8. številka. V Ljubljani dne 1. avgusta. I. tečaj 1882. Izhaja 1. in 10. vsacega ■ L J meseca, in velja letos do konca docembra 2 gold., j j , za 4 raesco 1 gold. j ; Vredništvo jo v Florijan- ! skih ulicah št. 44. ■■■■ H Opravniatvo jo na Krakov- H skem nasipu št. 10. Domače zadeve. Obrtniški shod na ljubljanskem rotovžu je bil v nedeljo 23. m. m. dobro obiskan. Gosp. poslanec Klun je v obširnem govoru razkladal, kako so levičarji v državnem zboru skušali zapretiti izdelovanje nove obrtniške postave, katera bogatašem in špekulantom s človeško močjo ne bi bila po godu. Za njim je gosp. Kunc poročal o stanji obrtništva ter navajal uzroke, zakaj obrtni stan v Ljubljani ne more napredovati. Iz njegovega obširnega razkladanja ne moremo za danes radi pomanjkanja prostora nič posneti. Pov-darjal je posebno, da nobeno mesto nema tako trdega položaja za obrtnike, ko ravno Ljubljana, ker drugodi nemajo jetnišnic, da bi obrtnikom toliko konkurenco delale. Izrazila se je želja, naj bi se vsaj to doseglo, da bi kaznilnica ne bila vedno v Ljubljani, ter da naj se v premembo še kako drugo mesto z njo „osreči“. Za tem je utemeljeval resolucijo, ki se je od zbranih obrtnikov tudi sprejela. Resolucija se glasi: Resolucija kranjskega obrtnega društva v javnem zborovanju dnč 23. julija 1882. 1.) Obligatorične zadruge naj se v smislu 7. pogl. obrt. reda od leta 1859 obderžijo in reorganizirajo, in sicer samo za samostalne obrtnike. 2.) Kdor lioče pričeti obrtnijo mora na postavno določeni način dokazati, da se je istega redno izučil in kot delavec več let praktično izkusil. 3.) Urejenje reda in pogodeb mej obrtnimi učenci naj se popolnoma prepušča zadrugam. Prepiri mej delodajalcem in delavcem naj se poravnajo v razsodiščih, ktere enako volijo obe stranke. 4.) Kdor izdeluje obrtno dela naj bode postavno zavezan svoje izdelke pripoznati, in na tiste, če le mogoče, svoje ime in naslov dajati. 5.) Krošnjarstvo (havziranje) naj se po mestih in tergih popolnoma odpravi, dopušča samo za oddaljene samotne kraje. Potovne kupčije z obrtnimi izdelki, naj si bodo pod kterim koli imenom, naj se strogoprepovedo. Inserati so po ceni sproje-majo. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirano pisma se no sprejemajo. j C.) Delo po kaznilnicah, ktero krati zaslužek obrtnikom, naj se popolno odpravi. 7.) Za razdelitev davka naj se napravijo parite-tične komisije, v kterih bode erar kakor davkoplačevalec enakomerno zastopan. Potrebno pa je za po povzdigo obrtnije, da se temu stanu bremena zlajšajo in primerno razložijo po načelu rastujočega dohodninskega davka onim, kteri imajo večji dohodke. 8.) Priporoča se osnovanje bolnišnih invalidnih, kakor tudi udovskih in sirotičnih blagajnic z nadzorstvom in podporo države. 9.) Volilna pravica naj se razširi na vse davkoplačevalce. 10.) Sl. vlada se prosi, da, kadar se snide deržavni zbor, predloži prej ko mogoče novo obrt. postavo in se o njej ozira na dotično prošnjo obrtnikov. Potem je zbor še zahvalo izrekel gg. poslancem: Belkrediju, Klunu, Loblichu in Zallingerju za njih trudoljubno delovanje v korist obrtnikov, in na to se je shod sklenil z živio-ldici na našega deželnega predsednika g. Winklerja. Kunovci pridejo v Ljubljano. Sliši se, da bo prišel nov red za vojake, tako da bo vsak polk prestavljen v svoj kraj. S tem hočejo prihraniti stroške s pošiljanjem novincev. Na tak način bi prišel naš kranjski polk, baron Kulm, zopet v Ljubljano, kar bo gotovo ne samo naše junaške Kunovce, ampak tudi vse civilne domačine veselilo slišati. Slovenski spoduje-štajerski polk št. 47 je obhajal te dni svojo 2001etnico. Došlo je vrlim in hrabrim slovenskim Štajercem mnogo srčnih pozdravov iz domovine. Prošnja do sl. pošte. Prebivalci zelo obljudenih in obrtnih židovskih in črevljarskih ulic pa Preširnovega trga čutijo živo potrebo, da bi se kje na Preširnovem trgu obesila kaka poštna pušica za pisma, ker imajo zdaj daleč hoditi do takih pušic. S pogledom na to, da je v tem koncu mesta velik promet in se mnogo pisem odda, pričakujejo in prosijo dotični prebivalci, da bi jim sl. poštno vodstvo eno tako pušico tje dalo, postavim, na vogal hiše, kjer je Treova štacuua. Prepičlo