(])J££/o»c >^AND NO. 161 Ameriška Domovi ima A'nn ,<- Dera”naIJT 9'l2.i Ckv^^io0^ " JSl nc>, O AM€RICAN IN SPIRIT ^113 fOR€SGN IN LANGUAGE ONLY n mm ho iwi Serving Chicago, Milwaukee, ’Waukegan, Duluth, Joliet, San Francltco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 22, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV M. Djiias: Amerika je nnagaia v mrzli vojni Francija in Manija j Hanoi je nejevoljen 88 s"oraz“!!li B grad!lii na Moskvo in Peking : ^ i Nekdanji Titov ožji sodelavec Milovan Djiias pravi, da je Amerika dokazala svojo zmago v mrzli vojni in da je to spremenilo vso Podobo sveta. CLEVELAND, O. — C. L. Sulzberger, znan sodelavec N.Y. limesa, je poslal svojemu listu Pretekli petek daljši sestavek iz Pograda, v katerem razlaga gledanje Evrope na sedanji a-meriški volivni boj. Po njego-Vem bi bilo najboljše za medna-r°dni položaj ZDA, da bi‘bil Ni-Xon izvoljen še za nova 4 leta, '''Olivni boj pa naj bi spravil Pred ameriško javnost v taki priiora,p©d lanalom PARIZ, Fr. — Prometno ministrstvo je objavilo, da je bil med Francijo in Veliko Britanijo dosežen sporazum o gradnji železniškega predora pod Kanalom (Rokavskim prelivom), ki loči obe državi. Podrobni sporazum bo podpisan 30. septembra, predor sam pa bodo začeli graditi prihodnje leto v juniju. Po sedanjih računih bo predor stal 1.2 bilijona dolarjev. Od te vsote ‘bosta francoska in britanska vlada prispevali vsaka po 25U, ostalo polovico pa si bosta delila francoski in britanski privatni kapital. V kolikor bo potekalo vse po načrtih, bo predor gotov leta Sargenta Shriverja, da bij iggo. Po njem bo mogoče priti z * lahko čez štiri leta kandidiral j vlakom iz Pariza v London v 2 predsednika ZDA. Evropa si j urah in 40 minutah. S tem vla-zeli McGovernove zmage, z^kom bo mogoče prevažati tudi s^° ne računa, vendar pa jo či-; a v t o m obile, oziroma potovati ° ne Izključuje. j kar v njih. Nekaj časa so misli- C- L Sulzberger nato navaja Tbsli Milovana Djilasa, s kate- se je razgovarjal v Belgra-, njegovim zračenjem. T.. Predor pod Rokavskim zali- Jdas vidi v Nixonovi poti v Vom je bil že dolgo v mislih teh-sh "ln®.Va^n° z§oclovlnsko dej- nikov in inženirjev, toda Angle-2^. °’ ki naj bi dokazovalo, da li tudi na cestni predor, pa bi bil predrag in težave bi bile z ži so se vedno znova odločili “otok"’. Zdaj, ko so se odločili vključiti v Evropsko gospodarsko skupnost, je to odpadlo, saj bodo s tem postali del Evrope. -------o------- te^°u komuni2:em razume. Med proti njemu, ker so hoteli ostati k° je Johnson skušal izra-1" .... 1-1 sPor med Rusi in Kitajci na kiar*ačin, je Nixon prišel do za-dofka> da je boljše vzpostaviti 0;rev0dn°se z obojimi, pa osta-^ 'stočasno močan. “On ve, da si J ?10re Privoščiti, da bi bil “ Je ugotovil Djiias. rib ^VeČP dogodek zadnjih šti-šk' Je V Djilasa ameri- snr Zrna§a v rnrzli vojni, ki je ta ^nen^a celotno podobo sve-jjg . n ne mara vietnamske voj-lri mu Nixon ni bil osebno V uvodniku je glavno glasilo KP Severnega Vietnama prijelo Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ker sta dopustili zaradi svojih zvez z ZDA oslabitev položaja Hanoia. WASHINGTON, D.C. — Glavno glasilo Komunistične stranke Severnega Vietnama Nhan Dan v Hanoiu je pretekli teden prineslo “važen uvodnik”, v katerem obsoja Sovjetsko zvezo in L. R. Kitajsko, ker sta zmanjšali svojo podporo Severnemu Vietnamu zaradi svojih odnosov z Združenimi državami. Uvodnik odklanja vse predloge in nasvet, naj bi Severni Vietnam popustil v pogajanjih za konec vojskovanja. j CLARK McGREGOR, načelnik Nixonove votivne, kampanje, se je že vneto lotil priprav za odločen volivni boj. ki se bo začel v polnem po Delavskem dnevu. --o- Sagers napoveduje konec vojne letos Ostro prijema tiste, ki “so zapustili veliko, vse osvajajočo revolucionarno misel dobe in se u- smiljenja vredni spuščajo na' Državni tajnik W. P. Rogers REPUBLIKANCI POLNI SAMOZAVESTI, VESELI Republikaska narodna konvencija v Miami Beach poteka po načrtu mirno in dostojanstveno. Edino spor o pravilih za izbiranje delegatov za prihodnja konvencije vznemirja delegate. Za danes je določeno imenovanje predsednika Nixona za predsedniškega kandidata. MIAMI BEACH, Fla. — Vče- žreb izgubil in moral sprejeti raj popoldne ob enih se je urad- imenovanje! no začela 30. narodna republi-j Sinoči so kazali film “Richard kanska konvencija z vsemi slo- , Nixon — portret predsednika ’, vesnostmi, ki so ob takih prilož-|nocoj bodo predvajali film nostih običajne. Delegati so bili “Nixonova leta — sprememba polni samozavesti, vsi veseli in brez kaosa”. Prvotno je bil do-debro razpoloženi. Sloga in edi- l°čen nocojšnji film za sinoči. temno, blatno cesto obljub”. Uvodnik je radio Hanoi oddajal v različnih jezikih, tudi v angleškem, po vsem svetu. V državnem tajništvu v Washingto-nu celotno besedilo, ki obsega srdi, da bo konec Vietnam ske voine dosežen s poga-janii tik pred volitvami ali pa kmalu, po njih. WASHINGTON, D.C. — Ko vlada pri razgovorih v Parizu za- kakih 2000 besedi, podrobno stoj, je večina premišljenih opa- zovalcev mišljenja, da bodo rdeči čakali do nekaj pred volitva- proučujejo, ker naj bi kazalo nemir in negotovost Severnega Vietnama po Nixonovih obiskih'mi, predno se bodo odločili za v Pekingu in Moskvi, ko sta obe sklenitev sporazuma. Videti ho- ^ixori' S^mPa^en> toda sodi, da zah- Popolnoma razume J^dnarodne politike. mrZnZme države so dobile ray vojno zaradi notranjega jal komunizma, je de- li r s*e ostali močni, ste hibi n OSObn* Pospešiti neizobig-king °ces- Nixonov obisk v Pe-tega Ip Moskvo sta bila rezultat Pjevai °d naj bi ne prece- je podcenjevale sv°- ste idf°r 1 ste zmagali, ker ni-tak0 °ska država in ste bili ki izogniti se zasto- sivotrL plevMdal med krsčan- VojbahlrVSlam°m P° njihovih ?beao stLn »°- bile Zmaga Za' datlji i ian’ razlagal nek- okoli 55. bi ide^goslovanski komunistič-V mrzli °g Sedan'io zmago ZDA Svetom1 V°^nz s komunističnim kri2e v vidi nobene resne bi biie l ’ sedanie težave naj P jem nn,e V ZVezi s prilagajajo ju. ZDAU 1'ebnolo,škemu raz-Zaradi ra, i S0 ostale močnejše Svetu in _°la v komunističnem Čemu se ukvarjati z njima? WASHINGTON, D.C. - Neki poročevalec, ki je bil dva tedna na severozahodu dežele, ni kjer naletel na koga, ki bi sprožil vprašanje vietnamske vojne in vojnih ujetnikov. Ko se je razgovarjal z mladimi volivci od 18. do 15. leta o Nixonu in McGovernu, so ti večji del bili na stališču: Čemu bi se ukvarjali s katerim koli od njiju? glavni komunistični velesili izboljšali odnose z ZDA in se trudita dalje v tej smeri na škodo Hanoia. ------- Državo tajništvo naj bi imelo n2_ poročila, na temelju katerih sta ' tako Moskva kot Peking v zadnjih mesecih prijemala Hanoi zaradi njegovih “togih stališč” pri pogajanjih v Parizu. Uvodnik v hanojskem listu naj bi kazal, da Hanoi vse take pritiske odklanja in je pripravljen nadaljevati boj za “dosego-mirnega, združenega, neodvisnega, demokratskega in procvi-tajočega Vietnama”. Postopna pooblačitev, soparno, pozno popoldne verjetnost neviht, dež. Najvišja temperatura čez dan okoli 85, ponoči fke bioči Zfracb sv°je gospodar-koiPunk+’u Je končn° prisilila VaPje ztine drŽ9Ve na sodelo- q T bjirm. 