Ponavadi se reforme izvaja zato, da se kaj privarčuje, pri nas pa bo reforma in reorganizacija zahtevala precejšnja proračunska sredstva Vlada si je postavila za cilj trajnosten, sonaraven in enakomeren razvoj države. Vendar so njena ravnanja popolnoma drugačna V naše kmetijstvo in posledično v našo prehrano vdirajo ceneni in finančno visoko donosni gensko spremenjeni organizmi, ki lahko povzročijo nekontrolirane in nepredvidljive posledice v okolju in pri uporabnikih. Izpodrivajo ustaljene, domače vrste in spreminjajo naravne prehranjevalne verige. Ker so bistveno donosne- jši, je možno enake, vendar oporečne koliäne pridelati na manjših površinah, zato so tudi eden od vzrokov za propadanje obsežnih kmetijskih površin, kjer se ohranja naravni način kmetovanja Prav tako vlada v javnosti poudaija skrb za družine in se postavlja z urejanjem družinske politike. Vendar ji je uspelo med drugim doseči, da se je pred kratkim za 100 % dvignila upravna taksa za sklenitev zakonske zveze. Noče pa uvesti oziroma nasprotuje univerzalnemu otroškemu dodatku, neprimerno so urejeni starševski dodatki, porodniški dopust in pomoti oziroma olajšave družinam z več, posebej pa še z invalidnimi otroki. Uspelo pa ji je vzbuditi pozornost javnosti s predla gom za umetno oplojevanje zdravih žensk. Vsa zgodba o uspehu pa se zaključi na področju financ. Vlada poudarja potrebo po vsesplošnem varčevanju in razsodnost v ravnanju z javnimi financami, vendar si sama v času največje finančne krize privošči največji luksuz in kupuje najdražja prevozna sredstva Kaj takega si ne privoščijo vlade v precej bogatejših državah. Takšnih primerov s področja javnih financ pa je še več. Imam občutek, da se vlada poslužuje pregovora "Poslušaj me, kaj govorim, in ne glej me, kaj delam," skratka mnogo je sprenevedanja, mnogo travestije. Prisotna je kriza vrednot, dana beseda nima nobene teže. Jeseni prihaja čas za spremembe in upam, da bomo takrat med volivci bolje razumljeni. Jože Tanko wa?>oni ■ i h >. i ■/vaaraiBXKio Veliki ribniški jezikoslovec p. Stanislav Škrabec je dejal: "Le to želim, Slovenci moji, bodimo možje in ne zamerjajmo si odkritosrčnosti! Ljubimo resnica, če tudi ni namazana z vsemi sladkimi besedami. Med in tržaške fige nas ne bodo rešile, resnica le nas more in resnična bratovska ljubezen!" Naj bo to vodilo pri pisanju odmevov in pisem bralcev. ZAKONITI TOTALITARIZEM UZAKONIEN Dan pred praznikom dela smo lahko prebrali komentar dr. Vesne V. Godine o sprejetem novem zakonu o delovnih razmerjih, kjer med drugim ugotavlja, da novi zakon omogoča delodajalcem, da odpuščajo tudi po osebni presoji. Iz osebnih razlogov. To je natančno tisto, kjer vsa določila zakona, še posebej tista, ki naj bi delavcem zagotavljala pravico do dela, pač nehajo veljati. Kar seveda pomeni konec zakona. In zakonitosti. Pomeni perverzno situacijo, da je za navidezno zakonitostjo vpeljana popolna nezakonitost. Brezvladje. Totalitarizem. Popolno nasprotje zakona. In njegov konec. Isti dan, na večer pred prvomajskimi prazniki, nam v televizijskih ODMEVIH strokovnjak delovnega prava, sodnik, sporoči, daje zaščite delojemalcev konec. Isti dan pa smo lahko v DELU prebrali tudi ugotovitve specialista za razvoj kadrov, ki ugotavlja, da je zdaj v Sloveniji največ vodij, ki nimajo pojma o ravnanju z ljudmi. V tujini je nujno, da zna vodja voditi tudi ljudi in ne le procese, pri nas pa je ravno obratno. To je precej posledica dediščine prejšnjega političnega sistema, kjer je bilo pomembnejše delo kakor pa njegov učinek. Marsikje od delavcev pričakujejo, da bodo le izvrševali že predpisane delovne postopke in operacije, ne pa o njih razmišljali. Nastane uničujoči občutek nepomembnosti. Zato ne vidijo nobenega smisla v odgovornem in kakovostnem izvajanju delovnih nalog. To vodi v nepopravljive posledice za organizacijo, v podjetju zastaneta razvoj in napredek. Kar 70 odstotkov vodij ni zmožnih učinkovito upravljati medosebnih odnosov in potencialov zaposlenih. Zatekajo se k sankcijam, grožnjam, pisanju brezplodnih pravilnikov, omejevanju samostojnosti, striktnemu nadzoru...Deset odstotkov slovenskih vodij ne zna niti uspešno delati z zaposlenimi niti niso strokovno usposobljeni za vodenje področja, na katerega so nameščeni. Ne znajo, na primer, postavljati ciljev, opredeljevati zahtev dela, ločevati med stroški in investicijo, med razvojem in produkcijo. Zanje je izobraževanje ljudi metanje denarja skozi okno. Neustrezno vodenje in pomanjkanje smisla za delo z ljudmi sta med glavnimi razlogi za odhod dobrih kadrov iz podjetja. Ljudje redko zapuščajo organizacijo - praviloma zapuščajo svoje nadrejene. Na isti strani lahko tudi preberemo, da top menedžerji najuspešnejših svetovnih podjetij in inštitucij priznavajo, da je maksimalna motivacija najbolj obetavnih posameznikov na pragu 21. stoletja izredno zahtevna in občutljiva, hkrati pa nujno potrebna in nepogrešljiva sestavina uspeha v "norem poslu" razvitega sveta. Kupovanje pripadnosti z denarjem je stvar preteklosti, zdaj zvestobo in pripadnost podjetju določajo in pogojujejo predvsem vrednote. Kategorija vrednot pa je bolj kompleksna, zahtevna in občutljiva od denarja. Človek vrednote ima ali pa ne. V članku "Sodelovanje neljuba beseda" ( DELO-SP; 13. 4. 02) avtor med drugim ugotavlja, da je upravljanje s človeškimi viri črna luknja slovenskih podjetij, ki onemogoča mednarodno konkurenčnost. Tudi rezultati rasti dodane vrednosti zbujajo skrb. Zaostanek za zahodno Evropo se stalno povečuje... Dokler podjetja ne bodo imela pravih lastnikov in nadzornih svetov, v Sloveniji ne bo veliko globalno konkurenčnih podjetij... Slovenska oblast pa je očitno presodila, da so glavni slovenski problem gospodarstva razvajeni delojemalci, in uzakonila zakoniti totalitarizem delodajalcev in to na račun večinskega kapitala - delnic delojemalcev oz. državljanov. "Slovenija gre naprej!" Za kakšno ceno in na čigav račun pa je za oblast očitno nepomembno vprašanje. Franc Mihič, Ribnica < > (/>< 0< > Ponavljamo: ŽIVLIENIE OB PESKOKOPIH IE NEVZDRŽNO! Protestna nota Za razširitev obstoječih peskokopov, ki so locirani neposredno nad vasjo Kot in s svojim obratovanjem škodujejo in negativno vplivajo na okolje in ljudi, je v odloku predvidena razširitev. Takšno obnašanje Občine je skrajno ignorantsko do vaščanov Kota, saj si že več let prizadevamo za omejitev delovanja peskokopa, če ne celo za prenehanje njegovega obratovanja. Čudimo se, da je Občina pristala na razširitev peskokopa, saj je splošno znano, da se z njegovim obratovanjem povzročajo stalne težave in problemi. Opozarjamo, daje življenje vaščanov ob stalnem prometu tovornjakov, miniranju, hrupu in prahu nevzdržno ter da so že vse hiše zaradi tresljajev razpokane. Potrebno je le malo, pa bo prišlo do hujših oblik negodovanja, kot sedaj prihaja zaradi delovanja peskokopov in kamnolomov drugje po Sloveniji. Ne želimo dramatizirati, vendar želimo vedeti, kaj bo v bodočnosti s pogoji življenja v vasi Kot, in želimo, da se nas aktivno vključi v vse načrte in v vsako predvideno spremembo le-teh, saj smo le mi tisti, ki bomo nosili posledice slabih ali dobrih odločitev. Čudimo se, kako se je spremenilo dotedanje gledanje na delovanje peskokopa, saj je Občina Ribnica leta 1993 izdala dovoljenje le za delno širitev ter sanacijo peskokopa, sedaj pa v prostorskem načrtu predvideva njegovo širitev. Ob tem ne upošteva mnenj in pogojev življenja neposredno prizadetih vaščanov Kota. Verjetno je vse povezano med seboj, tako da je določena površina zemljišč, namenjena spremembi rabe, za peskokop upravičena, za stanovanjsko gradnjo pa ne. Vaški odbor Kot Kar zadeva peskokop v Kotu ste na predzadnjem svetu pojasnili, da je v spremembah prostorskih dokumentov predvidena za peskokope nova prometnica, ki bi bila speljana pod naseljem