število mestnih stražnikov. Priznano je, da imamo v mestu premalo stražnikov, in da je za javno varnost meščanov premalo skrbljeno. V bolj oddaljene konce mesta stražniki skor nikoli ne pridejo, in pijanci se tam brez skrbi pretepavajo in še mimogredoče strahujejo. Tako je bil še le nedavno zopet tepež blizo št. peterskega mosta. Mi gotovo nismo od tistih, ki precej po policiji kličejo, če kdo en malo zauka, saj nazadnje mesto ni nobena bolnišnica. da bi zavoljo enega nervoznega sitneža morala smrtna tihota po ulicah vladati; pa kar je preveč, je preveč, in gotovo se ne sme trpeti, da bi miren šetalec ne imel vsake poti proste in da bi se moral bati pijanih žganjarjev. ki včasih v noči po samotnih, oddaljenih ulicah strašijo. Vendar enkrat nekaj! Naučili minister baron Konrad je upeljal z ukazom od 22. julija nekaj slovenskega poduka v kranjske gimnazije v Ljubljani, Kranji in Novem-mestu. Na gimnazijah v Kranji in Novemmestu pa v slovenskih paralelkah v Ljubljani se bo odslej v I. in II. razredu slovensko podučevalo, v III. in IV. razredu pa se bo samo nemški in grški jezik v nemškem jeziku učil, vsi drugi predmeti v slovenskem. Prosti predmeti, kakor risanje, telovadba, jeziki itd., se imajo učiti nemški, le petje slovenski. Tako smo po dolgih naporih vendar nekoliko dosegli. Kdaj bomo zamogli za Štajerce, Primorce in Korošce kaj enako veselega poročati? Tržno poročilo. Tržne cene v Ljubljani: Pšenica 8-16, rež 5, ječmen 4'40, oves 3'42, ajda G‘52, proso 5‘50, koruza O-84 hektoliter, krompir 100 kil 3, fižol hektoliter 10, maslo kila 90, mast 84, Špeh frišen 74, prekajen 78; meso goveje 56, telečje 48, svinjsko 64; seno 100 kil 2‘50, slama 1-60. Politični pregled. „Slov. Narod“ je prinesel oni teden iz peresa prof. Šukljeja en članek zoper nemško ljudsko stranico, s katerim se ne moremo popolno vjemati. Že star pregovor pravi, da je treba sovražniku, če se umika, zlate mostove zidati. Kajti če se ga do skrajnega žene in mu še umikanje onemogoči, zna se razljutiti in s svojo obupno jezo še mnogo škode napraviti, posebno če je močan, kakor je nemški narod v Avstriji še vedno močan v primeri s Slovani. V pogledu na to denarno, duševno in fizično moč, ki jo ima nemški narod v Avstriji, morali bi še veseli biti, da se je med Nemci ustanovila ena nova stranka, ki hoče spravo z nami. Namesto tega pa pisatelj onega članka to spravedljivo stranko od sebe odbija in pravi, da med Slovenci ne bo našla prijateljev. Čudno se nam zdi, kako zamore en sam;,človek v imenu vseh Slovencev govoriti in jim svoje politične nazore komandirati. Čeravno mi nismo v nobeni zvezi z nemško ljudsko stranko, moramo vendar javno priznati, da gojimo simpatije za vrle može dr. Kronavvettra, dr. Fischhoila in barona Walterskirclma, tako iz spoštovanja do njih poštenega značaja o katerem dvomniti nemarno nobenega uzroka, kakor tudi do njih programa, ki meri na to, da bi se narodni prepiri poravnali, in da bi potem vsi vzajemno delali za blagor ljudstva in Avstrije. Le fanatičen človek, ki ljubi boj zavoljo boja, bo takemu programu nasprotoval. Ua hoče Taaffeja vreči, tega nova stranka menda še nikjer ni izrekla, in če bi vsled koalicije prav kateri iz teh poštenjakov v minister-stvo stopil, ali bi bila to kaka nesreča? Morda bi se potem našim željam prej iu temeljiteje ustreglo nego pod Konradom, ki našo ravnopravnost odlaša in odklada „ad calendas graecas“. Nova stranka hoče sicer nemščino kot državni jezik uvesti, vprašanje pa je, v koliki meri? če ne zahtevajo druzega, ko da morajo cesarske namest-ii i j o in više sodnije z vlado po nemški korespondi-rati, to nas pač ne bo bolelo, ako imamo doma popolno ravnopravnost v šolah in uradnijah. Nam bi se zdelo bolj politično, ko bi s to pametno stranko v dogovore stopili, nego da jo od sebe odbijamo. F. H. Izvirni dopisi. Izpod Velike Kj\pe, dnč 26, julija. Pri sejah našega občnega zbora so sedaj večkrat na dnevnem redu predlogi, zadevajoči oskrbo ali oskrbovanje tega v tej bolnišnici ali onej hiralnici se nahajočega delanezmožca, čijih prehranitev na stare dni le pre-rada na občino pade. To pa je mnogi občini dosti težko breme. Vzemimo, da ima občina le kakih pet tacib