Prva šola
(Slike iz otioškega zivljenja.) I.
Mihec in njejrov doin.
^L_J'i]di jaz som  v  prvej  šoli, tmli jaz,'-  tiiko inislilc snini  v
r".!?    sebi driig za dnigiin niladi ritateljčki inoji, ki ste nivno-
kar začeli hoditi v žolo.    A Mihoc je liil  So premajhcu,
da bi bil lindil v tako Solo, kakor vi drngi, in vondor jo bil v prvej soli! Še danos, ko je \:>/.e volik, rta bi lohko zvezde klatil, mnogokrat se spomui te prvo. šole in vselej pravi: ..V tej soli sera se uajvrf naučil. Oj, da bi lo. ne bila tako kratka."
Kakšna pa je bila Mihčeva ,,prva šola," ugibate natihoma. Ne bodete iiganili, ne! Vcdite toroj. da so Miboc v tftj soli sp brati ni naučil, da-si je bil pridcn otrok. In kako jp to niogofe? — Mihec je imel prvo šolo doma, prodno jo začel lioditi v tako šolo, v kakersno JioditP vi. otroci dragi! Ufili so ga pa oče, stara in mlada inati ter vsi dnigi dobri Ijndjo, ki so ga poznali. Tn resa se je Miliee naur.il v toj Soli ? Naucil so je toliko, da je bil, ko jo začel lioditi v pravo šolo, kder uč« gospod učitelj, niej vseini najmndrejsi in najpridnej.ši. rFiifli vi imate tako šolo doma, ako ste pridni in radi slu.sato svojo ljubc .stariišo.
Mihec je bil doma gori v bribih pri Oorjanovili. Iinol jo samo dve sestrici, Aničko in Nežiko, bratca pa ni imel nobenega. Anit-ka jo )>ila sta.roj.sa nego 011, in je vže postovala Nežiko, ki se jc učila linditi.
Govjanova hiša stoji na samem. Do prvcga soseda je vavno f-ctrt nre lioda. Lebko si mislite, kako ,je bilo poskočacmn lehkoživcn Mihcn dolg čas v tej sa-moti, ker Anička ni imela časa igrati sc z lrjitn. Zato je pa malo no vsak dan. ee le ni deževalo, obiskal sosedovega Tinfka, ali je pa Tini-ok prišol k njcmu. Joj, to je bilo vesolje in smeh, ko sta prišla sknpaj, le čuda, da uista hiše podda, ta dva razposajenca.                 .            '                                       ./**: ,• .
A dalje, kakor do soseda pa Mihec šo nikoli ni bil prišel. ker ga mati se ni bila peljala k maši, češ, da je še prernajhen in prootroeji. J)o corkvo. pa je bilo skoraj dve uri. Tender je znal na izust vže mnogo molitvie. Vsako jutro. ko je vstal, molil jo z babico (staro materjo), priporočivši se angelju varubu. ,,Oče'naS," ,,Ceščeno Marijo" in ,,Vcro."
A nikarte misliti, da je bilo na Miličovf in domu neprijetno, kcr je bilo tako na samoti. Gorjanova liiša stoji na visokcj planoti. da se vidi dalec na okolo. Ondii. v daljavi kipe k nclm visoke gorč, ki jili jo posebno lepo glodati, kadar gre solnce za milost ))ožjo.
Po ziini so šli vselej vsi k okim. kadar je solnce zahajalo. Babica pajepo-klicala tndi Mibca, naj pogleda, kako se vse žari iu blesti, kakor bi bilo samo čisto zlftt.6. Miboc jc gledal in gledal, glavica pa mu jc bila polna misli. Kako lepo bi bilo, vnislil si jo, čo bi bil zdaj na oncj visokoj gori. kder se solnce poslavlja, kdcr se uebesa dotikajo zctuljc.  Prijel bi ho za solnce in šel bi z njim za vnilost Ijožjo . . .
—»¦< 59 >¦¦—
,,Kaj pa je tam za onimi gorami?" vprašal je časi Mihec, a rnati mu je odgovnrila: ,,Le počakaj, karlar bodeš velik, bodeš šri tudi ti na ono stran 6nih giini, pa bodeš videl, kaj je tam. A to sanio, če bodes-priden!"