Jurjeviča, prav tako pa je predvidena obvozna cesta za Jurjevico. S tem se bi ves težki tovorni promet iz peskokopa preusmeril tako mimo Kota kot Jurjeviče. Kdaj bo ta nova prometnica in obvozna cesta za Jurjevico, kje točno naj bi potekala, kdo jo bo financiral in ali bo širitev peskokopov udejanjena prej kot sama prometnica? Vaščani namreč že dolgo tarnajo nad nevšečnostmi. (Op. ured.) Župan: "V spremembah prostorskih dokumentov je za peskokope v Kotu predvidena nova prometnica, ki bi bila speljana pod naseljem Jurjeviča, prav tako je predvidena obvozna cesta za Jurjevico. S tem naj bi se ves težki tovorni promet iz peskokopa preusmeril tako mimo Kota kot Jurjeviče. Občina Ribnica je v svojih prostorskih načrtih opredelila lokacije za prostorski razvoj in gospodarsko dejavnost in med pomembne sestavine razvoja sodijo tudi peskokopi. Je pa dejstvo, da povsod, kjerkoli so, pomenijo veliko obremenitev za okolje, pogosto pa tudi veliko breme in nevšečnosti za okoliške prebivalce. Miniranja, veliko število tovornih prevozov, prah, hrup so samo nekatere od nevšečnosti. Še posebej pa je problematična izraba teh lokacij v primerih, ko izvajalci - koncesionarji - ne spoštujejo vsaj minimalnih norm zdravega in varnega življenja in varne izrabe prostora. Zato smo v postopkih sprememb prostorskih aktov predlagali tudi nov koridor za prevoz težkih tovornjakov in mehanizacije mimo najbolj obremenjenih naselij, Kota in Jurjeviče. Prepričan sem, da bi že s samo ureditvijo nove ceste postalo predvsem v Kotu življenje mnogo znosnejše. Seveda pa vsi pričakujemo, da se bo začel izvajati tudi reden in resen inšpekcijski nadzor na posegih v peskokopih. Hitrost izgradnje "obvoznice" bo po sprejemu prostorskega plana in lokacijskega načrta odvisna predvsem od hitrosti odkupov potrebnih zemljišč v predvidenem cestnem koridorju. Šele na podlagi urejenih lastniških razmerij bo možno naročiti projekt in začeti postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Menim, daje postopek možno zaključiti v treh letih, če le ne bo zapletov z odkupi. Poseg bo zelo drag, saj bo potrebno cesto pripraviti za najtežje prevoze in bi bilo smiselno, da ga oba uporabnika tudi sofinancirata." Poljanci na pomladanskem izletu Prvo aprilsko soboto smo se poljanski upokojenci in krajani odpeljali na izlet po Primorski, natančneje določena pot: srednje - zgornji Kras in kraški rob z Brkini. Pot nas je vodila preko Sodražice, Bloške planote in ob Cerkniškem jezeru po avtocesti do Divače. Od tu smo se odpeljali v Lokev, kjer smo si ogledali vojaški muzej Tabor z razstavljeno vojaško zbirko iz I. in II. svetovne vojne ter s soške fronte. Nato smo si ogledali lokavsko cerkev sv. Mihaela, ki je bila zgrajena davnega tipično kraško klet v Križ, kjer smo ob pršutu in siru pokušali izvrsten domači teran. Po tem lepem druženju smo se odpravili na kosilo v gostilno Na vasi v Hrpelje. Pot nas je od tu vodila na grad Socerb, od koder je prekrasen razgled na Tržaški zaliv, in naprej do kobilarne v Rodiku. Navdušeni konjarji so pozorno poslušali gospodarja, ki je pripovedoval o svojih izkušnjah o vzreji konj. Tu se je naš izlet zaključil. Vso pot do doma nas je spremljala dobra volja in nam tako ljuba leta 1613, prenovljena pa leta 1876. Cerkev je znamenita predvsem zaradi slik, ki jih je v letih 1942/43 poslikal slikar Tone Kralj in predstavljajo poučne zgodbe iz evangelija in ljubezen do domovine ter odpor proti okupatorju. Zraven cerkve je tudi stara kapelica Matere Božje, iz obdelanih kamnov in s skr-lami krita. Od tu smo se odpeljali v domača pesem. Poljanci jo znamo prav ubrano zapeti. Na koncu naj še povemo, da je bila organizacija brezhibna, organizatorjem DU in TD Grmada Velike Poljane pa se vsi udeleženci izleta lepo zahvaljujemo in se veselimo naslednjega, jesenskega, druženja. Tekst in foto Mara Okorn ZAV1HRAL IE HROVAŠKI MLAJ Ö > (d m Ö z Vse sodi k skupinski vaški fotografiji; od trdega dela, vidnega v sključenih hrbtih, naraščaja, ki spi v vozičkih, do neutrudnega psa čuvaja. 26. aprila so hrovaški moški po treh letih poleg nekdanje kovačije proti nebu spet dvignili mlaj, tako visok, da niti dobro niso vedeli, koliko meri. Pa saj to niti ni bilo toliko pomembno kot to, da se je zbral velik del vasi, da bi pripravil in spremljal dogodek, ki je danes po vaseh že prava redkost. Toda običaji se obujajo in tako tudi v Hrovači nista več največja dogodka cepljenje psov in registracija traktorjev, je duhovito pripomnil France Petek. Vaščani so se v marsičem poistovetili z duhom, ki ga premore svojskost življenja na vasi in pričakujejo, da bodo na tako pot stopile še druge vaške skupnosti. Konec junija bodo Hrovačani, ki so v velike številu povezani v Vaško etnološko društvo, ponovno priredili srečanje na vasi in tokrat upajo, da se bo veselim uricam pridružila večje število Ribničanov, ki se sicer radi potožijo, da se nič ne dogaja, hkrati pa odvandrajo drugam ali ostanejo za domačimi štirimi zidovi takrat, ko jim je kaj ponujeno. Hrovačani tudi vsako leto počistijo vas in glede na to, koliko eminentnih gostov se zbira na Škrabčevi domačiji, vedno poskrbijo za ličen videz tradicionalnega jedra. Celo himno naj bi dobila ta patrova rojstna vas! Spisala sta jo kar dva domačina, tako da bo moral verjetno ljudski glas odločiti, katera bolj globoko seže v uho. Tekst in foto A.P. Krajani Velikih Poljan se lepo zahvaljujemo ribniški godbi, ki se je prijazno odzvala našemu vabilu in nam prvi majski dan polepšala s svojim "mini" koncertom. V prihodnje bi si želeli še kakšen "maxi" koncert med letom, če vam bo dopušča 1 čas. Želimo vam veliko uspeha. GRMADA VARI! (887 m) Turistično društvo GRMADA Velike Poljane sporoča ljubiteljem Grmade in vsem, ki ljubijo svež zrak v neokrnjeni naravi, da je dom odprt v soncu in dežju vse sobote, nedelje in praznike, od jutra do večera (od 8. do 21. ure). Na Grmadi boste vedno našli prijazno besedo in prostor za miren počitek. Če želite pozabiti na naglico vsakdanjega življenja vsaj za kratek čas , nas obiščite in se pustite presenetiti. Po dobrem delu se prileže dobro pivo. "Kar glej moj veliki trebuh," je z nasmeškom in pivom v roki dejal France Petek, ko je videl okrog sebe krožiti fotoaparat, "ampak vedi, da ima vsak sod tudi svojo pipco!" anos <>«■ x/ > i>i 0 GRČARICE ob 60 letnici priselitve nov vil« nvahiavoloo' Vrtec opomnil na odprtost duha KO 01 RIL VES SVET ENO SAMO PRIJATELJSTVO... Kraj - nekdaj nikogaršnja lastnina - in zato tudi razvpit kot kraj brez vsakršne omike. Zdaj je to umirjeno naselje, kjer ima vsak svoj dom. II Po vojni vse od vseh in vse od nikogar Obe vasici, ki ju obdajajo gozdovi, s skromnimi kmetijskimi zemljišči, sta po vojni postali družbena lastnina. Zaradi strnjenih in bogatih družbenih gozdov se je tedaj v Grčaricah pričela največja gozdna proizvodnja na Slovenskem. Piše Mirko Oražem edanjim prebivalcem Grčaric je takratna oblast I za njihov požrtvovalni prispevek med NOV I omogočila nakup 30 konj in nekaj glav govedi po znižani ceni (iz šolske kronike leta 1946-47). Tu je bila prva delovna moč za pričetek izvajanja planskih nalog. Struktura delavcev v Grčaricah je tedaj bila: 14 voznikov, 4 logarji, 2 cestarja, 2 žagovodji, 8 gozdnih delavcev. V Grčaricah ni bilo tedaj niti ene stavbe, primerne za vodenje velike planske proizvodnje, ker so bile večje stavbe močno poškodovane ali uničene. Zato se je v Ribnici osnovalo Gozdno oskrbništvo, ki je vodilo proizvodnjo v Grčaricah. Potem se je to preimenovalo v Gozdno upravo Ribnica (do konca leta 1947). V teh letih pa se je obnavljala bivša Činkelnova hiša, kamor seje leta 1948 iz Ribnice preselila Gozdna uprava. Tu se je tedaj skoncentriralo veliko delovne sile iz vseh krajev Slovenije in deloma iz Bosne. Hiše so bile vse družbena lastnina. Možnost za zaposlitev je bila