oskrbovati, ter dnevno za slednjega 35 kr. plačati, tak se nam že nakupiči dosti velika vsota, ki se pa za mnozega žrtvuje — zastonj. Pri nas so namreč mladi ljudje, zlasti dekleta, navajeni se z prvim domovinskim izkazom umakniti iz rojstne občine, ter oditi v mesto ali sploh na tuje, kjer potem potrošijo svoj mladi vek in moči, ko pa obnemagajo, ali jih kaka druga nesreča zadene, prilezejo pak zopet domu, ali se dajo v bolnici na stroške občine preživljati. To je pak velika nezmisel in pomanjkljivost državljanskih zakonov; zlasti bi bila močno potrebna postava, ki bi tem izseljencem, kateri zbog tega na tuje gredo, ker jim je doma preborno, nalagala dolžnost, vsako leto določeni znesek v srenjsko ubožno blagajnico plačevati, ali pa v srenji doma ostati, ter ji tako vsaj z pričujočnostjo koristiti, da se pozneje zamorejo na njo nasloniti. To zahteva blagor srenjčanov davkoplačilcev samih, to i pravi-coljubje, ki hoče, da se naj pomoč deli le zaslužnim členom ne pak postopačem, v domačem kraji komaj po imenu znanim, naj si tudi se na nekako pravo za njo sklicujejo. Zatoraj tudi merodajne kroge, zlasti naše gg. poslance, na to važnost posebno opo-zorujemo. Dalje pa nikakor ne zamoremo dosti priporočati varčnost in podstoječnost na lastnih nogah, ki še mnogi rodbini noče biti znana. Ne škodovalo bi, da se potratniki brez posebnega premoženja po neko-kratnim posvarjenji tudi z globo kaznujejo. Imeli bi manj pijančkov, manj beračov. Kot drugi po-moček pak bi si dovolili nasvetovati, naj nam kedo naših gg. pisateljev po domače posloveni slavno-znano Smilesovo kjigo „Self Help11 (lastna pomoč), ki je prevedena iz angleščine že skoro na vse evropske jezike, katero bi naj slavna diužba sv. Mo-hora med naš narod spravila. Slovenci! materijalno vprašanje nam je že čez glavo zrastlo, dolžnost nas vseh toraj je, da ga čem prej koj prej rešimo, da ne pademo vsi skup v žrelo molohu, znanemu po-gubonosnemu socijalizmu! Toraj brez odlašanja z združenimi močni! Iz Gorenjskega, 12. julija. — Čeravno so nam časniki že nekaj pozno naznanili, naj na večer 4tega julija kresove žgemo na čast sv. Cirilu in Metodu, vendar se je videlo po naših vrhovih precejšno število takih kresov. Posebno se je odlikoval kres v Vesnici na Polžovem robu. Pa tudi praznik sam dne 5. julija smo dostojno obhajali, akoravno je v tem času največ dela. Tudi smo mislili nekteri v Zagreb iti k slovenski maši, pa v našo žalost smo potem zvedeli, da maša ni bila dovoljena. Mi Gorenjci se veselimo slovenske liturgije in želimo, da bi se tudi naša duhovščina zanjo poganjala, kakor se poganja plemeniti škof Strossmajer v Djakovaru. Kar se je Slovanom dovolilo pred tisoč leti, to se jim vendar zdaj odreči ne more. Oratar. Iz Notranjskega konec julija. — V zadnjem listu ste prinesli prav dober članek o soli. V tem pravite, da bi država teh par milijonov, ki jih pri soli profitira, lahko kje drugje not dobila, kjer bi revnega ljudstva toliko ne bolelo. To je vsekako res. Ako bi se pa država temu dohodku na noben način ne hotela odreči, obdrži ob enem lahko svoj dohodek in ljudstvu lahko pomaga, ako namreč sol prodajati sklene za polovico cene. Ako bi bila sol toliko cenejši, bi jo ljudje toliko bolj kupovali, da bi ostal dohodek za državo isti. Zdaj namreč sol le za ljudi kupujejo, živino pa pustč večinoma brez soli. Potem bodo pa tudi za živino sol kupovali, živina se bo bolje redila, država bo imela svoj prejšnji dohodek, kmetovalcem bo pa pomagano. Želeti bi toraj bilo, da bi se to izpeljalo. Delo in denar. Velika nesreča današnjega časa je vsemogočnost kapitala. Največji učenjak in najbolj ženijalen (duhovit) človek se mora veličastvu denarja ravno tako uklanjati, kakor poslednji pastir. Narobe pa zamore človek, ki nič ne zna, pa je podedoval ali si vedel pridobiti mnogo denarja, človeka, ki ga desetkrat preseže v vednostih in v plemenitosti, ravno tako v svojo sužnjost potlačiti, kakor navadnega hlapca: „Denar je postal gospod11 in vse drugo je nič. To je naravni nasledek neomejene svobode, ko so se odpravile vse predpravice ali privilegije. Ko se je novošegna svoboda rodila, bilo ni svobodnjakom nič bolj ostudnega in zaničevanja vrednega, ko privilegije. Tačas so preklinjali „ aristokrate11 in »zuiifte11 (obrtniške zadruge) in sploh vse, kar je po kaki predpravici dišalo. „Zakaj bi bil grof več, kakor jaz11, se je slišalo, med obrtniki pa: „če je ta mojster postal, zakaj bi jaz ne?!