5S stSaTr1PraVi- «** i' b °Pazovai 1Sal tudl od tu' >kih ula?cev v zahodnih ev- ' . Al v' ki So obl vrzavah in to e zgodilo po prvi svetovni vojni in ponovno tudi poj drugi. I]e so seznami?- CLEVELAND, O. — Zgodovinski odsek glavnega odbora ZDSPB TABOR že več let zbira podatke o pomorjenih Slovencih, padlih borcih in vrnjenih domobrancih. Vsi ti podatki so1 bili od časa do časa objavljeni: v štirih zvezkih Matice mrtvih; in nato v skupni BELI KNJIGI. | Največ tega dela je opravil-pokojni Zdravko Novak, ki je iz obstoječih seznamov in že ob-1 javljenih virov zbiral imena ter. jih nato uvrščal po skupinah,! letnicah, odnosno občinah. Medtem pa, ko ni manjkalo podatkov za pomorjene Sloven-j ce, to je za tiste, ki so postali I žrtve komunističnega divjanja1 na svojih domovih, v vaseh ali mestih, so ge pojavile težave pri1 zbiranju imen iz Vetrinja vrnje- J nih domobrancev. Že samo njihovo število, okrog 12,000, je bilo zadosten razlog za zaskrbljenost, da^njkdar .ne bo mogočel zbrati vseh imen teh nesrečni-j ko~ Kljub temu je bil dosežen lep uspeh in v Beli knjigi so zapisa-j ni tisoči predanih, ki so končali pod komunističnimi streli v Ro-! gu in drugod. Ves čas prizadevanj se je vršile tudi poizvedovanje za^^mpgo ’ ojj^_z^e^jhhni, ,virgni^ podatkov, vendar je vse to ostalo brez uspeha. Še poleti 1945 je bil namreč v koroških" taboriščih izdelan seznam vrnjenih domo-1 brancev in razmnožen v treh izvodilu Ker so bili ti podatki! zbrani v prvih mesecih po Ve-| trinjskih dnevih, ko je bila tudi; še vsa slovenska begunska dru-i žina na Koroškem zbrana, so bili seveda povsem zanesljivi in1 popolni. Žal so vsi trije izvodi tega seznama neznanokam izgi-niii. * En izvod je bil izročen dr. Kreku, ta pa ga je ob_ svojern odhodu v Washington pustil v Clevelandu, kjer nai bi ga uni-] čila vodlT v kleti Slovenske pisarne. Za ostalima Izvodoma1 Zgodovinski odsek ZDSPB TA-j BOR ni našel nobenega sledu,' čeprav ju je iskal po vseh kontinentih. Zato se tem potom obračamo na slovensko javnost v svetu, na ^se, ki bi karkoTTvedeli, kje so ti seznami, da nam jih posredujejo, da bodo lahko doslej objavljeni seznami v Beli knjigi dopolnjeni ter do bomo slednjič dobili popoln in dokončen pregled komunistične žetve v Sloveniji. Hvaležni bomo za vsako na videz še tako nepomembno informacijo, ker bomo morda iz takih malenkostnih drobcev slednjič dobili popolno sliko in odkrili te dragocene dokumente. Potrudimo se torej, pobrskajmo po spominu, in ne ozirajmo se na pomisleke, ki jih nekateri tako radi ponavljajo: zbiranje podatkov o vrnjenih domobrancih je stvar nas vseh in noben posameznik ali organizacija si ne bo lastil kakih posebnih zaslug. Naše naj večje priznanje naj bo v tem, da bodo imena teh junakov oteta pozabi in da bodo služila za temelj, na katerem bo nekoč zgrajena resnična podoba naše polpretekle dobe. Zgodovinski odsek ZDSPB TABOR Ša mora® gMšmice pobirati po srenji NEW YORK, N.Y. — O, vi pasji dnevi, ki letos nočete iti h kraju. Včasih se kaže, da vas hladne sapice spravljajo h kraju, pa se kaj kmalu pokaže, “da je ena pa ista”, fraza, ki jo kaj rad uporablja naš starejši srenj-ski rod. In tega rodu je dokaj več ži- vega, kot bi človek mislil. Ravno včerajšnji večer, ko sem Je-zenski Angeli prinesel cerkveno oznanilo, ji je telefon zapel. Na drugem koncu ji znanka javlja, da je umrl Fingertov TomaZ Precej pobrskavam za našimi ljudmi, pa se odkrije, da živi v naši srenji še veliko prikritih — oziroma bolje rečeno — skupnosti odmaknjenih Slovencev. Žive sami za sebe in se z “domačimi’ ljudmi ne družijo ali pa imajo zelo ozek krog “poznancev” iz domačih, starih krajev. Je še zgodnja jutranja ura, ko pišem to srenjsko poročilo. Namen imam iti pokropit tega Fin-gertovega Tomaža enkrat zvečer, doma je namreč iz Domžal. Spomnim se hiše, ki so ji rekli “pri Fingertovem Mihu”. Drugače pa so se pisali Kvas. Seveda Tomaž ne bo pokopan iz slovenske cerkve na Osmi. In to ni edini primer. Velika je v naši njujorški srenji odmaknjenost Slovencev, pa niso sovražni cerkvi kot taki, ampak narodno hladni in brezbrižni. * V svoje zadnje srenjsko poročilo sem ogrnil svoje premišljevanje: kako bo v srenj ski cerkvici v nedeljo, 13. avgusta; in kako bo na farnem pikniku v soboto, 19. Včerajšnja nedelja se je ska-zala za dobro. Precej se nas je nabralo. Skoraj bi si upal zapisati — po udeležbi pri deseti maši — da je bila to nedelja: mladih! Toliko jih je bilo — čeprav ne vsi, da sem dobil misel: Lepo bi bilo, če bi se naši mladi še v večjem številu zbirali ob pogostejših prilikah. Kar precej imamo mladih mater in očetov v naši srenji. In pomislite, Ludvik Burgar mlajši je pripeljal svojo družino od -doma, oddaljenega 60 milj od slovenske cerkvice sv. Cirila. In to dela skoraj, da skoraj vsako nedeljo. In Ludvik je “busy” kot vsak drug srenj čan ali pa še bolj. In najde čas za cerkev na Osmi. Cerkev ima tudi blizu svojega naselja Center-each-a, pa pride tako daleč na Osmo. Zakaj? Zato, ker je to e-dina slovenska cerkev na nju-jorškem področju. Zato, ker ve, da je edino v tej cerkvi sv. maša darovana v slovenskem jeziku. Zato ker ve, da se edino v tej cerkvi sliši slovenska beseda in slovenska pesem, ko se časti Boga. In zato, ker ve, da bo edino s takšno žrtvijo svojim otro-dom izgradil slovensko narodno zavest. O včerajšnji nedelji mi ni treba več premišljevati, kakšna bo! Sem jo že doživel in preživel, pa en del nje zapisal v to srenjsko drobtiničarsko poročilo. Kakšen pa bo v soboto farni srenjski piknik, je še zmeraj stvar mojega ugibanja, ker to je moja dolžnost kot srenjskega “klepetača”. To nečedno dolžnost sem prevzel, ker