velika, zato so nekateri delavci prihajali z družinami, če so le našli ustrezen kotiček za bivanje. Življenjski pogoji so bili neugodni. Možnost izbire dela je bila omejena, saj je vsak izbiral lahko samo med gozdnimi deli. Nastala je velika fluktuacija delovne sile. V 15 povojnih letih je bilo najhujše, dokler še ni bila izvedena razprodaja stanovanjskih hiš. Predvsem tistim prebivalcem, ki so v hišah že bivali in so želeli ostati v vasi. Nekatere družine so kmalu po prihodu iskale ugodnejše delovne in življenjske pogoje, kasneje pa prav tako tudi mlajše, na novo osnovane družine. Tako se je v 37 letih izselilo 58 družin. Zadnja družina se je iz Grčaric odselila leta 1979. Tudi 38 posameznikov, ki so za krajši ali daljši čas bivali v Grčaricah in so bili uslužbenci GU, upravitelji, logarji, učitelji in trgovci, si je zaradi slabih pogojev poiskalo nove službe in odšlo (poimenski seznam družin in posameznikov je pri avtorju članka). Tu niso zajeti fizični delavci, kot so bili: oglarji, iznosilci drv s konjiči in drugi delavci iz Bosne, ki so stanovali v nekaterih že razpadajočih hišah. Nadaljevanje na strani 29 Verjemite, toliko ljudi pa v dvorani Ideal, ki drugače sprejme 250 ljudi, kot tisti dan še niste videli! Razen če vam je prišlo na uho, da se bo 24. maja tamkaj dogajalo nekaj velikega, številčnega, živopisnega, dobrovoljnega in vse pohvale vrednega, pa ste se tjakaj napotili tudi vi. Morda ste ostali pred vrati. Za vse pač ni bilo prostora in kako bi bilo, če pa je okrog vrvelo 13 otroških skupin, njihovi starši, pa sestrice in bratci, pa dedki in babice, pa tete in strici. Naš vrtec je tisti dan delal v duhu prijateljstva in skupnega sožitja ter spodbujal edino resnico: da smo vsi ljudje po duhu in srcu enaki. Barva kože, kraj ali socialno okolje, od koder izhajamo, sta v svojem bistvu nepomembna, če govorimo o sožitju. Slednje bo še kako odločilno v svetu, ki nam prinaša velike spremembe. Že združena Evropa bo homogenim Slovencem pred vrata postavila kar zajeten izziv: sobivati in soustvarjati bo treba v medkulturni, večjezični in mnogo nacionalni Evropi. Izziv je ribniški vrtec že sprejel, saj je predšolska vzgoja tista, ki malčkom postavlja temelje in jih mora "vzgajati v duhu odprtosti, spoštovanja različnosti in posebnosti drugih". Kako to zmore, je pokazala prireditev 'Naša identiteta -priložnost za skupno sožitje', ki jo je zasnovala ravnateljica Andreja Hojč, k sodelovanju pa pritegnila ves vrtec, z otroci in s starši. Na odru so nekateri mali in veliki otroci, ljudskim rajal-nim igram primerno, poplesavali bosonogi; njim ob bok so vsake toliko zaplesali tisti, ki so ponazarjali druga ljudstva: Indijance, Indijce, Mehičane, črnce... Takrat, ko so zapeli 'Prijateljsko', pa nisi že več vedel, kdo je kdo. Bili so eno. Bili so radost in nepopisna sreča tistih, ki so jih z nasmehom na obrazu in neprikritem navdušenju ter ponosu opazovali v dvorani. Ti nadebudni, z vsemi žavbami namazani, a še nedolžni otroci, so vzbujali upanje, da bodo postali mladi rod takšnih posameznikov, ki ne bodo ljudi etiketirali po tem, kaj so, ampak spoštovali njihovo osebnost. Čim manj predsodkov in stereotipov želimo otrokom iz skupin: Račke, Rički, Žabe, Papige, Želve, Medvedki, Metuljj, Srne, Petelinčki, Pajkci, Mravljice in Zajčki, Čebele in Gosenice. Čisto ob koncu jih je nagovoril tudi župan, za pravi konec pa so poskrbeli starši, ki so nastopajoče odpeljali na zaslužen sladoled. Tekst in foto A Pahulje Bo držalo. Če bi prireditev preselili v Športni center, bi se malčki na podiju porazgubili, ozvočenje za tolikšno množico pa je sila drago. Če bi prireditev izvedli v dveh delih, bi najverjetneje izgubita svoj prvotni čar, pa še otroke bi bilo težko pripraviti na novo preizkušnjo. Potrpežljivost je težka reč in otroci so jo pokazali dovolj že s tem, ko so morali krožiti po hodnikih, se pripravljati, čakati na svoj nastop in se pokazati ljudem, ki jih imajo najrajši. To je pa velik in pomemben dogodek. Majhnemu srčku je tako veliko razburjenje za prvič dovolj. Da bi jih videli, ko so prihajali ven...vsi z rdečimi lički, vznemirjeni, s suhim gdom...ln kako se jim je prilegel tisti veliki čokoladni piškot... ŽIVLJENJE OB BISTRICI BILO JE ŽIVAHNO... Na vseh štirih ribniških rekah je bilo nekdaj kar 49 mlinov in žag, dandanes pa je ljudem v Ribniški dolini vseeno, kaj se dogaja z njihovo mlinarsko dediščino, so bili kritični osnovnošolci, ki so del ribniškega turističnega podmladka. "Seljanov mlin v Rakitnici so prodali v Postojno, kjer ga bodo postavili na ogled, v Ribnici pa takega spomina na dejavnost mlinov in žag nimamo več." Takšne pripombe in ugotovitve je 15 - članska druščina zapisala v raziskovalni nalogi Ob Bistrici, saj se je letos že tretjič vključila v akcijo Turistične zveze Slovenije, poimenovano 'Turizmu pomaga lastna glava". Letos je bilo treba vodo napeljati na turistični mlin in 20-kilo-metrska Bistrica je bila najprimernejša, da se od septembra do marca razišče vpliv sodobnega življenja na to reko, ovrednoti vodo kot naravno dediščino in razmišlja o tem, kako Bistrico vključiti v turistično ponudbo kraja. To so mladi pod vodstvom mentoric Milke Jamnik in Damijane Arko naredili tako dobro, da so si že tretjič zapored za razstavo priborili zlato priznanje^. aprila na Bledu, na regijskem tekmovanju, ki je bilo 20. marca v Velikih Laščah, pa za samo nalogo srebrno. Projekt so morali namreč izpeljati v 3 delih: naloga, razstava in odrska predstavitev. Slednjo so 17. maja uprizorili tudi v avli osnovne šole. Manjkal ni niti duhovit dramski vložek o nekdanjem življenju ob Bistrici. "Mi smo imeli Bistrico namesto diska,"\e vedela svojim trem vnukom povedati babi. Takrat se je vse dogajalo ravno okrog Bistrice, se spominja tudi ravnateljica Andreja Šulentič. "Ker sem imela samo ene čevlje in jih je mati na peči komaj posušila do naslednjega dne, mi je bilo drsanje po reki prepovedano. Zaman! Reka je bila preveč mamljiva. Spomladi, ob večjem deževju in taljenju snega, je Bistrica tudi poplavljala. Spomnim se sosedovega fanta, ki se je s kavčem vozil po poplavljenih ulicah (o, da bi nam bilo dano videti to fotografijo! op. avtorja), in naše teličke, ko ji je iz vode molel le smrček." Regulacija reke pa je naredila več slabega kot dobrega, potem pa jo je naše vrlo ljudstvo zasv-injalo še z odplakami, ker je vanjo speljalo kanalizacijo in danes imamo vse kaj drugega kot tisto, kar Bistrica ponazarja v svojem lastnem imenu! To reko očistiti bo že dovolj veliko delo, pripraviti jo na turistične izzive pa se za zdaj zdi sila smela zamisel. A lahko bi imeli čolnarsko noč, so razmišljali osnovnošolci ob pomoči naših turističnih zanesenjakov in strokovnjakov. Z baklami in svečami bi se lahko spustili od zapornic do gradu. Drsanje, če le mraz dopušča, je že zdaj marsikomu v veliko veselje. Razvili bi lahko ribiški ribolov in naravoslovno učno pot (mokrišče). Dodamo še nekaj kulturnih elementov in vodo že lahko napeljemo na turistični mlin, ki bi se začel vrteti pri župnišču, ob umetnem jezu. Obiskovalec bi se nato zapeljal mimo grajskih mostov in umetne zapornice. Del struge ob njej bi morali očistiti in urediti v park, so menili v turističnem podmladku, obnoviti pa bi bilo treba tudi Lesarjev mlin. Pri mlinu bi se lahko turist zaustavil na tamkajšnji biok-metiji, nato pa pot nadaljeval do Brega in njegovih grajskih razvalin. Potem pa nazaj proti Gorenji vasi do stare kovačije, kjer bo nekoč muzej. Vsega lepega bi bilo konec ob mostu, preko katerega vodi pot na stadion, a le, če bo tega kdo popravil, še preden bi se ves dodelan sesul v vodo. "Ob poti, ki naj bi bila tudi razsvetljena, bi postavili klopi, na katerih bi lahko počivali in hkrati občudovali pokrajino ob Bistrici..." Sledi dodatek: Kako, za božjo voljo, se tega še nihče ni domislil