“ Krivično je zares, da bi en človek z večimi pravicami na svet prišel, kakor drugi; zato se je ta krivica, vsaj v teoriji, že po vseh državah odpravila. Če pa hočemo priti do boljših in zdravejših razmer, morajo stopiti na mesto prirojenih predpravic — prislužene predpravice. Postavimo si v izgled dva pekovska pomočnika: Eduard je sin bogate pekovke; on malo dela, kadar se mu zljubi pogleda za kratek čas nekoliko v pekarijo, ves drugi čas pohajka po krčmah in se raduje cele noči; zato tudi od svojega posla prav malo zna in tudi nikjer še ni bil po svetu, da bi se bil dobro izučil, doma pri materi pa tako ni maral delati. Jože je pa sin revnih staršev, pa priden delavec, je bil že po mnogih deželah in vodi celo pekarijo Eduardove matere, ker svoj posel dobro zastopi. Kteri od teh dveh zasluži postati mojster? Vsak bo rekel, da Jože. Pa vendar ni tako. Jože nema denarja, da bi sam začel, Eduard ga pa ima; on prevzame materni patent, in pridni ter izučeni Jože mora pri Eduardu za hlapca služiti za toliko plače, kolikor mu je Eduard dati hoče. Toraj denar vse zmaga. V starih časih pa ni bilo tako. Kdor je hotel mojster postati, moral se je izkazati, da kaj zna; če pa nič ni znal, mu je cvenk malo pomagal, mu ves denar nič ni koristil, ni postal mojster. Nasprotno pa priden delavec ni potreboval nič kapitala , ni mogel postati sužen kapitala. Kajti če je pokazal tako umnost v svojem rokodelstvu, da je prestal mojstersko skušnjo, in če ga je zadruga (zunft) sprejela med mojstre, dosegel je že s tem tako čast in tak kredit, da je brez denarja lahko začel, ker mu je vsak rad posodil, vedoč, da pri mojstru nič ne zgubi; pomočniki so bili pa primorani za mojstra delati, naj bo reven ali bogat, ker na svojo roko pomočnik ni smel delati. Tako tedaj obrtniki niso bili kapitalu podložni; ampak kdor se je dobro izučil ter je mojster postal, imel je že svoje gotove dohodke, ker je bilo za to skrbljeno. da od nobene stroke ni bilo v enem kraju preveč mojstrov, ampak le toliko, kolikor se je preračunilo, da jih lahko živi. Zdaj pa vsakemu patent dajo, ali kaj zna ali ne, ali se je rokodelstva učil ali ne, samo da davek plačuje. Tako je od vsake stroke preveč mojstrov, uekteri si pomagajo v tej silni konkurenci s tem, da sleparijo občinstvo ali pa fabrikante, pri kterih na upanje jemljejo; pošteni mojstri potem ne morejo zmagati, ker dobrega blaga ne morejo za slepo ceno dati, kakor tisti, ki dajo slabo blago, kterega uiti plačal ni. V tem divjem boju za življenje (ki je le nasledek novošegne »svobode") zmaga navadno tisti, ki ima več kapitala, in dostikrat je pošteni rokodelec, ki je dajal solidno blago, primoran, ali v veliki revščini živeti ali pa svoj patent odložiti in za hlapca ustopiti v kako tovarno ali pa h kakemu podvzetniku, ki je z večim kapitalom ali pa s sleparsko prebrisanostjo uničil tega poštenjaka. S tem pa nikakor ne rečemo, da je vsako premoženje po nepošteni poti pridobljeno, ampak le, da se dostikrat zgodi; to pa ostane resnica, da denašnji čas denar vse premaga in da smo vsi postali njegovi sužnji, in to je najhujše zlo, pod kterim naš čas zdihuje, zlo dozorelo na strupenem drevesu novošegne »svobode Mnogi liberalni advokati se tako potegujejo za „svol)odno“ obrtnijo in kupčijo, ter so jo tudi uvesti pomagali. Kako je vendar to, če je ta svoboda tako dobra, zakaj je še za svoj stan ne upeljejo? Saj imamo zadosti izurjenih pisarjev, ki bi tudi zamogli odvetniško ali notarsko službo opravljati, če bi se še to rokodelstvo »svobodno* naredilo, kakor čevljarstvo ali krojaštvo. Pa odvetniki niso še zadovoljni, da sme le tisti odvetnik postati, kdor se izkaže s potrebnimi izpiti, ampak hočejo upeljati še „numerus clausus“, da bi bilo število določeno, koliko sme odvetnikov v eni deželi biti. Zakaj pa pri njih ni »reakcionarno" in »srednjeveško11, kar tako nazivajo pri drugih rokodelcih? Skušnja uči, da taki obrtniki, kjer se koncesija ali patent