Mihec je težko čakal onega časa, ko bode velik. Zdelo sp mu je, da ta čas stra&no po časi prihaja in da je on vedno majben. Vender lipa, da se inu izpol-nijo želje. (Je ga je kdo vprašal: ,,Mibec, kdaj pa bodeš ti velik?" odgovoril je saniosvestno: ,..Jntri, jutri bndem velik!" ter je pokazal z ročicama, kako velik da bode.
Jutro jp prišlo, a Mihee je Se vedno tak, kakeršen je bil vf-eraj. Tn zopet je upal.   Oj sladko upanje!
Mnogo veselja je imel Mibec z lastovkami, ki so vsako vzpomlad gnezdile na hi&nem podstrošji. T)a bi gu bili vidcli, kako zvesto je gledal v gnezdo. Mla-dički stegujejo iz njega mnuMie kljui)<"ko, žalostno žvrgoleč. Smilijo se niu ubo-žice. Tzvestno so lačne, misli si. Zdajci pride velika lastovka, njihova mati, prhiese jim jesti, vse utihne. Kako rad bi jim tudi 011 nesel kaj jesti, oe bi le iio bilo tako zelo visoko. 0, da bi bil vp.mlor vžo volik! Postavil lii lcstvo in zlezel gori!
Pride osorna jesen, lastovke sn vže otišle v južne dežele. Nekega dne začn6 krovarji delati novo strolio. Pridejo do gnezda ter jo vržojo meni te)>i ni5 doli, rekoč, da jim je na poti. Miliec bridko joka, da so podrli lastovkam ,,bižo." ,,Kako bodo vekale ubožice," misli si, ,,ko ne bodo iraele več svoje biše."
Vzpomliid se jp zopet povrnila in z njo lastovke, ki so si naredile v veliko Mihfievo vesclje na novej strehi novo gnezdo.
Srečni Casi za Milica, ko je še slišal jokati lastovkp, govoriti listje na starej tepki pred hišo ter videl rasti travo, ko jo jp zibal vecerni vetrič!
..Vsaka šola nekaj stane," dejal je Mihčev ožo. Tudi ta ,,prva šola" stala je Milica dosti solza, a tudi dosti veselja, naučil pa se je v njej živeti.
n.
B o g.
To vam je bilo življenje, dokler. še Miheu m bilo treba pasti telet. Kakor bnrja tekal je okoli oglov. Eavno kar sta bila tnkaj s sosedovira Tinčkom in ni jn vcč. Zdaj sta v tem gričn, a ne preteče par minnt, vže se slisita na nasprotnej strani. S Tinčkom hodita zmirom p» naj)>ližjpm poiu. (1e ga ui, pa si ga saina naredita, bodi si grmovje še tako gosto in robidovje šc tako bodeče. Večkrat sta imela opraskane nogo. Se cclo skozi žito sta si narcdila mala razposajenca pot, pre-clolivsi žito na obe stnini. Lebko si mislite, da je prišel Milioc po takcm trudu silno lačen iu zdelau domov.
,,Mati, lačen sem. dajte mi kaj jesti." pravi nokof- iMiliec. prišedši domov. ko je mati ravno južiuo kuliala.
,,Ti potepin, ti! Palico ti bnm dala, ne pn jesti, ko se vse dopoludne vlač-iš okoli!"
Ko Mihec le Se prosi, gre mati in mn odreže velik kos ovsenega kruha.
,,0vsenega krnlia pa vžp ne jom,  kaj  drugoga mora  biti."  rol-c Milioe in
spusti krub aa tla.
4*
—>*< 60 >¦»—
,,Le čakaj, ti grdin ti," reee mati, ,,Bog ti še takega ne bode dal in še stradal ga bodeš! V nebesa pa tudi ne pojdeš, ker si tak hudobnež. ampak v pekel. Danes pa ne dobiš ničesar drugega, razven ovscnjaka."