in zakaj se tega nihče TAKOJ ne loti? Tekst in foto A. Pahulje Nadaljevanje s strani 28 Izmenično so se vrstile delovne brigade iz vseh krajev Slovenije, skupine voznikov (furmanov), potem voznikov na obveznem delu planskih nalog iz ljubljanske okolice. Vsi so bili nameščeni po raznih hišah ali hlevih. Lastnina je bila družbena ali nikogaršnja. Vse to je pripeljalo do tega, da so bile Grčarice razvpite kot najbolj neurejena vas v tistem času, brez kulture, s polno pijančevanja, pretepi, uboji in nemogočega obnašanja do okolice, kar je vsesplošno kvarilo ugled kraja. GRČARICE in GRČARSKE RAVNE danes, po GO letih V zadnjih 20 letih se je odseljevanje prebivalcev popolnoma ustalilo, lahko se pričakuje samo še priseljevanje. Prebivalci živijo umirjeno, vsaka družina si je uredila lastni dom. Popolnega kmetijstva, kot je nekoč bilo, se ni nihče oprijel. Vse je bilo zaposleno in bo delavska vas ostala tudi v prihodnje. Okolica in naselje je dokaj urejeno: asfalt skoraj do vsake hiše, elektrika, voda, telefon in zelo veliko osebnih avtomobilov. V Grčaricah je 60 stavb s hišnimi številkami. V 49 hišah stanuje 56 družin s 164 prebivalci. Od vseh stavb je 23 novih, ostale so več ali manj obnovljene. To je rezultat ustvarjalnega dela prebivalcev, pridobljena zavest in pogum ob lastništvu odkupljenih hiš, kar je zagotovilo stalno bivanje. Ravno tako velja za Grčarske Ravne, v katerih je 8 hiš. Naseljene so 4, s 7 stalnimi prebivalci, v ostalih bivajo le občasno. Vasica ima urejena popolno infrastrukturo - kot Grčarice. Prebivalci obeh vasi imajo svoje glasilo Vaška obvestila, z vsemi dogajanji in spremembami znotraj njihovega življenja skozi celo leto, na koncu vsakega leta pa glasilo izdajo. Deloma sem se Vaških obvestil poslužil tudi jaz, za kar se vodstvu lepo zahvaljujem. 0 8 < 3 n > 5 0 (6« 0 P n Edini še živeči krajani Grčaric in Grčarskih Raven, ki so že pred odhodom Kočevarjev živeli in ostali v Grčaricah. Z leve: Marija More - Mimi, por. Poje, Grčarice 41, roj. 1930; Norbert Čeme, Grčarice 34, roj. 1937; Mirko Oražem, Trubarjeva ulica 5, Ribnica, roj. 1927; Kristina Lavrič, por. Prebilič, Kočevje - Dolga vas, roj. 1939. Fotografija je nastala ob predstavitvi knjige Grčarice skozi preteklost, ki je bila 3. marca 1999. Takrat ni bila popolna, saj je manjkala prva z leve, tehnika pa je omogočila, da so se tokrat ovekovečili vsi štirje. Takšna je podoba opisanih vasi z novo naseljenimi prebivalci od sredine druge svetovne vojne do danes. Več podrobnosti o nastanku Grčaric in Grčarskih Raven, življenje prejšnjih prebivalcev - Kočevarjev- je opisano v knjigi GRČARICE SKOZI PRETEKLOST. Kdor si jo želi pridobiti, je še vedno na voljo pri avtorju tega prispevka. Kdor pa knjigo že ima, naj mu bo ta sestavek le osvežitev spomina na 60 preteklih grčarskih let. Mirko Oražem m>e<^ i*>^> v:i >■<>yv«> Pogovor iz šolskih klopi j VIŠJA MEDICINSKA SESTRA fl VLASTA POGORELEC je bila posebna gostja v 2. d, 24. aprila. Pravzaprav je gospa Vlasta naša stara znanka. Večina otrok jo pozna že iz vrtca. Tam jim je prvič pokazala, kako si pravilno umivati zobe, pozneje je njihovo znanje preverjala in jih ponovno učila temeljitega umivanja. To, kar počne v vseh razredih nižje stopnje - od prvega in vse do četrtega razreda. % t letošnjem šolskem letu nas je večkrat obiskala Otrokom, ki si še ne znajo dovolj V natančno umiti zob, je svetovala, kje in kako naj še malce bolj uporabijo zobno ščetko. (Kot starši moremo vedeti, daje v tej starosti skrb z naše strani še vedno neobhodna!) V prvem razredu se Vlasta Pogorelec s prvošolci sreča na sistematskem pregledu v sestrski sobi ordinacije gospe dr. Lovšinove. Tam ob asistenci prijazne medicinske sestre učence zmeri, stehta, jim preveri vid in sluh, da cepivo, do konca izpolni recepte za zdravila, ki jih predpiše zdravnica.. V drugem razredu pa ima gospa Vlasta v ZD (sedaj redno nekaj let) za vse drugošolce odlično zdravstveno vzgojno predavanje o skrbi za osebno higieno, kjer med drugim pomaga učencem premagati sramežljivost, ko je govor o tem, zakaj je treba umivati celo telo ter kako in kolikokrat posamezne dele telesa. Priporoči nam še nekaj nasvetov, kako lahko vsakodnevno sami ohranjamo svoje zdravje in poskrbimo za dobro počutje. Od nje izvemo vedno kaj novega in koristnega o sebi, svojem telesu in o skrbi zase. Ker jo v šoli večkrat videvamo, smo jo prosili in privolila je v to, da nam kaj več pove o svoji poklicni poti in delu, ki ga opravlja Zakaj ste se odločili za poklic medicinske sestre? (Anja T, Maja T.) Že v osnovni šoli sem občudovala poklic medicinske sestre in v sebi začutila močno željo, kot nekakšen klic, da to postanem tudi jaz. Spomnim se še, kako sem se doma igrala za medicinsko sestro. Sama sem si izdelala zdravstveni karton, zdravstveno izkaznico in žig iz krompirja. Ure in ure sem uživala v tej igri. Koliko časa oz. kje ste se usposabljali za svoj poklic? (Tadeja, Nina) Po končani osnovni šoli sem odšla na gimnazijo in se nato vpisala na tedanjo Višjo šolo za zdravstvene delavce. Kdaj ste pričeli opravljati to delo oz. koliko let ga že opravljate? (Nina, Maja T.) V tem poklicu sem že triindvajset let. S službo sem začela v bolnišnici. Ko se je zgradil nov zdravstveni dom v Ribnici, sem dobila tu delo višje medicinske sestre v šolskem dispanzerju, kjer delam še danes. Delo je raznovrstno in zelo lepo. Ali je to delo težko? (Nejc) Je zelo odgovorno, včasih tudi naporno. Kaj delate? (Manca) Že 20 let, kolikor je star tudi ta zdravstveni dom, delam z otroki v šolskem dispanzerju. Veliko se ukvarjam z zdravstveno vzgojnim delom, ki poteka ob sistematskih pregledih, zadnjih nekaj let pa tudi z zobozdravstveno vzgojo, ki jo izvajam v vrtcu in na šolah. Kako vam gre? (Manca) Trudim se, da bi bilo delo kar najbolje opravljeno. Kaj najraje delate (v službi, v prostem času)? (Sara, Tadeja, Nina) V službi moraš rad delati vse, za kar si odgovoren. Kaj vam je najbolj všeč v poklicu, v življenju nasploh? (Matej) Čut delovne odgovornosti, natančnost, redoljub-nost Koliko dela imate? (Danilo, Matic K., Anja O.) V šolskem letu je dela nekoliko več kot med počitnicami, saj je veliko preventivnega dela (sistematski pregledi, cepljenja, zdravstveno vzgojno delo). Ali vam je lepo biti višja medicinska sestra? (Tadeja, Ines J., Manca) Če bi izbirala še enkrat, bi se odločila za isti poklic. Ali vam je kdaj žal, da ste se odločili za ta poklic? (Urška) Ne. Kolikokrat na dan se moramo umiti? (Lučka) Umivanje ne škodi, ampak je koristno (V čistoči je zdravje!). Delimo pa umivanje na jutranje (osvežilno) in večerno (čistilno), roke pa si umijemo po vsakem umazanem opravilu, torej večkrat čez dan. Koliko otrok je imelo mumps? (Ines S.) Nobeden, ker proti tej bolezni otroke tudi cepimo. Vlasta Pogorelec nam ni pripovedovala samo o poklicu, pač pa nam je vnovič podala nekaj novega: učencem je pokazala pravilen način umivanja rok in jim za domov razdelila letake, na katerih je jasno prikazan postopek. Prihaja poletje, ko se bolezenske klice hitreje razmnožijo. Po vsakem umazanem delu roke potrebujejo natančno umivanje z milom in čisto vodo. Poseben pomen ima pogostejše umivanje rok, ko razssyajo viroze ali druge nalezljive bolezni... Poklicna pot naše gostje je pravzaprav v osveščanju otrok in odraslih o boljšem samozavedanju in odnosu do lastnega zdravja. Od nje smo se poslovili s pesmijo: Razgibaj se, ena, dva, od glave do peta (Epta) in ob pesmi razigrano zaplesali... "Razgibaj se!" je naše reklo pri jutranjem prebujanju, preden pričnemo z drugimi vsakodnevnimi opravili. Upam, da bomo ta napotek udejanjali v vsakodnevnem življenju danes in še jutri. Pri sebi sem nehote pomislila, kako srečni bi bili zdravniki, če naj bi se ukvarjali predvsem s preventivo in ne toliko s posledicami tega, kar se nam dogaja, ker