najtežeje dobi, t udi najbolje izhajajo, tako: zdravniki, odvetniki, notarji, lekarji. tiskarji in knjigarji. Oni rokodelci pa, kjer se patenti kar kupoma delč, da le več davka not pride, kjer število mojstrov, pomočnikov in učencev ni omejeno, ti pa vidoma propadajo. Nekteri mojstri delajo s samimi učenci, ki jih ni treba plačati, in še ne izhajajo; nekteri pomočniki pa so primorani, za samo hrano delati. Izrek »obrtnija ima zlate tla'' od tistega časa ni več resničen, odkar se je upeljala nesrečna obrtnijska »svoboda", katera ugaja le judom in raznim sleparjem, ljudstvo pa v revščino in v suž-nost kapitalu tira. Ravno taka je pri kupčiji. Včasih so judje smeli samo ob semnjih v Ljubljani barantati, kadar je pa ob dvanajstih zvonček na rotovžu zapel, morali so iz mesta bežati, ves denar jim nič ni pomagal. Zdaj pa jim je vsa Evropa podložna, ker jim je dolžna in imajo vso kupčijo in poleg tega vsled časnikov tudi javno mnenje v rokah. Zdaj sme vsakdo goljufati iu slepariti s slabim in ponarejenim blagom, naj bo jud ali kristijan, da le očitno ne ukrade, ne bo kaznovan, če prav svinec za srebro in medenino za zlato proda. Udomačil se je judovski pregovor; ako je kdo goljufan, pravijo: »Saj si je sam kriv, zakaj se pusti goljufati!" Potem si je šestletni otrok tudi sam kriv, da blaga ne pozna in se pusti opehariti! »To je kupčija," pravijo. Včasih so imeli pa o poštenosti vse druge pojme, take sleparje so pozaprli. Zato pa je bilo tudi bolje na svetu. Škoporeznica. Med poljedelske stroje, ki so si v novejšem času veliko veljave pridobili, spada tudi nova ško- poreznica. Za kmetovalca, ki ima vsaj deset goved, je taka škoporeznica potrebna. Priporoča se pa iz naslednjih uzrokov: 1.) Je tako narejena, da nič ne odpade, in stem se mnogo prihrani. Reže pa slamo, koruzne storže, seno itd., vse enakomerno. Krma tako zrezana se ne pomeša s prahom in je toraj za živino bolj zdrava. 2.) Koruzni storži, ki imajo veliko redivnega sladkorja v sebi, se z navadno škoporeznico ne dajo zrezati; škoporezna mašina pa jih na drobno zreže. 3.) Seno, če je z strojem zrezano, se vse lahko povžije; pri navadni škoporezniei pa ga mnogo odpade, ki se mora potem vkup pomesti, se s prahom pomeša in ni več zdravo za živino. Kdor si sam ne more ene take škoporeznice omisliti, naj se združi s svojimi sosedi, in naj si skupno en stroj kupijo, saj ga vsi na enkrat ne potrebujejo. lafea?il del. Jezikoslovne pisma. (Priobčujo P. H. — Ponatis propovodan.) II. To pismo, prosim, naj bi se s posebno pozornostjo bralo, ker bo pokazalo, kako nastanejo raz-ličnodoneči samoglasniki in kako se morajo pravilno pisati. Memogredti omenim, da teh svojih študij nisem iz nobenih knjig posnel, ampak po lastnih študijah izumil. Različni samoglasniki nastanejo namreč vsled tega, da poluglasnika j er in j or (i in c) pogosto stopata k drugim samoglasnikom in jih tako razširita in dostikrat tudi v glasu spremenita. Ako stopi i za o, nastane razširjeni samoglasnik oi, ki se včasih izgovarja kakor oj (groizdje = grojzdje), včasih pa kakor 6 (koin = konj, der pferde). Ako stopi poluglasni i za a dobimo razširjeni glasnik ai, ki se včasih bere kakor ii (Frainca = = Fr&nca), včasih pa kakor aj (Krain = Krajn. Taki razširjeni samoglasniki se imenujejo poje-r o v a n i. Ako stopi pa i (jer) pred kak samoglasnik, potem dobimo zopet razširjen samoglasnik, in tak se imenuje najerovan, p. ie (sviet = svčt, die scholle). Kadar stopi pa e (j01') za ali pred samoglasnik, dobimo ali p o j o r o v a n e ali n a j o r o v a n e samoglasnike, kakor ae (dae = da, er giebt), oe (koloe == kolo = kolue = kolu, das rad), ue (dru- ezga = druzga), ea (namesto ee) v: (žeana = žena), no (namesto eo) v: (muož = mož, der mami), oa (namesto ea) v: (doaba = doba, die epoche). Taki razširjeni samoglasniki pa ne nastanejo samo vsled tega, da jer ali jor prostovoljno pristopita k samoglasniku, ampak tudi vsled tega, ker imata ta dva poluglasnika to lastnost, da lahko skočita iz enega sloga v druzega, in kamor i ali e skoči, tisti samoglasnik se mora vsled tega razširiti. Na primer v besedi konj = (das pferd) je poluglasni j (i ali jer) na koncu besede, in tudi o ostane