,,Saj še tega ne zasluži,"' reče oče, ki je ravno vstopil in pml vrati vsp slišal. ,,Se jedenkrat mi delaj pot skozi žito, pa dobodeš brezovega olja za južino. Ali pa bodem rekel volku, da naj pride in te vzaiue. Sosedovenm pa tudi povej, da se mu ne bode dobra godila, če rai bode hodil kvaro delat!"                  ..
Miliec se trese kakor siba na vodi.                                                      .
,,Ali bodeš še kdaj?" reče oče ter nameri z brezovko proti njemu.
,,Saj ne bodem nikdar več," izjeelja Miliee, potem pa se niu udero solze, po lici. Mihec ni bil hudoben otrok in lmdo rrm jo rtolo, da je razžalil svojc starišo. Eazven tega so mu še vedno rojile besede po glavi, da ga Bog 110 bode hotcl v nebesa, da pride v pekel ali ga pa volk vzanifl. Pozabil je pri teni na jed in prav v slast mu je šel ovsenjak za južino.
Po južini je bil z babico in sestricama na zelonej grivi prod liišo.        . , .^
,,Kakšcn pa je Bog?" vpraša Mihec.
,,Bog je v nebesih, tam gori," odgovori babica. ,,On vsc vidi in vse v(:. Bog je tndi tebe danes videl, ko si zagnal knihok na tla in razžalil mator in očeta. Zato te pa tudi Bog danes niiua nič rad. Kruhek naiu dajo Bog. Ce ga boš ob tla metal, ga pa Bog ne bo dal vee in tudi v nebesa te no bodo liotel vzeti."
,,Saj je mati spekla .kruh," reče MiLoc.
,,Mati ga jc spekla iz moke. A moka se naredi iz žita, ki vzraste na njivi. Ce bi Bog ne hotel, prav nič bi ne vzraslo in ti bi raoral od lakoto umreti. Bog je vse ustvaril, Bog je tudi tebi dal življeujo. Bog naredi, da vzrastejo vzponiladi mmene trobentice, višnjave vijolice, Ijubke niarjetice, zvončki in drugc cvetiee, ki jih ti tako rad trgaš. Bog skrbi tudi za ptičico, da niso lačno. A ou ljubi saino pridne otroke, hudobnih ne mara."
,,Ali, raene tudi ljnbi?" vpraša JVfihec boječo.
,,Gc si priden, ljubi te, če pa nisi priden, ne ljnbi to! Ce si neposliišen, hud je Bog nate in tvoj angelj varnh se joka," ročc babica.
!      „0, saj boni zdaj   vedno  tako   priden,  da  nic  bo Bog  rad   iniel   in   so  bo angelj varuh zinirom sinijal od veselja," rečo Milicc.
V tem se je stmnilo. Iz dalec se je zaslišalo votlo bobuenje. (irniolo je. Bližala se je huda ura.                                         ; r;-     ,¦•
,,Mati, kaj pa tako ropoče, tam gori v nebesili?" vpraša Miliec.
,,Bi>g' se krcga, ker si ti ¦nje.gnv dar vrgol ob tla!"
Groza je izpreletela Mihca in solza se mu je zalesketala v očeh. Sklenil je, da se poboljša.
m.
Smrt.
Bilo je nekega dne po južini. Nežika je bila hudo bolna. Ka.šljala jc in inilo jokala. Ni<" ni niogla zaspati. Zunaj pa je sohice lcpo sijalo. Mati nkažc Mihf.u, naj danos nikainor ne hodi, ker je Nožika bolna in zibal jo bode. Anii-ka ne inore vedno zibati, ker se mora vaditi dpla. iVIihec. pa je vže koniaj slisal zadnje besedo, pokazal jt> pete in stekd, kakor bi ga bil veter popihal.
—•¦< 61 >¦-•—
Mihec je šel uaravnost k sosedovemu Tinčku iu zopet sta se vsc popoludue potepala, zidala hiše, vozila se po morji, lovila metnlje, plezala po drevesih in po bregtnih sc plazee trgala hlaec. Še le proti večeru pride Mihcc ves spehan, uma-zan iu laeen domov.
Plane v hišo, kakor bi hotel vse podreti, hočo prositi jesti, a beseda mu zastane v grlu.