ne vemo ali nočemo vedeti kaj več o samozaščiti. Res pa obstajajo še posamezne kvarne silnice v družbi, ki delujejo ravno v nasprotju s spodbujanjem zdravega razvoja vsakega izmed nas... V srcu čutim zato globoko hvaležnost vsem, ki delujete ali delate v smeri razvijanja fizičnega in psihičnega zdravja otrok in družine ter zdravja celotne družbe! Opazujoča menim, da gre za izjemno poslanstvo! Strnila v celoto in fotografirala: Polona Golouh, prof. raz p. Z ROMI DO ŠOLE Vzgojno delo z otroki - Romi - je izredno težko in zahtevno. Če odmislimo govorne in sporazumevalne ovire, ostane še vedno vprašanje, kaj je pri njih najbolj deficitarno; kaj graditi, kaj spoznavati, kaj uriti, kaj učiti, kaj sploh početi, da bi omilili največje razlike, ki jih imajo v primerjavi z drugimi otroki. Vključitev predšolskega otroka v vrtec pomeni zanj veliko spremembo, saj je velika razlika med življenjem doma in v vrtcu. Težava pa je tudi v tem, da vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice ter drugi otroci govorijo slovenski jezik in ne razumejo romskega. Situacija je za vse težavna in vsi skupaj moramo premagati prenekatero težavo, da zadržimo otroke v vrtcu, da vzpostavimo stike in sodelovanje. Zato je v začetku prav gotovo dobrodošla neverbalna komunikacija. Pri delu v tem oddelku sem ugotovila nekaj prednosti in tudi nekaj pomanjkljivosti vključevanja romskih otrok v tak oddelek. PREDNOSTI: • romski otroci so se preko opazovanja in posnemanja naučili osnovnih higienskih navad (uporaba sanitarij, umivanje rok, urejanje didaktičnih pripomočkov, igrač ... na dogovorjeno mesto...); • romski otroci so imeli ob ostalih otrocih gov- tudi na skupno življenje z orne vzore; navajali so se drugimi otroki; spoznavanje Romov s strani okolja; Neromi so spoznavali Rome in obratno. POMANJKLJIVOSTI: • veliko težje je bilo prilagajati vzgojno delo otrokom; • neprijetno je bilo počutje romskih in neromskih otrok zaradi različnega socioekonomskega in kulturnega okolja; • neprijetno počutje staršev, tako otrok Romov kot Neromov, ob vsakodnevnem srečevanju. V predšolski vzgoji je vedno bolj nepogrešljivo sodelovanje s starši. Izkušnje so mi pokazale, da je veliko bolj zahtevno in težje sodelovanje s starši romskih otrok kot pa z neromskimi. Na tem področju sem dosegla velike uspehe, saj so se starši romskih otrok udeležili roditeljskega sestanka in prihajali na priložnostne individualne pogovore. Da bi z romskimi starši vzpostavila še boljše odnose in si pridobila večje zaupanje, sem jih obiskala v njihovem naselju. Prijazno so me sprejeli in veliko povedali o svojem načinu življenja, problemih in željah. Obstaja povezava med šolanjem staršev in otrok. V primerih, ko so starši obiskovali ali celo zaključili osnovnošolsko obveznost, je čutiti veliko motiviranost, da si znanje pridobijo tudi njihovi otroci. Za to ugotovitev sem dobila potrditev tudi iz pogovora z Romom, ki je sam obiskoval šolo, in želi, da bi tudi njegovi otroci uspešno zaključili šolanje, se zaposlili in si ustvarili boljše življenje. Darja Šilc FotoAP KAJ VES 0 PROMETU? Komisija za prometno vzgojo otrok in mladine Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica je ob sodelovanju s Svetoma za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Sodražica in Loški Potok organizirala medobčinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu?" za učence osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo v Ribnici. Na tekmovanju so sodelovali kolesarji in kolesarji z motorjem, ki so na šolskih in občinskih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate. Tekmovalci so reševali posebne testne pole, ki so vsebovale vprašanja o cestnoprometnih predpisih, o opremi kolesa oziroma kolesa z motorjem in o etiki v prometu. Teoretičnemu delu je sledila ocenjevalna vožnja na prometnih površinah in spretnostna vožnja na poligonu. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu, v prijetnem in na trenutke napetem vzdušju. Predsednik Komisije za prometno vzgojo otrok in mladine Ivan Šega je ob zaključku najboljšim trem tekmovalcem kolesarjem in kolesarjem z motorjem izročil medalje, diplome in praktične nagrade. Te je prispeval pokrovitelj, Občina Loški Potok. Najbolje uvrščeni kolesar in kolesar z motorjem, ki izpolnjujeta razpisne pogoje, se bosta pomerila na državnem zaključnem tekmovanju "Kaj veš o prometu?", ki ga organizirata Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in SPV Občine Videm pri Ruju. Tekmovanje je bilo v soboto, 25. maja, v Vidmu pri Ruju. Justina Lušin Foto Ladislav Mate REZULTATI TEKMOVANJA: KOLESARJI: 1. mesto Danijel Pirc, OŠ dr. Ivan Prijatelj, Sodražica, 2. mesto Jon Lušin, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica, 3. mesto Justina Lušin, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica. KOLESARJI Z MOTORJEM: 1. mesto Tomaž Koprivec, OŠ dr. Antona Debeljaka, Loški Potok, 2. mesto Bernard Montanič, OŠ dr. Antona Debeljaka, Loški Potok, 3. mesto Peter Novak, OŠ dr. Antona Debeljaka, Loški Potok. ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 28. KINIIA 2002 ■ INJ ■>*.■.fl rf. Evropsko prvenstvo v duatlonu 3 BOJAN ČEBIN 9 EVROPSKI VICEPBVAK! Bojan Čebin, 15- letni tekmovalec Triatlon kluba Ribnica, je v sprint duatlonu v konkurenci 20 tekmovalcev iz 8 držav osvojil 2. mesto, ekipno pa je slovenska reprezentanca 11. maja v Trenicianskih Teplicah na Slovaškem osvojila 3. mesto. Po 7 sušnih letih torej spet dve medalji z velikih tekmovanj! Tak uspeh smo po tihem pričakovali, saj trenerja Kromar in Petelin s Cebinom načrtno delata že 5 let. Zavoljo potrebnega počitka se ni mogel pomeriti z našimi najboljšimi člani na državnem prvenstvu. Da bi se zlahka, je dokazal na svoji prvi veliki mednarodni tekmi. Udeležila sta se je še Simon Pogorelc /TK Ribnica/ in Matej Leskovšek /TK Ljubljana/. V prvem, 4 - km dolgem teku, Čebin ni le vodil, temveč s skoki iz vodilne skupine celo preskušal moč sotekmovalcev. Doseženi čas pod 12 minutami pove vse. Na kolo je sedel prvi, vendar so mu trije sledili. Na hriboviti progi so jih nato ujeli še trije tekmovalci, vendar se jih je Bojan s skokom v zadnjem vzponu spet znebil, čeprav so ga Madžari skušali uničiti s taktiko. Na drugo menjavo je prišel prvi, bliskovito potegnil na drugi, 2 km dolg tek, vendar ga je Madžar Nogradi ujel in v silovitem finišu, ki ga imamo na takšnih tekmovanjih priložnost videti res poredko, žal tudi prehitel. Čebin, najmlajši izmed prvouvrščenih, je dejal: "Za sprint mi je zmanjkalo moči, sicer pa sem tako na prvem teku kot na kolesu poigraval z vsemi. Tekmovanje mi je bilo v pravi užitek in se že veselim naslednjega..." Ob njem ne gre prezreti uspeha cele ekipe, saj sta bila tako Simon /letnik '87/ kot Matej /'88/ uradno premlada za tekmovanje in zato v tej konkurenci tudi najmlajša, a organizator ni delal težav. Borila sta se do konca, čeprav doslej tudi Odprta je kolesarska sezona MOSTIK'L PA NA KOLO! Motoristi imajo svoje odprtje, kolesarji pa priredimo svojega, so si dejali člani lani ustanovljenega društva Moštik'1 iz Sušja. Pa prav enako so letos začeli kot motoristi. Deževno. In tako so namesto načrtovanega 27. aprila pa potem še 5. maja svoje odprtje dočakali šele 18. maja, ko jih je pričakal vroč in sončen dan. Na igrišču se je najprej ob žeji gasečem 'jurčku' zbralo okrog 25 kolesarjev ter točno ob 14. uri odkolesarilo po panoramskih kolovoznih poteh doline. Iz Sušja so krenili do Nove Štifte, se spustili v Kot, čez peskokop prispeli v Dane in nato oddrveli do izvira Ribnice in nato na Ugar. V križišču pri Lovskem domu pa se je karavana usmerila proti cilju: po Opekarski ulici in mimo Sajevca do Jurjeviče, približno še nista videla 800 m dolgega klanca s 14 - procentnim vzponom. Organizacija tekmovanja sicer ni bila zgledna, je pa zato rezultat