kratek; v gen. plur. pa skoči poluglasnik v sredo besede, o se razširi in tako dobimo besedo koin beri kon ali konj (der pferde). Isto tako se zna pisati veseile za veselje, roižca za rožica, kaipca (beri: kapea) za kapica i. t. d. Na tak način dobimo sledeče razširjene samoglasnike: ai, ae, ia, ei, ie, ea, ni, iu, ue, oi, oe, uo, oa, joi (= jo) in y, vseh toraj 15. Potem imamo pa še dva sklopljena samoglasnika, namreč io in eo, ki sta še težji in moč-neji od zgoraj naštetih razširjenih samoglasnikov, ker sta nastala iz dveh celih samoglasnikov iu ne samo iz enega celega in enega polglasnika, kakor razširjenci. io nastane iz }jo, če se j izpusti, i m o pa vkup potegneta, p. sledijo = sledio = = sled6; terpijoč = terpioč = terp6č. io se toraj izgovarja kakor močen, čist e = e. Ilavno tako nastane eo iz ejo, p. pojejo = pojeo = = pojo; eo se izgovarja kakor močen 6. Imenuje pa se io: sklopljeni e, eo pa sklopljeni o. Nadalje imamo samoglasnike: j, ki je vedno poluglasnik (kjer ni soglasnik), i in e, ki sta včasih poluglasna, včasih pa celoglasna, in še S, o, a, u. Kot samoglasnik se mora smatrati tudi r, kakor v besedah smrt, krt i. t. d. Včasih pa je tudi soglasnik, kakor v besedah: rak, marati i. t. d. j in r se tedaj nahajata tako med samoglasniki, kakor med soglasniki. S tem bi bila vrsta samoglasnikov končana, ko bi ne bilo treba ozira na naglas. Ker sem pa svoj novi pravopis tako urediti hotel, da ni samo vsaki glas jasno iu določno pisan, ampak da je iz pisave razviden tudi pravi naglas in tedaj pravoriek vsake besede, zato sem moral v svoj ABC vzeti še štiri samoglasnike. Vsi razširjeni in sklopljeni samoglasniki so namreč tudi težki in imajo naglas. V primeri z njimi so enotni samoglasniki lahki. Primeri se pa tudi, da naglas pade na enoten in lahek samoglasnik, kakor v besedah: konjič (das pferdchen), dekl6(das madchen), otr6k(das Kind), narod (die nation). Imamo toraj še štiri povdar-jene samoglasnike: ji, e, 6, i, ki se znajo tudi pi- sati: si, e, 6, i. Na koncu besede je bolje pisati ' (dekle), v začetku pa ’ (narod, prsišajo). Vsega imamo toraj v slovenščini 29 samoglasnikov in 21 soglasnikov, skupaj 50 črk. Med soglasnike sem enega samega novega vzel, namreč x za šc, ki se izgovarja kakor šš (ognyxe = = ognjišče, beri: ognišše). Slovenske črke so toraj sledeče: 8 enotnih samoglasnikov: j, i, e, o, a, a, r, n. (1. opomba, a je kratek a in bere se kakor e (zdaj — zdej). (2. opomba. Tukaj so enotni samoglasniki raz- vrsteni po teži, tako da je j najložeji, u pa naj- težeji). 4 povdarjeni samoglasniki: i, e, o, a (i, e, 6, a); 15 razširjenih samoglasnikov: y, ie, ei, ea, oi, oe, joi, uo, ai, ae, ia, oa, in, ni, ne; 2 sklopljena samoglasnika: io, eo; in 21 soglasnikov: l), c, č, d, f, g, h, j, k, 1, m, n, p, r. s, š, x, t, v, z, ž. Komur bi se to kopičenje samoglasnikov čudno zdelo, naj si ogleda nemški, francozki in angležki jezik; ali ni tam obilica zloženih samoglasnikov? Le nekaj izgledov: eu (freund, redacteur), ea (steamer), ie (lied, bien), oa (dialect. road), ieu (serieuse), oi (Frangois), ai (fran^aise, Main), ei leiden), au (bau), eau (chateau), ou (Toulouse), ae = ji (baer = bar, thraene = thriine), ni = u (btirger), aeu = sin (brauer), oe (shoemaker, schoen = schon) i. t. d. Marsikdo bouskliknil: „Jojmine! kdo si bo pa toliko znamenj zapomnil?“ To pa je le prvi strah. Če si jih francozki otroci zapomnijo, ali angležki in nemški, zakaj pa naši ne? Sicer pa tudi moje črke niso tako težavne. Le poglejmo sijih nekaj bližej: Enotni osmeri samoglasniki j, i, e, o, a, a, r, u so vsakemu znani, le o kratkem a = a jo toliko omeniti, da se piše. kjer mi a tako kratko izgovarjamo, da se skor kakor e sliši, post. v besedah: zdaj, kaj (etwas), daj (gebe!), zadaj i. t. d., beri: zdej, kej, dej, zadej i. t. d. Štirje povdarjeni samoglasniki i, e, o, ii so tudi vsakemu znani. Pišejo se tam, kjer slog sicer ni težek, pa vendar povdarjen ali naglašen, post. konjič, dekle, otrok, parajo i. t. d. Oba sklopljena samoglasnika io pa eo se tudi lahko zapomnita. Post. v besedah: govorijo, sledijo, govorijoč, sledijoč i. t. d. se j izvrže, i pa o se pa vkup potegne in ta io se glasi kakor močen č; piše se „govorio, sledio, govorioč, sledioč," izgovarja se pa „govore, sledč, govorčč, sledčč i. t. d.