je nobeden drugi ni hotel, če že v srenji nič ne delam, pa vsaj o srenji klepetam. To pomeni, da še ni čisto mrtva. O mrtvih se dolgo ne govori. Večinoma so hitro pozabljeni. V nedeljskem oznanilu župnik ni nič premišljeval, kako bo v soboto. Kar razveseljivo je bral: — Farni izlet v Mahansic State Park bo prihodnjo soboto, 19. avgusta. Avtobus bo prišel pred Skelton Avenius Funeral Home ob tričetrt na osmo. Odpeljal bo ob osmih. Vožnja stane $4. Iz parka se bomo vračali ob 6. zvečer. čeprav se v parku dobi pijača in jedača, je dobro, da prinesete od doma svoje. Upamo, da bo lep dan. Veliko faranov bo prišlo s svojimi avtomobili. Tudi sosedje iz Bridgeporta bodo prišli tja. Zato vabim vse vas, da pridete na lepo poletno srečanje. .. In zares srečavanj nam je treba. Tudi v poletnih vročih — pa, če še tako pasjih dnevih. * Vem, ko bodo ti minili, bo tudi v naši sredini nekaj drugače. Cerkvica bo večkrat lepše posedena. Nedeljske prosvetne ure v Ljubljani. Vse sem poznal še od preje. Od doma so začeli prihajati paketi in življenje je postalo nekaj lažje. Poleg tega je bil vojaški kurat frančiškan, Slovenec iz Kanalske doline in smo besedo božjo vsako nedeljo poslušali v domačem jeziku. Ra- se bodo začele vrstiti, mesec za lijanske oblasti so tega dobrega mesecem do prihodnjih pasjih dni. Mladi se bodo vrnili v svoje šole in se začeli uveljavljati. Ob začetku letošnjih pasjih dni je bila nekako takšna slika osebnega uveljavljanja naših mladih v tujem svetu. Joško Klezin je graduiral v o-troškem vrtcu in bo spet septembra v pravi šoli lahko naprej preskušal svojo brihtnost. Njegov bratec Korelček je končal ljudsko šolo in zdaj pa gre gor v “high”. Father Kalist ga, je pred 14 leti krstil in 'napovedal, da bo duhovnik. Korelček za to napoved ve, kaj pa zdaj misli, tega pa jaz ne vem. On seveda že ve, kaj premišljuje, ko stopa zanj spet v nov svet. “High” je končala Lizika Ravnikar, ki se je že vpisala v Queens College. Študirala bo biologijo. V City College bo vstopil Peter Jenko in bo študiral elektroinženirstvo. Čeprav je že nekaj let bančni uradnik, je Simon Kregar končal študije na kolegiju in dobil diplomo iz zgodovine. Nadaljeval bo za master diplomo. Babnik Tonček je dobil diplomo iz električno-strojnega in kompjutorškega področja. Službo je vzel pri American Air Lines. To so osebni uspehi naših mladih srenjčanov, ki se zbirajo na Osmi — razen Simona Kregarja, ki pride med nas vsake kva-tre. Vendar slovenstvo na tujem vsi ti mladi utrjujejo le v toliko, kolikor se udejstvujejo v naši slovenski skupnosti. V mnogih poročilih o našem uveljavljanju v tujem svetu izostaja jasnost razlikovanja med osebnim uveljavljanjem in onim narodnim, ki je povsem nekaj drugega. Tudi posameznik lahko s svojim udejstvovanjem in lastnim ustvarjanjem uveljavlja svoj narod na tujem izven svoje narodne skupnosti, če v tem ustvarjanju poda posebne značilnosti svojega naroda. Vsak bo vedel, da je to mogoče samo na duhov-no-kulturnem področju. Današnja tehnika in tehnologija — pa celo skrajno moderna umetnost — kot slikarstvo in kiparstvo ter glasba — je skorajda brez-narodna. Seveda močni geniji, ki prineso nekaj izrednega — pa magari v tehniki in tehnologiji — lahko prinesejo uveljavitev svojega naroda v tujem svetu, ko ta svet to izrednost spozna in sprejme in začne pisati, iz katerega naroda ta genij izhaja. Dokler sami o sebi pišemo o uveljavljanju v tujem svetu, to še zmeraj pomeni: osebno u-veljavljanje sebe v domačem svetu. In če bomo domač svet znali na tujem strniti, se bomo kot posebna skupnost zmeraj uveljavljali v tujem svetu. Tone Osovnik lak® Je bilo pred 30 leti (Nadaljevanje) Drugi dan sem se nerad moral posloviti od dobrih tovarišev, trpinov in bil z grupo nad 100 sotrpinov premeščen v tabo-rhče Chiesa Nuova pri Padovi. J'udi odlično taborišče. Tam sem dobil več domačinov iz Št. Petra in okolice, tam je bil tudi odličen cerkveni moški zbor iz Sodražice in Ribnice, s Kopanja pri Grosuplju in smo kar lepo spet začeli s petjem. Takrat je bil tam veren študent iz Dobro- moža vedno nadzirale, posebno, če je zahajal in se razgovarjal z oficirji — ujetniki jugoslovanske vojske. Lepo smo pozdravili Vse svete, Verne duše, zapeli par na-grobnic, toda čez dva dni, 4. novembra, na prvi petek v novembru 1942, sem moral zopet naprej v znano taborišče Rennicj: v lepi toskanski dolini pod Apenini. Res, da je tam bujno uspevala trta, oljka in južno sadje, toda nam je bilo tam 4 mesece zelo hudo. Ni bilo prave strehe, ne kopalnice, samo ena skromna odeja, Ikg slame za slamnico za v posteljo, hrana zelo slaba, deževje, pojavila se je onemoglost. Paketov dva meseca ni bilo nobenih in v teku dveh mesecev jih je od števila 2000 umrlo 400. Domačini bi radi pomagali, a niso smeli. V začetku februarja 1943 se pojavijo nenadoma Mednarodni Rdeči križ in zastopniki Vatikana. Vojaško poveljstvo je bilo presenečeno. Obe komisiji sta morali odločno nastopiti v našo korist. V teku enega tedna je bilo odpeljanih iz taborišča nad 500 oslabelih in bolnih v bližnje bolnice in se v teku 6 tednov odlično okrepili in pozdravili ter se zopet vrnili med nas. V taborišču se je med tem časom vse temeljito spremenilo. Boljša hrana, ostala preskrba, toplo vreme, zopet je prihajala pomoč od doma. Tako smo ,dpži veli 27. julija 1943 padec fašiz ma, 8. septembra 1943 kaputila cijo Italije in 14. septembra so nas bližnje nemške izvidnice o-prostile. Italijanske straže, ko so videle, da so blizu Nemci, so zapustile stražarska mesta, šle v barake po svojo opremo, se razbežale na vse strani, mi pa seveda za njimi v svobodo. Od tistih časov letos poteka 30 let. Hudo je bilo takrat, a obenem tudi lepo. Bili smo skromni, zadovoljni, srečni in težo časov lahko prenašali in z velikim optimizmom zrli v bodočnost. Mnogi doma in v taboriščih, ječah' in na frontah so imeli še mnogo težje življenje kakor jaz. Bila je res očitna božja pomoč in zato ni čuda, ako je naš dobri vladika Gregorij ves slovenski narod posvetil in izročil v varstvo presv. Srcu Jezusovemu in Srcu Marijinemu. Nad polovico takrat živečih bratov in sestra že večno počiva. Naj mirno počivajo v varstvu Srca Jezusovega in Marije, nam še živečim, pa po besedah škofa Rožmana: “Na svidenje pri Jezusu in Mariji!” Bog obvaruj bodoče rodove slovenskega naroda vseh sličnih težav, naj se lepo v miru in marljivosti in poštenosti razvija naprej in ostane do konca človeške zgodovine — narod Srca Jezusovega in Marijinega. Naj ob koncu omenim še dva dogodka, ki sta se zgodila na Veliki Šmaren, 15. avgusta 1942. V Gorici je govoril na Travniku nad 10,000 ljudem Benitto Mussollini. V govoru je rohnel in divjal proti Slovencem in grozil s popolnim uničenjem našega naroda in obenem ostro ob 50,000 v ti- vozite j -, v V,.. Utt ~, " ° Bodite oDzirrn, «■“ ž v sodil papeža Pija XII., ko je po- dež da ne oškropite P^c C1 T T I' 1 1 ^ -M.