potrdil, da so se na Triatlon zvezi Slovenije v zadnjih dveh letih odločili prav, ko so bolj poudarjali delo z mladimi, ki imajo vso strokovno /testiranja/ in siceršnjo podporo /priprave/. REZULTATI: 1. Nogradi/HUN/0:47:49 2. Čebin 0:47:52 3. Urbanovsky/SVK/0:48:12 13. Pogorelc 0:52:38 15. Leskovšek 0:53:45 EKIPNO: 1. Madžarska 2. Slovaška 3. Slovenija Mitja Dečman prešla Breže in po 25 kilometrov vožnje dospela v Sušje. Odprtje je bilo dobro organizirano, poti dobro označene, bila so tudi spremljevalna vozila, le kolesarjev, ki jih je drugače toliko videti po naših cestah, bi lahko bilo še več. Društvo, ki ima 30 članov, bo tudi v prihodnje pripravilo kup interesnih dejavnosti, saj želi, da bi igrišče, ki je bilo 'požegnano' lani, kipelo od športne energije. AP Plavanje Keyla Andoljšek priplavala prvo kolajno Ljubljana, 11.5.2002, bazen Ilirije Tri leta, kolikor obstaja Plavalni klub, smo čakali na prvo kolajno v tem tako množičnem športu, kot je plavanje. Tako je bilo tudi tokrat, saj se je na mednarodnem plavalnem mitingu "Pokal Žolna" zbralo preko 430 plavalcev. Keyla Andoljšek je na 50 m prsno 0:45,24 osvojila tretje mesto in se povzpela na stopničke, kjer se delijo kolajne. Tudi ostali naši tekmovalci so se dobro odrezali, posebej Nejc Lovšin, ki je zasedel šesto mesto na 50 m prsno 0:43,22, Katarina Rajh trinajsto mesto na 50 m hrbtno 0.42,73, Toni Valčič šestnajsto mesto na 50 m prosto 0:32,46, Samo Jeranko devetnajsto mesto na 50 m hrbtno 0:39,32, Sara Oražem pa odličen čas na delfinu 0:42,37. Nastopili so še Rebeka Babnik, Ajda Dejak, Nika Zobec, Janja Starc in Blaž Oražem. Uspešni nastopi so posledica uspešnih prvomajskih priprav, ki smo jih izvedli v Čatežu in katerih se je udeležilo dvajset ribniških plavalcev. Ob tem bi se zahvalili dr. Justini Lušin in Barbari Andoljšek, ki sta sodelovali na teh enotedenskih pripravah. Keylina kolajna je le potrditev, da se v Plavalnem klubu dela dobro in da se zastavljeni projekti uspešno izvajajo. Nesporne zasluge ima zagotovo profesionalni trener - nacionalni koordinator prof. Petkovič, ki sodeluje pri vseh selekcijah Plavalnega kluba. Kot zanimivost naj omenim, da je v tem trenutku v programih kluba še vedno aktivnih okoli 70 otrok. Glede na to, da se sezona končuje, je osip izredno majhen. Tudi Občina Ribnica je imela dovolj posluha in je podaljšala plavalno sezono do konca šolskega leta, kar je pripomoglo k uspešnemu izvajanju plavalnih programov, še posebej tekmovalne ekipe. Drago Marjanovič Foto Janez Zobec DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU RIBNIŠKI DUATLONCI MED PRVIMI Na prelepo sončno nedeljo, 5. maja, se je v Ribnici zopet zbrala pisana druščina - vsi najboljši duatlonci iz Slovenije in tudi sosednje Hrvaške. Ribničanje so tudi tokrat dokazali, da znajo pripraviti dobro tekmo, še bolje pa na njej tudi zmagovati! Zanimiv in razburljiv potek tekme, ki sta jo komentirala člana A'D'B' Teatra, predvsem pa lepo vreme in čedalje večji uspehi ribniških duatlon-cev, so bili razlogi, da si je tekmo ogledalo kar lepo število ljudi! Gotovo je bila dobra poteza organizatorjev, t.j. TK Ribnica, da so samo dogajanje prestavili s stadiona v center Ribnice, v Grad. Zagotovo si take prireditve v Ribnici zaslužijo vso našo pozornost, še več - podporo, zaupanje in vzpodbudo. Na progo so, tako kot leta poprej, spustili najprej kadete in mlajše mladince, ki so se v razdalji super Sprinta (2 km teka - 10 km kolesa - 1 km teka) pomerili med seboj. Razplet ni prinesel nobenih presenečenj, saj je Bojan Čebin prepričljivo zmagal med mlajšimi mladinci. Vodil je od začetka do cilja in prišel v cilj s krepko prednostjo pred Juretom Tankom in Nejcem Arkom (vsi TK Ribnica). Med kadeti je zmagal Simon Pogorelec (TK Ribnica), 3. je bil Albert Pelaj (TŠD Grič). Med mlajšimi kadeti so si vse tri stopničke razdelili tekmovalci TK Ribnica: 1. Andrej Pucelj, 2. Matej Šporar, 3. Luka Kaplan. In kaj je Bojan po koncu tekme povedal? "Res sem zadovoljen s tekmo in z rezultatom (o.p. neverjetnih 26' 21"). Pozna se mi, da sem zadnje tedne imel kar precej težke treninge, saj sem se pripravljal za 11. evropsko prvenstvo na Slovaškem. Zdaj vem, da sem res pripravljeni" V ženski konkurenci je med kadetinjami zmagala Karin Žnidaršič (TK Ribnica), Linda Pelaj (TŠD Grič) je bila 3., med mlajšimi mladinkami je zmagala Urška Oražem (TŠD Grič) pred Mašo Tramte (TK Ribnica). Urška trenira duatlon točno eno leto in pravi: "Letos sem prvič na ribniškem duatlonu, sem si pa že pred tekmo postavila cilj in ga tudi dosegla. Vesela sem!" Ribnica je med mladimi pobrala vse naslove državnih prvakov, torej se za prihodnost duatlona v Ribnici res ni bati! Na daljši različici tekme (5 km teka - 20 km kolesa - 2,5 km teka) je sodelovalo 64 tekmovalcev iz 19 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Razplet pa je bil resnično zanimiv, saj je v absolutni konkurenci med člani zmagal Hrvat Goran Modrušan (TK Pula). "Zelo sem zadovoljen z rezultatom tekme, ki je bila res odlično pripravljena, " pa so bile njegove prve besede po prihodu v cilj. Državni prvak med člani pa je postal Damijan Žepič, ki je tako kot lani premagal Damijana Kromarja (oba TK Ribnica). V igri za prva mesta je bil tudi Klemen Dolenc (Novice Extreme), ki pa je odstopil v kolesarskem delu. Damjan Žepič nam je povedal...: "Ja, ja, zadovoljen sem s tekmo, čeprav si kakšne taktike niti nisem zamislil, bila je to v bistvu zame trening tekma pred odhodom v San Diego (15.5.), kjer bom 19.maja tekmoval na nekakšnem polovičnem Ironmanu." Od profesionalcev gre iz Slovenije edini, izmed amaterjev pa še Marko Plinerič. Ribničani: 8. Matej Benčina, 10. Gregor Janežič, 12. Matej Škufca, 14. Uroš Jenko, 16. Ervin Pust, 22. Marko Lovšin, 23. Elvis Podlogar (vsi TK Ribnica). St. mladinci:! Grega Zore (Trisport), 4. Sašo Vrbinc, 6. Franci Šilc (obaTK Ribnica); veterani I: 1 Viktor Ekart (Trisport); veterani II: 1 Bojan Debenec (TK Celje), 2. Anton Žagar (TK Ribnica); vetarani III: 1 Anton Škrlep (Trisport); veterani VI: 1 Franc Hrovat (TK Bohinj). V absolutni ženski konkurenci je zmagala Anja Cerut (TK Sokol Tivoli), študentka 1 letnika Fakultete za šport, ki trenira duatlon 2. leto, prej je trenirala atletiko: "Luštna tekma, lepše je kot na stadionu! Pohvala organizatorjem!" Zmagala je pred Nado Rotovnik Kozjek (Novice extreme) in Natašo Nakrst (Trisport). Anja je v svoji kategoriji postala državna prvakinja, prav tako pa tudi Nada R. Kozjek, ki jo poznamo tudi kot zdravnico Iztoka Čopa ter ženo našega alpinista Pavleta Kozjeka. "Na take tekme prihajam res z veseljem in to se mi zdi resnično pomembno. Vsi treningi, kijih imam, so meni rekreacija po službi, in se jih z veseljem lotim, "je še v smehu dodala in se po razglasitvi najboljših odpeljala domov v Ljubljano s kolesom. Zdenka Mihelič Foto Tone Tramte TŠD Grič Po pripravah na Hrvaškem že prvi uspehi Urška Oražem državna prvakinja v duatlonu Kot smo že poročali v prejšnji številki, se je celotna triatlonska zasedba udeležila 5-dnevnih priprav v Medulinu na Hrvaškem. Polni energije in prijetnih vtisov so se vrnili domov in v "stari dnevni ritem". Tekmovalno odprtje so - kot je postalo že navada - prinesli teki za pokal Primorske v organizaciji Filipidesa. Prvi tek v prečudovitem pomladnem Kobaridu, 29. marca, smo zapustili z razveseljivimi rezultati: 1, 2. in 4. mesto, ki so jih osvojili Linda Pelaj, Albert Pelaj in Tadej Osvald. Tudi naslednja teka v Vipavi, 13. aprila, in Tolminski tek teden kasneje, sta prinesla lepe uvrstitve: 1 mesto Urška Oražem, dve 2. mesti A. Pelaja, 4. in 5. mesto L. Pelaj in 6. mesto Gregorja Merharja. Pri tem velja omeniti, da ima precejšnjo težo podatek o minimalnem časovnem zaostanku ves čas drugo uvrščenega za prvim tekačem iste kategorije v Sloveniji. Ta je državni prvak v teku na srednje dolge proge in je zato segal po prvih mestih na omenjenih tekih. S približevanjem domačega Ribniškega DP v duatlonu je temperatura v TŠD naraščala. Ponovno smo pregledali opremo, pri čemer nam je seveda priskočil na pomoč Janez Pirker, ki vestno izpolnjuje dano obljubo. In rezultati? Najbolj smo se razveselili naziva državne prvakinje Urške Oražem. Proslavili smo tudi dve bronasti medalji: Linde in Alberta. Ko gre za državno prvenstvo, ne gre pozabiti, da so odlični dosežki še 4. mesto Lovra, 5. mesto Tadeja in 1! mesto Gregorja. 