“ Ravno tako stoji eo za ejo in se sliši kakor močen, čisto, post. pojeo = pojo, cveteo = cveto, rekeoč = = rekoč i. t. p. Zdaj imamo za razkladati še 15 razširjenih samoglasnikov. y stoji za ji ali pa za ij, kadar je na slogu naglas, in se glasi kakor močen i, post. syn = sin, ny = nij, lypa — lipa i. t. d. ie se glasi kakor ie, je, ali 000 el m-mnetn I — (Za cerkev presv. srca Jezusovega) se je nabralo do zdaj 24,441 gl., na posodo vzelo 9G00 gl., primanjkuje pa še 100,000 gld. ■— (Za tržaško razstavo) se delajo velike priprave in utegne res lepa postati. To pa še ni gotovo, ali pride cesar ali cesarjevič Rudolf k razstavi ali ne. Ker imajo v mestnem zboru tržaškem še vedno lahoni prvo besedo, govori se, da bo zbor vnovič razpuščen, iu nastati vtegne velika zmešnjava. Pri takih okoliščinah pa bo cesar težko hotel v Trst priti. Razstava se danes odpre. Vsak po( poldan bodo na razstavnem prostoru igrale tri bande. — (Spominice.) Danes je ravno 218 let, kar je našega cesarja general Montecucculi premagal Turke v veliki bitki pri sv. Uotardu. Sedemnajst tisoč Turkov je obležalo mrtvih. Turški general iu veliki vezir Ahmed Iviuprili paša, ki je bitko zgubil, prosil je za 20letno premirje, ki se je sklenilo 1. avgusta 1G64. 1. avgust je pa tudi žalostna 115 letnica za mesto Kranj. Kajti na ta dan je strela udarila v mesto iu vnel se je strašni požar, ki je vuičil veči del mesta. 1. avgusta 1798, tedaj ravno pred 84 leti, pa je zgrabil angleški admiral Nelson francosko bro-dovje pri Abukiru blizo Aleksandrije, ter vse francoske barke pokončal, samo dve ste mu všli. — (Iz šole.) Učitelj: „Janez! kateri kruh nikoli ui premajhen ?“ Janez: »Ljubljanske žemlje". Učitelj: »Zakaj ?“ Janez: „Zato, če jih ima kdo štiri premalo, jih lahko deset pojč." — (Dodatki k »Olikanemu Slovencu".) Neotesan je tisti, ki se v krčmi ali kavarni h kaki mizi vsede, kjer že drugi sede, pa okoli sedečih ne pozdravi; še bolj surov je tisti, ki tako družbo zapusti, ue da bi se s pozdravom poslovil, najbolj surov pa je tak, ki v kaki družbi druge navzoče | z zaničljivimi in bodečimi pogledi draži, ali pa če celi družbi hrbet obrača, ali svoje noge po drugih stoleh steguje. Malo omike kaže tudi tak, ki je obiskal visoke šole in zavoljo tega vse druge za bedake ali za niže vrste ljudi pogleda, čeravno morda več vedo ko on, ker je že star pregovor, da le prazen klas glavo pokonci nosi. — (Prehudo pretezanje čez pas) je abotna in zelo škodljiva navada pri naših gosposkih ženskah. Rebra se kar eno vrh druzega stlačijo, to ovira ves drob, kakor jetra, pljuča, ledice in želodec, v njegovih funkcijah, iz tega izvirajo slabosti in marsikatere druge bolezni. Poslano! * Vsled nagovora častitih gg. volilcev III. razreda, kateri so mi po trikratni izvolitvi v ljubljanski mestni zastop svoje zaupanje skazali, naj uzrok svojega izstopa javno naznanim in svoje delovanje vsaj nekoliko opišom, hočem tej tirjatvi zadostiti: Moj namen nij, da bi zdražbo provociral v narodni stranki, katere sem se z vso navdušenostjo in upam vselej zvesto in dosledno držal. A ker so čujejo glasovi, da som podkupljen, katero porfidno laž zamorejo le hinavski tihotapci raztresati, odbijam to obrokovanje odločno od sebe. Po svoji slabi moči som so vsigdar trudil, v mene stavljeno zaupanje kakor mestni odbornik opravičiti, in nijsem nikdar pozabil, da me vest vožo skrboti in dolati za blagor davke plačujočoga občinstva. Po dvakratnem nasvetu sem vendar prodrl, da so je prošnja zoper jetnišnične dela na gradu, katere ovirajo blagostanje malih obrtnikov, odposlala do sl. ministerstva in na državni zbor. Da bi se razširila volilna pravica na vsakega, ki diroktni državni davek plačuj o, sem tudi predlagal, a zbor mi nij pritrdil. Po mojom nasvetu napravil se je potrebni kanal na sv. Petra cesti. Da bi se pustotina na ljubljanskemu gradu kultivirala, stavil som nasvet, naj so ono mostno zemljišče po-gojzdi ali pa v njive spremeni. To so jo zgodilo, akoravno večina mostnega zbora še nij vedola, da je to mostno posestvo. Trudil sem se, da so jo nokaj svotilnic po