--.-i -• /F „ J Bogu je končal njega samega in ves nemški narod. Pred 5 leth 1. 1939, so bila nemška mesta pravi raj, 1. 1945 jih je pa božja jeza spremenila v razvaline, morje ognja, gorja in solz. ^ V Zagrebu je. nekako istočasno in na isti dan govoril na a pitolu, t.j. z balkona veličastne katedrale takratni nadškof, P°z neje kardinal Alojzij Stepinac-Poročilo tisti čas navaja, da se je zbralo takrat na ogromnem Jelačičevem trgu nad vernega ljudstva. Mož je stem govoru ostro obsodil naci zem, fašizem in komunizem. O ločno je obsodil napake takra nega režima v Zagrebu, odločno se zavzel za Jude, cigane in d^n ge. Govoril sem pred leti tu z nekim Hrvatom, kateri je ime v Hrvatski državi kar precej ° bre položaje in se je mož tistega govora dobro spominjal in Stepincu prav. Pripomnil Pa 1®’ da ni dosti manjkalo, da ni 1 nadškof takrat aretiran, ker N preveč ostro, a pošteno in reS nično povedal. , Tisti govor je čez 3 dni do e sedno priobčil: “Osservatore mano”. Ta list so dobivali tucU jugoslovanski oficirji, -vojni u jetniki v Italiji, številka, v a teri je bil priobčen govor, je pB spela šele čez dva meseca, 0 sem bil že v Padovi, 14 dni pie odhodom v Rennicci. Vojaška u prava — Italijani — je ustaV^ dostavo lista med ujetnike, ° cirje in ostalo moštvo. Kardinal Stepinac je bil ^ mož takratnih časov, neustrase borec Cerkve in pravice svoj® ^ naroda, popolnoma podoben šemu škofu Rožmanu. Zelo ljubil svoj hrvatski narod, za delal in trpel, opozarjal in til takratne voditelje države, popravijo vse krivice, ^atere^ bile povzročene Srbom- Ze P^ vojsko je opozarjal na razne pake Beograd, med vojsko ^ greb, a nihče ga ni dosti poS ^ šal in vse je šlo v žalosten ^ ton, če bi bilo po njegovem ijenju, bi ne prišlo do tako v ^ kega prepada med Zagrebom ^ Beogradom v tujo' korist. Ze o ljubil nas Slovence in k° za dobrega je storil med vojs vse pregnane duhovnike in le naše slovenske PreSnanCejpi ozemlja, katerega je * ^ Hitler. Zgodovina bo o tem koč točno vse prikazala. __Rožman — Steginac, nitnT^Sa[I?TvesvetirTuci ^ stobe do Boga, do sv. Cer v vseh narodov sveta! Prav iskren pozdrav vser Peter Selak ro- naj so sim' et- Pazite, kako vozi*6' « Spoštujte pri vožnji pr ne predpise! ^ • Pravilno uporabljajte ^ ^ vozilu od prvega sornra^aiajša1^ polne zdanitve ali vidljivosti! • Tudi med vožnjo prvi vrsti — ljudje! . Z3- 0 Ne vozite, če ste u^r^^Trl al' spani, bolni ali pod VP kohola! • Pred vožnjo preglol1^ pnevmatike, ravnanje nja zavor! oCi ne' ® Ne pustite se izzva pravilnega voznika, da bi tudi nepravilnosti! mag3^ • Če le morete, ^ilo^ vozniku, ki je na cesti z zaradi okvare obstal! V Bodite obzirni, ko v_„,r a1* bodite •ujel11’ ilivom in del^' ravnanja geli sami P svetil ruski narod srcu Marijinemu. Žalostno smo v taborišču Treviso poslušali njegov govor, drugi dan pa brali vse to v časopisih. A glej — ni minilo eno leto in Mussollini je moral sam bežati v sramoti iz Rima in proti koncu aprila 1945 je sam žalostno končal v Milanu, v mestu, v katerem je začel svoje delo in tudi za to mesto sam veliko kolesarjev! d pik3' « Kolone motornih voz kor ne prehitevajte! rnoS^ • Imejte zadostno. v3^. pj-e razdaljo od vozila, ki v vami! Stolpa čistita ozr^ Skoraj neslišno delU^^°dVe n3' .T čiščenje z^a^V stolpih, ki so ju postavi prave za žrtvoval in res prispeval za pod- ye pri Ljubljani, g. Stanko Pie-1 dvig malega človeka. Par dni za- rižu. , ško danes v Kanadi. Z nami; tem je v sramoti in obupu kon-j Stolpa, visoka nad je bila grupa okrog 60 oficirjev; čal diktator vseh časov Adolf bosta prečistila po U0 11 ^0, in podoficirjev Dravske divizije Hitler. Njegov napuh in upor j kubičnih metrov zraka KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Vsakoletno slovensko romanje Veren človek rad roma, to je hodi na svete kraje. Razlogov za romanje je več: da izpolni zaobljubo, da ponese svojo zahvalo, ha naredi malo pokore, da da Bogu dolžno čast, da gre prosit zase in za druge. Vsi ti razlogi Pa prihajajo iz vernega srca,.zalo človek, ki ne veruje, ne roma, čila po pošti 0u hodi na izlete. Močna slovenska naselbina v ■Torontu je nastala po drugi svetni vojni. Ustanovili so jo Judje posebne miselnosti, mi-Selnosti, ki jo je izoblikovalo Versko prepričanje. Ni torej čud-n°> če so ti ustanovitelji sio-lonske naselbine v Torontu že prvo leto po naselitvi odšli na puranje in sicer na kraj, kjer auada časti svoje mučence za Vero- In od tega leta ti verni pi-^nirji romanja še niso opustili. Res to J e, da so odgovorni činitelji romanje začeli malo zapostav-Jati. ygg “^ja za Tudi so v me- toliko navduševa-r oman j e kot. prva leta. ga prestavili od sončne-§a Junija — mesec mučeništva v slovenski zgodovini sec ?e ^alo manj primeren. Vendar e nied ljudmi romanje obdržalo v°jo ceno. Kako ne bi, saj ima- 0 verni Slovenci v Torontu to- 1 ° vzrokov, 'da romajo na kraj september, ki je za romanje j Je kanadskih ehro slovenske naselbine ravno mučencev. ro —v To- u, pa ne samo v Torontu, so bro^' ^ P° božji do- v °.! Prizanešeno junijsko mu-in1118^0’ hvaležnost za rešitev jj- I)rošuja za narod, ki še vedno svoboden, sta torej gonilni 3^ lega romanja-. Mi^t0-je slovensko romanje v r~~-hllh_j3o v nedeljo, 17. sep-^bra. Romanje spod J; J gotovo saj je bo vodil go-anez Jeretina, C.M. Ob je dober romarski pastir, vi”, II. del., je že pošel, pa čakamo na novo pošiljko. .Ni dolgo tega, ko je prispela pošiljka “Odprti grobovi”, III. del. .Knjiga ima 263 strani in nosi podnaslov: “Dolga leta nedolžna kri napaja slovensko zemljo.” V knjigi je tudi nekaj fotografij in ima tri črteže, ki kažejo, kje so bila morišča med vojno in po vojni. Knjiga stane $5. Za naro-je treba dodati še poštnino. Veliko podatkov zgodovinarju nudi Itudi drobna knjižica, v kateri je zbral svoje članke dr. Franc Blatnik SDB in ji dal naslov “Kako sem pripravljal atentat na Tita”. Knjižica stane 25 c. Tretja knjiga, ki v njej pisatelj opisuje isto dobo in podobne dogodke, pa je “Huda pravda”. Spisal je jo Lojze Ilija in stane broš. $4, vez. $5. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning A ve. Toronto 4, Ont. Rki h Mt deloval na ve- gent- 0^ieP0tni postojanki v Ar-2 romarji bo šel tudi g. hlar' aS*’ h-M. On bo vodil roda V avI°busu. Kdor misli. ker . ftiogel iti na romanje, nima prevoznega sredstva, rije Sp Priglasi v župnišču Ma-omagaj na Mainningu ali §■ Janezu Muhiču, tel. 531-se prijave morajo biti ^ naPrej in bodo zaključe-Kdor tehen pred romanjem, rtiajj- Se ^orej želi udeležiti ro- bravočasn Vt0^USOm’ na;i Se tore;i stal de 0 Prijavi. Avtobus bo Za °hrastle in $2 za otro- Pa 7743 Plač. de ftal $5 ke. bo pa itak “romala” la^eČina j® sice1^ avl°rnobili. To romanje halnie, r rnc'^0 P°dobno tradicio-hodit-1- 10manlu, ko je bilo tre- Pešačeni1 Ure in Ure pe:®- Iz težav bila K; a le rastla pokora, ki je >5;“ —i*. V bo dnn 11 bozjepotni prilika iz V asti tistim d, vkrajev, hbovnika. hi prav 1aikjkem duhu povablje-zU ^a eP° vsi Slovenci od bli-^ kjer ^ Na svidenje na kra-tekla n,.”6 Pfved dobrimi 300 leti hruceniška kri! Romar P. pisarne ki nosijo^! 0ziroma 0 knjigah, SOVp- - naslov “ODPRTI GRO- cerkvi, za sv. spo-ki bodo prišli kjer ni slovenskega »idile hienti J h PGVPraševanje. o i,c!° te knjige doku-zgod0vine i' '"b11 slovenske lovenskp’ ° Je komunizem na kri- Ti dokn prelival nedolžno ?6livan uTenti goVorijo o tem V Sl0vi_neizPoditno darn l0vensik<-i T"ulwlo resnico, i-dčila še , pisa™o prihajajo ?h r2vKek 1 Pošel Tn i- ,Je pa ze zdav-1Udl “Odprti grobo- Porast vpisov v katoliške šole Še nekaj tednpv in začelo se bo šolsko leto. Šole bodo odprle svoja vrata in učilnice se bodo napolnile z mladino. Tudi letos v Ontariju napovedujejo porast učencev v katoliških šolah. Do sedaj je predvideno samo v področju Windsorja, da bo število učencev v zasebnih in javnih katoliških šolah padlo za kakih 300 učencev. Povsod drugod napovedujejo porast. V torontski metropoli npr. pričakujejo 4% porast. Število učencev v katoliških šolah se bo tako dvignilo na 85,000. V tej številki so upoštevani učenci od otroških vrtcev do desetega razreda srednje šole, na področju torontske metropole. Pri teh ugotovitvah, ko raste število tistih, ki hočejo dobiti svojo izobrazbo v katoliških šolah, je res vprašanje, kdaj bodo katoličani deležni svojih pravic, da bi njihove šole dobile podporo iz javnih sredstev, kamor tudi njihovi starši prispevajo. Najmočnejša katoliška organizacija zboruje v Torontu Tretji teden v avgustu se je zbralo v Torontu blizu 400 delegatov Kolumbovih vitezov. Letos je Toronto sedež njihove 90. letne konvencije. To se ni zgodilo že od leta 1944. Kolumbovi vitezi so najmočnejša katoliška organizacija laikov na severnoameriškem kontinentu. Po številu jih je že več kot en milijon in pol. So odlično organizirani in mnogo žrtvujejo za katoliško stvar. Njihova konvencija v Torontu sovpada s kanadskim velesejmom, ki se je začel v sredo, 16. avgusta, v Torontu in ki od leta do leta bolj dobiva mednarodni značaj. Por. Odšel je dober človek in velik narodnjak Prve dni tega meseca je v Torontu umrl dr. Bora Milanovič. Kratka, a huda bolezen mu je pretrgala nit življenja. Pokojni je bil zaveden Srb, odločen demokrat in idealen poštenjak. Poleg vsega je bil izredno dobrega srca. Zaradi vseh teh lastnosti je bil zvest pripadnik južnoslovanske skupnosti, še več, bil je človekoljub svetovne širine. V njem ni bilo hude misli zaradi prenapetosti. Pripadal je veliki človeški družini dobrih ljudi. Dr. Bora Milanovič je bil pred vojno učitelj. Med vojno je prišel v nemško vojno ujetništvo, ki pa njegovega značaja ni zlomilo. Po vojni je ostal v svor bodnem svetu in je v Nemčiji dosegel doktorat iz pedagogije. Emigriral je v Argentino, od koder je pred kakimi 15 leti prišel v Kanado. Posrečilo se mu je, da je dosegel priznanje svojih študij in nazadnje je bil zaposlen v zdravstvenem ministrstvu Onta- ga kot zdravila, ki jih kdo dobi. Z menoj nimajo veliko dela, Prvi dan mi je zdravnik določil zdravilo za vsak dan. Čez dva .meseca me je pa vprašal, če mi zdravila delajo kake težave". Nato so mi vzeli kri in me spet pregledali na rentgen. Kaj so ugotovil, ne vem, ker mi niso povedali. Jaz čez dan nič ne ležim z izjemo kratkega časa po kosilu, ko ropotajo in pomivajo. Hodim po parkih, kamor hočem. Tako tudi drugi, kdor more. Zdravila nam dajejo, če ne koristi eno, ga zamenjajo z drugim. Kdor je tukaj res bolan, ne pride zlahka ven. Tukaj so trije neozdravljivi, enega od njih pitajo, ko si sam ne more pomagati. Pri otrocih je treba večje število medicinskih sester in negovalk, saj se menjajo trikrat na dan. Zaposleni so kuharji, vrtnarji in drugi delavci, ki skrbe, da je celotna ustanova urejena zunaj in znotraj ter oskrbovana, kot je to potrebno. Med vsakovrstnim drevjem, je največ lepih, visokih rija kot psiholog. Ljubil je otro- Precej prostora je praz- nega in pokritega z lepo gojeno Križem po deželi Letos je bilo v šolah Ontaria izven področja Velikega Toronta zaradi požarov 1.8 milijona dolarjev škode, 4-krat toliko kot lani. Velik del požarov je bil podtaknjen, trdijo poznavalci razmer. V Alberti je zdaj dovoljeno delati tudi ob nedeljah, med tem ko je bilo to prepovedano z izjemo le v skrajni sili in reševanju potrebnih. Vrhovno sodišče je odločilo pretekli teden,.da določila o spoštovanju Gospodovega dne ne spadajo pod javno kazensko pravo. * Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je dejal, da se še ni odločil glede jesenskih volitev. To bo storil, ko se bo sestal te-le dni s kampanjskim odborom li- o7 beralne stranke. Za jutri je napovedal sestanek s predsedniki pokrajinskih vlad ob Atlantiku, na katerem se bodo menili o rudarskih pravicah. * Pretekli četrtek je korakalo skozi Toronto 2000 članov škotskih godb z njihovimi piščalkami na mehove. Gledalo naj bi jih okoli četrt milijona ljudi. Škotje so se zbrali na svoj svetovni festival na Kanadski narodni razstavi iz Velike Britanije, ZDA, Avstralije in Nove Zelandije. Skupno je bilo 123 škotskih godb. * Velika Britanija je pozvala Kanado, naj dovoli vselitev A-zijcem, ki jih Uganda izganja. Zastopnik kanadske vlade je dejal, da bo Kanada predlog resno proučila. * Novi načelnik komisije za izplačila brezposelne podpore Guy Cousineau se je odločno lotil u-vajanja reda, ko je bilo toliko pritožb zaradi zakasnenja izplačil. CITY STALKING—Coty