12. maja pa je Ljubljana gostila del naše ekipe na 3. Aquatlonu, ki ga je organiziral Triatlonski klub Ljubljana. Čeprav je bila zasedba okrnjena zaradi birmancev, ki bodo imeli na to nedeljo drugačne spomine, so se nastopajoči toliko bolj potrudili še za vse manjkajoče. Kar trikrat so stali na najvišjih stopničkah! Zlato so osvojili Linda, Albert in Avdulla Pelaj. Slednji nas je presenetil s svojo uvrstitvijo, saj smo ga doslej bolj poznali po vaditeljskih kot po tekmovalnih nastopih. Očitno se nekaj dogaja tudi na tem področju. Gregor Merhar pa je le za mesto zgrešil tretjo stopničko in zaokrožil društveni uspeh tega dne. Istega dne je do nas prispela tudi nadvse razveseljiva novica o uspehu slovenske mladinske reprezentance na EP v duatlonu. Za osvojeno drugo mesto Bojanu Cebinu in za odlično 13. mesto Simonu Pogorelcu vsi TŠD-jevci iskreno čestitamo! Pred nami so novi podvigi - predvsem v duatlonu in triatlonu, ki so srčika tekmovalne sezone. Teki bodo ponovno dobili večji poudarek konec poletja in jeseni. Tekst in foto O.P. l>I!XiI**JLn 1IVIJL*R»«RS iiNiixie>ejL.ri ■BBBMMHSI Kolesarska dirka po Sloveniji X START ZADNJE ETAPE ŽE ČETRTIČ V RIRNICI Na zadnji, 175 km dolg del poti Po Sloveniji, je karavano kolesarjev povedel Ribničan Franci Klun m roke in možnost, da tudi sam izvedem pobeg, kar sem večkrat poskušal. Mi smo bili nasploh najmlajše moštvo in tudi nismo startali na zmago. Se pa na takih tekmah vedno določi kapetana in zanj morajo vsi ostali člani narediti vse, da je čim boljši.” Ciljaš na mesto kapetana? "Gotovo, saj ne tekmujem samo zaradi veselja, toda letos zagotovo še ne bom kapetan. Dokazati se moraš s toliko dobrimi rezultati, da te vodilni opazijo in postavijo na čelo. Pogosto se je težko preriniti naprej, ker tudi znotraj samih moštev vlada rivalstvo.” Za marsikoga je bila informacija, da je med najboljšimi kolesarji, ki so se letos udeležili 9. kolesarske dirke po Sloveniji, tudi Ribničan, naravnost presenetljiva. Tega, kmalu 21 - letnega mladeniča, so sicer mnogi vsakodnevno videvali na kolesu, toda malokdo je vedel, da je Franci 1111 IS Klun od letos tudi član prve ekipe kluba Radenska - Rog. A tudi njega je čakalo presenečenje. Nekdo izmed kolesarjev ga je namreč v trenutku izpostavil kot tistega, za katerega bi se 'šikalo', da preostalih 77 tekmovalcev povede skozi svoj domači kraj, kjer je bil start zadnje, sedme etape. Le-ta je bila po skoraj tednu dni dirke, ki se je začela 7. maja v Čatežu, označena kot "lažja, razgibana in turistična". Priprave nanjo pa zahtevne; tudi za Francija, ki intenzivno kolesari od 16. leta. Ker je uvidel, da zmore več kot zagrizeni rekreativci, se je leta 1999 včlanil v omenjeni klub, v katerem je letos zaradi dobrih rezultatov že uspel priti med prvih šest in se mora tako vsak vikend udeleževati tekem, večinoma po tujini. V Sloveniji namreč razen dirke Po Sloveniji, državnega prvenstva in tekme za svetovni pokal v kategoriji do 23 let v Kranju, ni preveč možnosti za uveljavljanje. V Italiji, kjer je večina dirk, pa so "vse močne" in štejejo za svetovni pokal v kategoriji do 23 let. Ko bo Franci, ki je doma iz Bukovice, dopolnil to starostno mejo, pa bo že del profesionalne ekipe. To je tudi njegov cilj: postati profesionalec. Kaj to pravzaprav pomeni - da boš dobro plačan in da bo to navsezadnje postal tvoj osnovni poklic? 'Tudi to. Za zdaj so namreč v ekipi za svoje delo plačani samo prvi trije, medtem ko ostali do tega nismo upravičeni. Vedeti pa je treba, da je v šport potrebno vložiti ogromno truda in prostega časa, v sam profesionalni vrh pa je sila težko priti. Zanemarja se osebno življenje, pa tudi študij, l/se je podvrženo kolesarjenju, vsak vikend imamo tekme in včasih je potrebno biti zdoma tudi po več dni.” Se lahko živi samo od kolesarjenja? "Če si v vrhu, vsekakor. Profesionalec mora namreč opraviti okrog 130 tekem letno, medtem ko jih mi le okrog 70. Letos smo jih tako prešli že 30, na Slovaškem in v Italiji pa nas čakajo tudi še podobne tekme, kot je bila zadnja po Sloveniji.” Kakšno vlogo pa si imel na dirki po Sloveniji? "Pokrivati sem moral pobege naših konkurentov iz ostalih klubov, drugače pa sem imel proste Franci je drugače študent drugega letnika elektrotehnične fakultete, vendar študij sedaj vse težje usklajuje z vsakodnevnimi treningi, ki trajajo tudi po pet ur. Večinoma se na pot, ki je dolga od 150 do 170 km, odpravi sam, približno vsakih 14 dni pa ima ekipa tudi skupne treninge. Ture si lahko določa sam, drugače pa ima kot član ekipe tudi trenerja, maserja in mehanika. Na treningih in tekmah se dogaja vse; od defektov kolesa do padcev. Kljub vsemu se mladi ribniški kolesar še ni resno poškodoval, čeprav po vseh teh naporih trpi celo telo. Zaveda se, da lahko kratek neugoden in nesrečen trenutek prekine njegovo kariero. Zato ga je bilo tudi težko pripraviti na pogovor. "Nikoli se ne ve, kako se bo pot odvijala naprej in najprej se moram dokazati z vrhunskimi rezultati,” nas je hotel prepričati v to, da o njem še ne pišemo. Bila pa je letošnja dirka, dolga 1019 km, menda zanimiva kot že dolgo ne. Slovenski junak je bil Dean Podgornik, ki je zasedel drugo mesto, medtem ko je bil veliki zmagovalec Rus Jevgenij Petrov, tudi svetovni prvak v kategoriji članov do 23 let. Kot najboljša ekipa se je ponovno izkazala italijanska, Mapei, ki je tudi med najboljšimi na svetu. Glede na to, da je dirka dolga in zahtevna ter mednarodnega tipa, je seveda precej odmevna. Start zadnje etape pa je bil tokrat v Ribnici že četrtič. Drugje kot ponavadi, saj je isti dan birmo prejelo tudi 75 birmancev in so se kolesarji zaradi spoštljivosti umaknili pred osnovno šolo, na Kolodvorsko ulico. Skozi center je bil tako le leteči start, pa tudi častnega kroga letos niso naredili. Majice so tokrat oblačili Tatjana Dečman Žagar (po pooblastilu župana), Anica Marolt (predsednica Odbora za družbene dejavnosti) in Jure Rudež (predsednik Športne zveze Ribnica). A Pahulje Foto Milan Glavonjič PLANINSKE NOVIČKE © PD Ribnica obvešča vse planince, ljubitelje narave in ostale, da so SREČANJA ribniških planincev in simpatizerjev VSAK TOREK ob 19. uri v Športnem centru Ribnica (sejna soba - pritličje). Na srečanjih se pogovorimo o vtisih s prehojenih poti in vzponov, pa o načrtovanih turah... Možen je tudi nakup/ plačilo letne članarine in seznanjanje ter prebiranje planinske literature (zemljevidov, vodnikov, revij...)