različnih ulicah vsled mojih nasvetov napravilo. Da so so napravile ustanovo za ubogo rokodelske učonco gledž prilike sroborne poroke Njih ces. kralj. Veličanstva jo mojo dolo Da bi sc potrebna brd čez cesarski graben napravila, sem storil svojo dolžnost a ne bivši in ne sedanji zastop mo nij v tej stvari zadostno podpiral. Da bi so poslavila slavna c. kr. armada, ki se jo borila v Bosni in Ercogovini, je po mojom nasvetu bil c. kr. fem. baron Filipovič proglašon častnim meščanom ljubljanskim. Ko je g. dr. Scliroy stavil nasvot za ponemčevanje šol, branil sem edino le jaz Slovenstvo — kje so bili nek drugi narodnjaki isti čas? Za moje, mislim, da pošteno delovanje pa sem bil večkrat od nekoga slovenskega listu grizon in denunciran tor proglašon za socialdemokrata, akoravno mi jo moderni social-demokratizom toliko znan, kakor kinožka vas. Svoje drugo delovanjo nečem dalje opisovati, ker mi časa primanjkuje in ker obrekovalci tudi odgovora vrodui nijso. Samo to omenim, da stokrat prožvočono laži o moji I osobi, katero som pa že zdavnaj kot infamijo dokazal, naj šo daljo lažnjivci prežvekujejo, ako so jim poljubi. Kor som bil šo kakor mestni zastopnik večkrat za eno ali drugo stvar od svojih volilcev storiti naprošen, pa doldor jo bila narodna stranka v manjšini, bilo to noizpoljivo, som obljubil storiti to, ko pride narodna stranka do večino. Ker so je pa kazalo, da no bo hotlo so mi to posrečiti, i ker som razvidil, da bi propadel s svojimi nasveti gledž znižanja mrtvaško takso, ki jo v Ljubljani na 1 gld. postavljena, ker se jo videlo, da ne bo moč mi odpraviti davka od tistih psov, ki so na verigah, todaj za varstvo premoženja, kor jo bilo razvidno, da no morem vstreči pravičnim zahtevam štantnih prodajalcev, i ker mi vest ne dopušča deliti roinu-neracije osebstvu in je podpirati, ki so malo službeni, sem položil z mirno vestjo svoj mandat. V Ljubljani 26 julija 1882. Josip Regali. *) Za to no prevzame vredništvo nobono odgovornosti. —m Na Gorenjsko! Kdor se želi peljati na Blejsko jezero, v Bohinj, ali kamor si bodi, naj se zmeni zmanoj, da ga popeljem z lastnim konjem in prav po ceni! Franc Novak v Krakovom. Za lovca pri kaki grajšini se ponuja 381oton kropak mož , dober in gotov lovoc, da so v svoji stroki nobenega na vstraši. On zna slovenski in nemški pisati in brati. Več se izve pri urod-ništvu „Ljudskega Glasu1-. & kakor m m ročne mlatilnice, vlačivnike, škoporez-nice, reporeznice, presejalnike za ple-velj, maline za čiščenje žita, za turšico lušiti, vpogibljive brane za lnahovni svet, orale, trombe za vodnjake, za gnojnico, i.t. d., vse najbolje sostave, v velikej zalogi pri Jok J. Winkler-ji v H-jutoljani, kupčija z železnino pred Križanki. Narisi (podobe) od raznovrstnih mašin in ceniki so po pošti lahko dobivajo. m m ScijufcimirFe. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo odločno najboljšo zdravilo zopor protin tor revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi tor živcih, oteklino, otrp-nsle ude in lzite itd., malo časa čo se rabi, pa mino popolnom trganjo, kar dokazujo obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvet zoper trganje po dr. Ma-liou“ s zraven stoječim znamenjem; 1 stoklonica 50 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zopor kašolj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne boločino. 1 steki, 56 kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljšo vrsto, izborno zopor bramoro, pljučnico, kožno izpustko in bozgavno oteklino. 1 steki. 60 kr. Anaterinska ustna voda, takoj najboljšo za ohranjonjo zob ter zobnoga mesa in tt odpravi stnradljivo sapo iz ust. 1 stoklonica 40 kr. Kri čistilne krogljice, c. kr, priv,, no smelo bi se v nijednom gospodinjstvu pogrošati in so so žo tisučkrat sijajno osvodočilo pri zabasanji človeškega tolesa, glavobolu, otrpnonih udih, skažonoin želodcu, jotrnili in obistnih boleznih, v škatljah A 21 l:r.; jodon zavoj s (i. škatljami 1 gold. 5 kr. Razpošiljava so lo jodon zavoj. _ Naročila z dežele izvrse se takoj v lekarni pri „samorogu“ Jul. pl. Trnkoczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderlap. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Pod. Bamborg.