Award winning designer, Halston, styled this contemporary cotton knit safari suit. The plaid bush jacket with inset belt and oversized flap pockets teams up with matching straightlegged pants. Representing optimum comfort and performance, the fabric is a spun and filament double knit of cotton and polyester, styled and developed by Cotton Incorporated. Nazaj k zadružništvu v Sloveniji ke in med njimi je deloval nad vse uspešno. V 62. letu svojega življenja je poln načrtov za bodočnost omahnil. Ob odprti krsti mu je pravoslavni duhovnik de-j al, da tako lepe smrti še ni vi-dpL~.. Pokojni Bora je imel tudi med Slovenci prijatelje. Pok. dr.JVIi-ha Krek ga je visoko cenil in travo. Pri vzdrževanju tega se poslužujejo vseh modernih strojev in traktorjev. Imajo vseh vrst obrtnikov, ki so potrebni za vzdrževanje stavb in parkov okoli njih. Stalno so zaposleni v sanatoriju trije zdravniki in ena zdravnica, ki pa so le rekdo kdaj vsi na poslu. Kjerkoli sem bil, so nam v bolnišnicah vedno merili pritisk krvi in bitje žile,- Tu izgloda to ni v navadi, ker me doslej še ni nihče potipal za roko, da bi mi meril utripe žile. Veliko dajo na rentgen (X-ray). Hrana je še kar dobra in jo je dovolj, kdor lahko vse poje. Dopoldne ob 10. je kava za priboljšek, tako tudi ob treh popoldne in zvečer ob osmih, pa tudi še kaj zraven. Vselej je tudi na izbiro čaj ali mleko. Miru je tukaj žal malo, ker da je prav, da nekaj napišem, tudi osobje ni vajeno na mir in kako je tu, ko sem v tukajšnjem i tihoto. Človeka kličejo z enega spoštoval. Enkrat se je udeležil še slovenskega dne in je bil ves srečen med Slovenci. Naj bodo te vrstice zadnji pozdrav prijatelju Srbu, ki je za svoje prepričanje toliko trpel v življenju, a v ljubezni do domovne, v ljubezni do dobrote in poštenosti ni nikdar omahoval. Bog mu bodi plačilo. P. M. ¥ sanatoriju v Safgar^jii CALGARY, Alta. — Mislim, Eden najbolj značilnih pojavov v gospodarski strukturi Slovenije so bile pred uničevalno komunistično revolucijo zadruge, katerih prvi začetki segajo v Sloveniji že v prejšnje stoletje. Samo bežen pogled na statistični pregled zadrug v Sloveniji koncem leta 1937 nam kaže, kako izredno pomemben činitelj v slovenskem gospodarstvu so bile ravno zadruge. Koncem leta 1937 jih je bilo v Sloveniji 1677, kar je v razmerju s številom prebivalstva izredno visoka številka. Naj večja skupina so bile kreditne zadruge, katerih je bilo 539 s 165,000 člani. To dejstvo kaže, da je bilo vse slovensko podeželje prepreženo s kreditnimi zadrugami, ki so bile po večini kreditne ustanove kmetov. Te zadruge so imele 1,417,000,-000 vlog in nekaj nad tisoč milijonov posojil. Poleg kreditnh zadrug so delovale še nabavne in prodajne zadruge (203), mlekarske (90), živinorejske (104), pašniško-gozdne (203), kmetijsko-strojne (61), vinarske in sadjarske (28), sanatoriju že skoraj tri mesece.! konca stavbe na drugega, četudi lesne razne kmetijske (27), Sanatorij obsega ducat stavb j je stavba dolga 86 korakov. Spat zadružne elektrarne (58) itd. različne velikosti, od katerih sta dve trinadstropni, druge pa dvonadstropne. Trije oddelki so samo za otroke, ki jih je največ. gre lahko vsak, kadar sam hoče. Pride kak mlad fant, ki ves dan televizijo gleda, ponoči pa ne more spati. Neki tak tič je bil Menda jih je od 100 od 150. Med: nedavno tu, pa ga je prišla ponj imi so vseh vrst reveži. Ob le- noči ob treh iskat policija in ga pem vremenu jih vodijo po parku, imajo pa jih tudi od zunaj. Stavba št. 2, kjer sem jaz in vsi moški, trenutno nas je 16, ima 36 postelj. Jih je torej nad polovico praznih. Gornji del poslopja je popolnoma prazen, to se pravi, v njem ni bolnikov, pač pa postelje in vsa oprava. Pred nekaj leti je bilo vse polno. Nekdo, ki je tu že drugič, mi pravi, da je bil med prvimi zgoraj. Ženske so v stavbi, kjer so tudi glavne pisarne. Jih ni posebno veliko. Vsak bolnik mora v glavno pi- odpeljala. Manjka reda, ko je vsak sam svoj gospodar. V naši stavbi je mnogo oken pobitih, kar ji ne dela ugleda. O-troci so večinoma indijanskih staršev, med ženskami so 3 ali 4 Indijanke. Čeprav je tu obilo lepih rožic, bi vendar šel rajše v Lethbridge pogledat k materi moje sesede. Tudi ona je imela lepe Ker je svoboden in gospodarsko trden kmet naj odpornejši proti vsakemu nasilju in diktaturi, zato se je komunistom posebno mudilo uničiti kmečki stan in so razdrli vso to mogočno zadružno stavbo. Kmeta so pritisnili k tlom. Z nezmogljivi-mi davki in z odvzemom zemlje; kmetsko mladino pa so pognali v tovarne in v tujino. Ni bilo dolgo, ko je moral komunistični režim sam ugotoviti, kako nega-1 reditev kmetskega trga, krediti-tiven je bil učinek uničevanja ranie’ izobraževanje kmetov, za kmeta za vse gospodarstvo ' j P0P°lnejšo pospeševalno službo Režim je začel reševati kmeta' !n zaizP0PGlnjeno kmetijsko za- reševal kmeta s črnilom in gorami spisov, predlogov in načrtov, toda uspeha ni bilo. Ker vse to ni vodilo k rešitvi bistva vprašanja zlasti zasebnih kmetij, so kmetje sami začeli reševati problem. Po dolgotrajnem pregovarjanju in dopovedovanju kmetov, kako priti do rešitve, je končno režim moral popustiti, da so kmetje ustanovili novo Zadružno zvezo. Poročilo pravi, da šo se 6. julija zbrali v Ljubljani v prostorih Festivalne dvorane predstavniki — delegati kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij in ustanovili Zadružno zvezo Slovenije. Za predsednika je bil izvojen Andrej Petelin, rojen kot kmečki sin leta 1922 v Kamniku. V svojem poročilu je Andrej Petelin med drugim dejal, da je treba pravilno oceniti sedanje razmere v kmetijstvu in možnosti za delo nove kmečke zveze. Od nje zdaj ne bi smeli pričakovati, da bo sama rešila vse nakopičene probleme in težave v zasebnem kmetijstvu, medtem ko bi se drugi družbeni dejavniki umaknili od kmečkih temeljnih gospodarskih in socialnih vprašanj. Za zboljšanje stanja v kmetijstvu, ki bo med drugim tudi pogoj za skladnejši razvoj naše samoupravne dfužbe, se bodo morali skupno zavzeti vsi. Na ustavnem občnem zboru Zadružne zveve so med drugim sprejeli tudi program dela. Zadružna zveza se bo še zlasti zavzela za boljši gospodarski in samoupravni položaj kmetov, za u- im kmetije. Ni se pa znal poglobiti v psihologijo kmeta in v mi- sarno. Če ne more hoditi, ga pe-Tam rožice in lepo živozeleno mejo. selnost človeka, ki živi z zemljo, Bil sem večkrat pri njih, ko so naravo, sicer trdo, vendar lepo