! SE VIDIMO V TOREK! © V počastitev praznika dela je tudi pri Sv. Ani 30. aprila zagorel kres. Bilo je res lepo, vzdušje mirno in hkrati zabavno (bilo nas je okoli 60 planincev in ostalih ljubiteljev narave). Noč je bila jasna, tako da se je videlo vse do Kočevja, pa tudi daleč proti severu. In koliko kresov smo videli? No, takole: s pomočjo nekaj parov bistrih oči budnih opazovalcev smo jih po celi Ribniški dolini in vse do Kočevja našteli kar 13! © Člani PD Ribnica na Tromeji (1510 m). Kljub precej neobetavni napovedi smo se 27. aprila zbrali čisto vsi in si ta dan najprej v rahlem dežju, snegu in pa tudi po 12.uri v soncu ogledali marsikaj: Tromejo, izvir Save - Zelenci, pa Planico, Tamar in izvir Nadiže. © PD Ribnica vse ljudi dobre volje VABI k Sv. Ani na Malo goro na KRESOVANJE ob Dnevu državnosti. Kres bomo prižgali v ponedeljek, 24. junija zvečer (okoli 21.ure). Za pravo planinsko vzdušje in dobro voljo bo poskrbljeno, juhej! VABUENI! Tekst in foto Zdenka Mihelič RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju" v Mag. BRANE KOZINA arhivu in iskanju "nečesanovega". Besedila objavljamo vizvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni. ŽANDARMERISKA STAMCA RIBNICA • OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI, 20. APRILA 1931 Ilc Karol, p.d. "pri Korolu" stanujoč v Goriči vasi št. 41... služil pri 17. pp. na Dunaju, skrbi za ženo in 10 otrok in mater-zagovor: "Ne čutim se krivega, ker nobeni stranki kruha ne prodam izven gostilne, pač pa peče moja žena kruh za domačo uporabo in uporabo v gostilni. Prišla pa je Heglar Ana iz Goriče vasi kakih 14 dni predno so poizvedovali o zadevi orožniki, po kruh in je rekla, da je pri pekovskemu mojstru Bartolu v Ribnici kruha zmanjkalo. Koliko kruha je kupila ne vem, ker ji je stregla moja hčerka Johana. Pozneje sem izvedel, daje Heglerjevo po kruh poslala P. Ana iz Goriče vasi, ki je prodajalka kruha in da je Heglerjevo poslala po kruh namenoma, ter potem ta kruh prinesla pekovskemu mojstru Bartolu, ki je menda zadevo ovadil orožnikom. Če je še kdo drugi kaj kupil kruh v moji gostilni ne vem. Pripomnim pa, da gostje ki pridejo v mojo gostilno večinoma tudi kruh prigriznejo ker prodajam domači kruh". Priča Bartol: "Pred kakimi 5. ali 6. tedni sem poslal nekega fantka v gostilno obdolženca po hlebec kruha za katerega je plačal 5 Din. Doma sem ga stehtal in ugotovil, da tehta 1 kg in 2 d kg. Kruh sem kupil radi tega, ker sem večkrat prej slišal, da so ljudje kupovali kruh v osumljenčevi gostilni... Sam sem dvakrat videl in sicer po domače Šuštarjevega otroka iz Goriče vasi, ki je nesel hlebec kruha in Heglerjevo, ki je nesla cel hlebec kruha iz obdolženčeve gostilne. Obdolženec po mojem mnenju nima pravice prodajati kruha in sem ga radi tega ovadil orožnikom." Priča Nosan: "V letošnji pomladi in zimi smo NEKDAJ BIL JE TAKŠEN 1 RIBNIŠKI VSAKDAN... XVI. del večkrat kupili kruh v obdolženčevi gostilni in smo plačali za hlebec po 5 Din. Koliko je hlebec tehtal pa ne morem povedati, ker ga nisem tehtala. Zglasila sem se namesto očeta, ker je on bolan in ne more iz postelje." Obdolženec nato še pove: "Priznam, da prodajam kruh izven gostilne na dom, tako, da ga odnesejo stranke na dom in ga ne prodajam, kakor sem uvodoma povedal, samo svojim gostom v gostilni..." OKRAJNEMU ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA SODIŠČU V RIBNICI, 10. SEPTEMBRA 1931 Ivan Š. rojen v Prigorici je dne 9. septembra 1931 god. med 23. in 24. uro po Dolenji vasi prekljinjal boga in Marijo in kalil nočni mir, > tako, da so se vaščani nad tem početjem zgražali. Kod pričo prednavedenega dejanja ji. ' lise navede Rus Jožef, kateri je slišal, kako je , Ivan Š. kakor prednavedeno preklinjal in kalil | nočni mir. Ivana Š. se v zadevi ni moglo zaslišati, ker se je v času poizvedbe nahajal v Glažuti. (Op. B.K. - Na ovoju spisa je z rdečo barvo napisano "Zapor.") ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA • OKRAJNTMU SODIŠČU V RIBNICI, 3. NOVEMBER 1931 (JAVNA RAZPRAVA) "Priznam, da sem od Popoviča Dimitrija pred kakim mesecem kupil par čevljev za 10 Din. Z omenjenim Popovičem sem skozi mesec dni delal gramoz. Predzadnij dan mi je pokazal par čevljev in mi je rekel, da so mu čevlji premajhni, da jih ne more obuti in da jih proda za 30 Din. Jaz nisem imel nobenega denarja, oziroma sem imel le 10 Din in sem mu rekel, da mu lahko dam le to. Meni ni bilo znano, da je on čevlje ukradel in sem bil mnenja, da so njegovi in, da jih da meni radi tega, ker so za njega premajhni. Da jih je dal za 10 Din se mi ni zdelo sumljivo z ozirom nato, ker sem vedel, da bova drugi dan skončala z delom in bo šel Popovič, ki ni domčin, naprej na potovanje, da si poišče drugo delo in da čevljev, ki so mu premajhni noče vzet s seboj. Da nisem vedel, da je Popovič čevlje ukradel je razvidno tudi iz tega, da sem pri Šebetovih v Prigorici, kjer sva delala takoj povedal, da mi je Popovič svoje čevlje za 10 din prodal in so mi še Šebetovi in sicer gospodinja dali denar, da sem čevlje plačal". Zagovor Popoviča: "Gorjancu Jakobu sem res prodal čevlje za 10 Din. Zahteval sem najprej 30 Din... Gorjancu res ni bilo znano, da sem čevlje vzel Dalmatincu Nikoliču, temveč sem mu rekel, da mi jih je Nikolič podaril... Omenjeni čevlji so bili že obrabljeni in po mojem mnenju vredni samo kakih 50 Din." dimnikarskega mojstra Hogeta s katerim sem začel igrati karte. Pri tem sem zamudil vlak in sva nadaljevala z igranjem do prihoda večernega vlaka iz Ljubljane. Odšel sem domov, da bi prišel pravočasno in bi zgledalo kakor da sem prišel z vlakom iz Ortneka. Domov sem prišel okrog 21 ure in 45 minut in večerjal ter nato odšel v delavnico, kjer sta delala moja dva pomočnika Kumer Ivan in Marolt Jože. Ostal sem tam do 23 ure in nato odšel spat. Istočasno je šla tudi žena k počitku. Drugi dan okrog 10 ure dopoldne so prišli orožniki in napravili preiskavo. Pri tej priliki so našli vrh drugih desk takoj ob vhodu v mojo hišo 4 deske, ki so bile žigosane z žigom tv. Arhor. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA • OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI, 23. JANUAR 1931 (JAVNA RAZPRAVA) Jakob J. zanikam vsako krivdo in inkriminirane tatvine nisem izvršil. Nameraval sem se kritičnega popoldne z vlakom ob 18. uri odpeljati v Ortnek. Ker sem prišel precej zgodaj na kolodvor, sem stopil v gostilno Arko pri kolodvoru. Tam sem dobil Kako so prišle te deske k moji hiši ne vem. Po mojem prepričaju jih je nekdo nalašč prinesel tja, ker so bile položene na druge deske in sicer tako, da seje žig na dveh ali treh deskah takoj lahko videl. Ko so našli orožniki te deske, so začeli pregledovati tudi vse ostale moje deske... Na podstrešju sem imel nekaj moralov. Ti morali leže v moji izbi že kake 2 leti... Ko je pred kakimi 3 leti gorelo v župnišču sem jaz prevzel mizarska dela. Tedaj sem rabil suh les za okvirje oken. Ker prav suhega lesa nisem mogel dobiti sem kupil pri graščaku Rudežu 160 do 170 moralov... Možno pa je tudi, da mi je morale pripeljala kaka stranka, ki je naročila pri meni delo in da so ti morali ostali, ali pa da sem jih dobil na račun dela... Pripomnim še, da so morali bolj rjavkaste barve, to pa radi tega, ker moja hiša nima dimnika in se širi dim po podstrešju. Tam sem jih spravil radi tega, ker se tak les redkokdaj rabi in sicer samo za izdelavo okenskih okvirjev. Pripomnim še, da bi orožniki ako se je videla sled v snegu od Arborjevega skladišča proti Gorenji vasi lahko primerjali moje čevlje z odtisi v snegu in tako točno ugotovili ali se vtisi ujemajo z mojimi čevlji, ali ne. Pripomnim še, da sem zelo nadušljiv in da ne bi mogel omenjene 4 deske prenesti ali pripeljati iz skladišča Arbor do mojega doma, ki je oddaljen od skladišča 800 do 1000 korakov. Če bi bil jaz deske ukradel, jih ne bi položil na najbolj vidno mesto takoj oh vhodu v mojo hišo, temveč bi jih kam skril ali pa žige odstranil ali pa deske razrezal. Nadaljevanje prihodnjič Rešeto 35 Mlaj na horuk! “87 let imam in zato dobro pomnim, kako in kje se je včasih v Hrovači postavljal mlaj,” je pozornost k poslušanju vzbudila Roza Petek. “Tamle, malo naprej, v križišču, sta pokojna Stane in lože Andoljšek na roke kopala jamo. Mlaj se je pa na tramove položilo in počasi vleklo navzgor, NA HORUK!, tako da so morali še drugi moški priskočiti s svojo močjo. In niso ga vsako leto postavljali. Med vojno pa je bil zadnjič dvignjen kvišku takole ročno. Potem so položili asfalt in mlaj si je našel drugo mesto, nekaj metrov stran,” je pripovedovala Petkova babica in z melanholičnim glasom dodala: 'Ta, včasih je bilo luštno živeti na vasi!" Več na strani 27.