Mati sedi pri peči in si zakriva oči z robcem, Anicka pa veka na glas. Sicer je vse tiho.  čudno se to zdi Mikeu.  Nikdar še ni videl jokati matere.
Ogleda se okrog. Na sredi hiše je narejena čudna postelja, vsa pregrnena z rjnhami, ki scgajo do tal. Tako velika se mu zdi ta postelja in tako čudno visoka! Na toj postelji leži Nežika, njegova sestrica. Mihec še ni videl nikoli take postelje. Pogleda v zibel, prazna je. Zakaj so vzeli Nežiko iz zibelke? — Miheu je tesno pri srci. Zdi se rau, da ga nekaj v grlu tišči, kakor bi ga nckdo davil za vrat. In Ncžika spi, gotovo ui več bolua, ker ne juka vec . . Tiho stopi Mihec k ma-teri in jej pogleda v solzue oči^
,,Zakaj ste narcdili tako čudno posteljo? Zakaj stc vzoli Nežiko iz zibelke?"' vse to hoee Mihee vedcti.
,,Mihcc, Mihcc!   Nič vcč te iiiinam rada!   Kor uisi hotol slušati, da bi bil      ' Nežiko zibal, urarla je ia zato srao jo položili na tako postcljo!   In tudi ti bodeš umrl, čo bodeš tako ncposlušon in v pekcl prideš!" reče mati.
Mihcu  je  strašno   hudo  pri  srci.   Nožika  umrla!    On  še   ni  videl  uobe-nega človeka umreti.   Kaj je to ,,umrla"?   Zdi se mu,  da mora to nekaj grozno     '; hudcga biti,  kor sc  mati  ia Anička jokati.    Tudi  njemu  se  udere  potok  solza niz lice.
Grc k postclji. Kliče Nežiko, naj so zbudi, iiaj se posmt\je. Ncžika ne sliši. Pogleda jej v obraz. Oj kako bled jc! In Nežika se tako modro drai, prav ni6 so neče nasmijati. In roki ima sklcneni, kakor bi molila. Mihec *o spomni, da Nežika šc ne zna moliti. Cndno sc mn zdi.
Prime jo za roki. Mrzli stc, kakor led. Še huje zajoče. Oj da bi se vendn.r vže zbudila!
.,Nežika! Nožika! zbudi se vže jedenkrat, ali boš le spala," kliče Mihec, a Nežika se nc gano.
,,Slišiš Mihec, Nežika jo nmrla in nič vcč se no bode smijala, nič več ne bode tekcala!    Po jutrajšnjem jo bodo niožjo odnesli iti zagrebli v zemljo,'"  pravi oiv.
Mihec je zdaj zvcdel, kaj so pravi ,,umreti". ^lilo je jokal in bridko sc jc kesal. da ga ni bilo doma. Morda bi Nežika nc bila nmrla. če bi jo bil Mihec zibal in lepo' mehko pobožal . . .
Vse polno sosedov je prišlo Nežiko kropit. Mihec pa je le jokal in bil vedno v strahu, kdaj bodo Nežiko odnesli.
Še čudneje se je zdelo Mihcu,  ko  prinese  mož  črno  pobarvano  skrinjieo, katcro so drugi krsto imenovali    Tii notri polože Nežiko.   Potem pa zabijejo po-¦ krovec iii Mihoc ne vidi vec sestrice.
Pridejo možje, da bi jo oduesli. Mihcu se zde ti možje strašno hndobni.
,,Jaz grem tudi z možmi, raati, da vidim, kam poneso Nežiko," pravi Miliec jokaje.
,,0j, ti pa vže ne greš, ne! Premajhen si še! Kadar ti bode krojae na-pravil nove hlače, pojdeš pa z mano k maši, in videl bodeš vse. Danes pa le doma bodi!" reče mati.
Komaj so pridržali Mihca, tako je silil za možmi, ko so odnašali Nožiko.
Od sih dob Mihec ni več tako pogostokrat hodil k sosedoverau Tinčku in ' je raje poslušal staro raater, ki mu je pravila od smrti, od Nežike, od nebes in Bog ve, kaj  Še vse.                                 .             .                         (Daljo prihodnjič.)