jo strigli. Kako je letos, nič ne življenje. Komunisti so reševali vem- kmeta s kombinati, ki so bila pa Vsem prijateljem in znancem, le neke vrste “podjetja”, katera Ijejo. Tam imajo stroje za po-'v Lethbridgeu, pa tudi drugod je kmet odklanjal, ker'so bila moč pri dihanju, rentgen in dru- prisrčne pozdrave! I nesposobna rešiti bistvo kmeč- ge naprave. Po sobah mi druge- Jože Dimnik, st. kega vprašanja. Režim je potem konodajo, ki naj bi kmetom in članicam zagotovila potre bno pravno pomoč. Pri tem stopa pred nas vprašanje, če bodo komunistični teo-retiki dopustili, da bo kmet preko nove zadružno-krnetijske ustanove res užival zaščito in Štrajk pristaniškega delavstva v Veliki Britaniji le končan LONDON, Vel. Brit. — Večina pristaniškega delavstva je kljub odporu zaupnikov v nekaterih pristaniščih predlog za odobritev nove pogodbe sprejela in se že v petek, soboto ter včeraj vrnila na delo. Odpor je močan le še v Liverpoolu, drugem največjem pristanišču Velike Britanije, kjer je pristaniško delavstvo nezadovoljno še tudi zaradi krajevnih vprašanj. Nixon bo zmanjšal število čet v Vietnamu na 25,000 WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik M. Laird je dejal, da bo predsednik Nixon pred 1. septembrom objavil novo zmanjšanje ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu. Čeprav ni nič povedal, koliko vojakov bo iz Južnega Vietnama umaknjenih, prevladuje mnenje, da bo njihovo število do 1. novembra, torej tik pred volitvami, zmanjšano na okoli 25,000 mož. MALI OGLASI V najem Oddamo enodružinsko hišo na Burgess Rd. dvojici, nič otrok, nič živali. Najemnina $150. Kličite 431-1275 ‘ —(162) V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. (174) BEVERLY HILLS Naprodaj je bungalow z dve-mi spalnicami, prostor za razširjenje zgoraj, rekreacijska soba, velika kuhinja, preproge in zavese. Priključena garaža, sadna drevesa, mirna okolica. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 (162) MESTO V LUČI — Slika kaže petrolejske čistilnice pri mestu Ludvighafen na Nemškem. pomoč in bo tako rešil popolnega "^ropadaZSilmkillia^bnih kmetij, ali pa ga bodo zopet izigravali in bo vse skupaj le pesek v oči. Ni namreč dvoma, da bo nova organizacija pognala strah v ko-j sti partijskim buržujem, da ne j bi tisti zasebni kmetje, ki so še j ostali, prišli do položaja, ko se! ne bi hoteli ukloniti vsakemu! partijskemu nasilju. Strah ko-J munističnih privilegirancev ima' namreč velike oči. — Hiša naprodaj 2-družinska, zidana, 4-4, garaža za 2 avta, trgovina, velik lot v okolici fare Marije Vnebovzete. $13,900. Kličite lastnika KE 1-4248 -(162) Naprodaj v Euclidu Chardon Rd. okolica, 4 spalnice, IV2 kopalnica, dvojna električna garaža, klimatska naprava, klet, rek. soba, šole, v nizkih, 20h. Lastnik IV 6-2767. -GG4) Čim manj odpada V podjetjih lesne industrije skušajo uporabiti čim več od posameznega drevesa. Povprečno ne presežejo 75% uporabe drevesa. FOR SALE BY OWNER 7 room bungalow home with mother-in-law or income possibility, basement, double garage. St. Mary’s Church and Holmes Ave. Slov. Home area. Very neat. $12,900 or offer. 371-5343 & IVAN PREGELJ: Magister Anton j ZGODOVINSKI ROMAN & J ~i Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv Vida. ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. Magister je vedel, da se bo snežni metež zdaj pa zdaj zgostil. Vihar je tulil iz temne dalja.ve vse huje... Za trenutjje pa je ta šum utihnil, vihar jej molčal. Magister, ki se je bil z vsci težo svojega telesa pognal, je padel na obraz. Obšla ga je skušnjava, da bi obležal in zatisnil oči v kratek spanec. Tedaj ga je vrglo kvišku. Zaslišal je prav blizu pasji lajež. Isti trenutek je videl, da je zaplala v temi nekje pred njim slabotna luč. “Jezus, Marija, pomagajta mi!” je vzdihnil in se uravnovesil. Omahnil je proti luči, šel omotičen. Pred njim je vzrastlo iz teme mračno poslopje. Magister se je privlekel do praga in se zgrudil. Tedaj se je obudil z vso silo vihar. Snežni metež je trenutno zajel ravan. Magister je še videl, da mu je zdajci sneg pobelil obleko, potem je izgubljal zavest. Z zadnjimi močmi je še udaril po vratih in zaklical: “Na pomoč!” Ko se je osvestil, je slonel na klopi v nizki in topli sobi pred preprostim človekom. Pogled na steno mu je povedal, da je pri katoliških ljudeh. V kotu med stenama na majhni polici je namreč stala lesena podoba Matere božje. Pred njo je brie-la luč. Magistru se je toplo zganilo v srcu. Prav ta slabotni soj pred sliko nebeške Kraljice ga je bil privel v zavetje. Pa ni utegnil niti vpraševati niti ugibati. Iz sobe na levo so bila vrata. Tam. onstran je bil hlev. Iz tega hleva je tisti trenutek udaril presunljiv človeški klic. Magister je planil kvišku. Hkrati z njim je vstal tudi moški, ki je bil v hiši, in dejal po poljsko: “Ne hodi! Siromak je, kot si ti, in bolan. Te noči ne bo preživel.” “Kdo je?” je vprašal magister. “Ali je tvoje in moje vere?” “Ne vem,”' je odvrnil Poljak in vprašal zgupneje: “Ali res čiastiš nebeško našo Mater?” “Častim,” je odgovoril magister in ga zahvalil za rešitev. Čudil se je sicer, kako je mož edini in samski v hiši. Poljak je povedal, d. a gospodarita z bratom, ki je na potu v Gdansko in se vrne šele čez nekaj dni. Magister se mu je razodel, da je katoliški duhovnik. Tedaj je Poljak osupnil in se mu spoštljivo poklonil. Magister ni mogel ubraniti, da bi mu ne bil mož poljubil roke. Tedaj pa je umirajoči v hlevu zopet zavpil. Poljak se je zravnal in dopovedal o bolniku, da ga je pred nekaj dnevi pobral onemoglega na poti, ga zanesel v hlev, mu dal piti in jesti, a da se bolni ni dotaknil ne jedi ne pijače, ker jesti ne more in pada iz nezavesti v nezavest. Magister se je spomnil italijanskega delavca pred Padovo, tistega dobrega sina, ki je bil poslal očeta domov. “Vedi me k njemu,” je dejal zato trenutno prevzet v toplem usmiljenju. Poljak je molče nažgal lojen-ko in odprl v hlev. Pokazal je na slamo. Magister je stopil bliže. Poljak je svetil. Magister je zagledal človeka s strašno bolnim obrazom. Spoznal ga je. Spoznal je tudi gnusne gnojne rane. Videl jih je zadnjič na potu, ko je bil zašel v čudno taborišče, odkoder je pobegnil z gnusom in grozo vse dotlej, da se je okopal in osvestil dne v mrzli reki. Nekaj časa je magister spričo bolnika topo strmel. Potem je strepetal in se zgrudil na kolena. Bolni je odprl oči. “Pavle, jaz sem, ali me poznaš?” je zastokal magister. V gnusno bolnem, je imel svojega tako dolgo iskanega izgubljenca, svojo ubogo zašlo ovco. Ni je bil dotekel, Bog sam ali hudič mu jo je bil ustavil. ‘Et si inse-derit.. .’ je šlo magistru motno po glavi. ‘Kdo bo božjo misel spoznal?’ Pomignil je Poljaku, naj gre. Nato je vpraševal: “Kajne Pavle? Govoriti ne moreš več, umeš pa, kar vprašam?” Bolni je govoril z očmi in grgral, kakor da se duši. “Umeš!” se je upokojil duhovnik in prosil: “Pa boš ti povedal, kakor te bom vprašal?” Zopet je Pavle govoril z znamenji. “Mojo formato imaš,” je rekel magister, “torej veš, da sem duhovni in da imam pravico grehe odpuščati!” Bolnik je pritrdil in šel s pogledom v stran, da je opazil magister nekaj prtljage, razvil in našel svoje listine. Nato je zopet pokleknil k bolniku in dejal: “Pavle, ali veš, da boš kmalu umrl?” Bolniku se je spačilo lice. Brezmejno bridek vzklik se mu je izvil. Iz bolnih pljuč mu je hroplo. “Pavle, ali hočeš biti spet, kar si bil po materi, ki je bila katoliška, nesrečna, a verna do smrti?” je prosil magister. “Ali hočeš, da te spovem, kakor je zapovedano po naukih svete rimske Cerkve? Pavle, druge rešitve ti ni, drugačne tolažbe ne vem nobene več zate!” Bolni je ječal kakor otroci. Tedaj' je začel magister moliti. In ko je odmolil, je začel vpraševati ... Bolnik se je sredi vpraševanja onesvestil. Magister je molil in čakal. Ko je videl, da se je Pavle spet zavedel, je vpraševal znova. Vse je preprašal in prosil: “Ali ti je pa žal vsega tega, Pavle?” Pa se je domislil še enega in rekel: “Pavle! Ali veš, da se je škof Vrban ubil, ker so mu zlikovci stopnice z vodo polili? Pavle, za sveto božje ime, ali si bil tudi ti med njimi?” Kar živinsko je zahropel bolnik. “Ne obupuj! Bog ti bo odpustil!” je tolažil magister, dvignil roko, molil in odvezal umirajočega. Bolniku se je lice razvezalo, ustnice so gibale in krotile krč, ki se jih je prijemal. Magistru se je zdelo, da hočejo prositi in se zahvaliti. “Pavle!” se je raznežil magister. “Saj te urnem. Domov bi rad, kaj? Na Kras! O dolgčas ti je bilo svoj čas v Rimu! Pavle! Miruj. Pozdravil bom tvoj in svoj Kras!” OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Kev. Victor Tomc. preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Mary Grden. 3554 E. 81 St., 341-6744; zapisnikarica Mrs. Helen Mirtel; nadzornice: Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderonošinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dar. pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Majsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Zofi Malovrh, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik France Lovšin, nadzornika Ivan Jakomin in Rudi Lekšan, odborniki: Joe Habjan ,France Kovačič, Peter Dragar, Mira Kosem, Nenca Hočevar, Mary Ann Malovrh. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v. zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1033 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103. “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik; Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. j Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St!, Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C.. O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: J6že Sajevec, Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan S.pilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak. Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za SlovensKi Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Sabina Bericic, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Avgust Dragar, podpredsednik Lojze Mohar, tajnik France ZalaKmlajši, 682 E. 159 St., telefon 681-7279, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Nenca Hočevar, programski odbor: Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, France Hren, Julka Zalar, Stane Gerdin, Srečko Gaser, oderski mojstri: Matija Hočevar, France Jerko, Polde Omahen, arhivar Srečko Gaser, točilnica: France Kastigar, Tone Štepec, France De-jak, reditelja: France Stanonik in NOV KRZNENI PLAŠČ? — Komaj! Ženski sta obiskovalki muzeja v Jakutsku v Sibiriji in si ogledujeta in tipata nogo mamuta, ki so jo našli popolnoma ohranjeno v zamrzli zemlji ter jo preparirano in zavarovano postavili v muzej na ogled. Peter Terpin, knjižničar France Jenko, športni referent Peter Dragar, nadzorni odbor: Milan Zajec, Ivan Hauptman in Jaka Mejač. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednica Christine Kovatch, podpredsednik Louis Modic, ^ajni^ in blagajničarka Josie Miha1 ’ 768 E. 222 St., Euclid, Ohio, 4414 , tel. 731-6332, zapisnikarica Franc Modic, nadzorni odbor: Ed Ecs vec, John Mihalich, Milan Uiy ' Seje se vrše vsak drugi mesec drugi četrtek v mesecu ob 7. u zvečer v Slovenskem društvenen domu, 20713 Recher Ave., Euciw. Ohio. Rtunttmmuttutttanurtnsmtnsrnttttrtttsnttstnnntntntttttttttttttn:::?::::::;:::; Imenik raznih društev Oltarna društva I OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redl-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — DVE VELIKI MAČKI V TEŽAVAH — Nekateri ljudje imajo tako radi živali, da jih drže v svojem domu ali pri njem, četudi so nevarne njim in okolici. Nevarnosti se enostavno nočejo zavedati. Tako se dogodi, da mora nastopiti oblast. Zgoraj vidimo James Hoehla, ko vodi svojo mlado levinjo v javni pesjak, ker je napadla 4 leta starega fantiča, spodaj pa je posnetek sibirskega tigra, ki mu v zobni kliniki Veterinarske fakultete v Philadelphiji popravljajo zobe. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Ciair Avenue 431-0628 65 SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga aam takoj pošljite. Ni potiebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stan naslov; 1 ( )j Moj novi naslov; Cleveland, Ohio 44103 MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO 6RDIN9V& POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDiHOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0tA (K.S.K.J.) NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P* takoj po rojstvu. mladlD°: • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za • posmrtnine za neomejeno vsoto c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v ^vaši okoli izrezek in pošljite na glavni urad K.S. Udi« AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikaUc v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO . DRŽAVA COD*