Hlapec Jernej in njegova pravica. Govoril poslanec tov. E. Gangl v proražunski razpravi kranjskega deželnega zbora dne 31. januarja t. 1. Visoka zbornica! Slovenski pisatelj Ivan Cankar je napisal povest nHlapee Jernej in njegova pravica". Imamo torej svojega hlapca Jerneja in njegovo pravico v slovenski literaturi, pa imamo hlapca Jerneja in njegovo pravico tudi v našem socialnem življenju. (Posl. dr. Krek: ,,Dobro!u) Prvega hlapca in njegovo pravico reprezentuje naše učiteljstvo, drugega hlapca Jerneja in njegovo pravieo reprezentuje idrijsko delavstvo, in teh dveh hlapcev Jernejev se usojam spominjati sedaj, ko imamo pred seboj poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada. Prvo vprašanje, vprašanje slovenskega učiteljstva in vprašanje slovenskega šolstva sploh, je tisto, ki globoko seza v deželna finanee in jih tudi obremenjuje z visokimi zneski. Drugo vprašanje, ki se tiče dslavstva idrijskega in idrijskega mesta sploh, je pa tisto vprašanje, ki ne odgovarja nazorom čestitega gospoda poročevalca dr. Kreka, ko je zjutraj dejal, da so samo naša mesta tista, ki črpajo iz deželnega zaklada. Eavno Idrija, drugo mesto v deželi Kranjski, je tisto mesto, ki — kakor sem že večkrat imel priliko poudarjati v tej yiaoki zbor- nici — prinaša leto za letom deželi toliko in toliko tisočakov dohodkov, obratno pa od dežele ne dobiva ničesar. Deželna doklada idrijskega mesta znaša vsako leto 48.000 K, nasprotno pa ni idrijsko mesto dobilo od dežele še nobene podpore. Toda o tem pozneje. Sedaj prihaja prvi hlapec Jernej in njegova pravica na vrsto. — XXI. seja deželnega zbora kranjskega z dne 24. t. m. je bila naravnost zgodovinskega pomena. Ko je bila končana debata o normalno-šolskem zakladu, me je zunaj vprašal čestiti gospod tovariš prof. Jarc, zakaj nisem tudi jaz govoril pri dotični razpravi, češ, da je on to pričakoval. Odgovoril sem mu: Zategadelj ne, ker nočem zopet jaz postati vzrok, da ne bi se v tej zbornici moglo rešiti vprašanje o regulaeiji učiteljskih plač. Dejal sem, da sem slišal iz vrst večine te visoke zbornice, da zaraditega ni večina pripravljena izvesti regulacije učiteljskih plač, ker sem se v zadnjem deželnozborskem zasedanju usojal jaz staviti dotični nujni predlog. (Medklici na levi.) Jaz lahko dotične gospode poslanee imenujem, ako ne verjamete mojim besedam. Torej, da se izognem vsakemu očitanju, konstatiram samo, da sem smatral za potrebno in kot reliko bolje za stvar samo, če uiolčim. No, sedaj, ko je regulaeija učiteljskih plač končana, nimam več te bojazni, da bi bile moje besede vzrok, da se prepreči »regulacija", ki je že končana, in moje besede tudi ne morejo biti vzrok, da se v prihodnosti ne izvrši regulacija učiteljskih pla5, in sicer zaraditega ne, ker je učiteljstvo dobilo obljubo od poslancev S. L. S, da se v bodočnosti to zgodi. Koliko so Tredne take obljube tega ne vem. (Medklici na levi. — Poslanec dr. Lampe: nNi6!B) Tako je gospod tovariš dr. Krek ob novem letu nekemu učitelju čestital in mu kot najboljše voščilo obljubil, da se v prihodnjera zasedanju izvrši regulaeija učiteljskih plač. Ali kakor kaže izid XXI. seje deželnega zbora kranjskega z dne 24. t. m., se to ni zgodilo. Tako sem nadalje v prijetnem položaju, da morem daiies samo konstatirati, da je tudi gospod poslanec dr. Lampe dvakrat obljubil neki gospodični učiteljici v postojnskem okraju, ki je z njiin v bližnjem sorodstvu, da se učiteljske plače izboljšajo. (Poslanec dr. Lampe: BKdo je ta gospodična?") To je gospodična Pavla Lampetova. (Poslanec dr. Lampe: nA, moja sestra!)" Gospoda, dobili smo torej obljubo, da se to zgodi pred 24. dnevom tega meseca, in prijatelj tov. Eavnikar mi je celo po 24. dnevu tega meseca in celo še danes slovesno obljubil, da se regulacija učiteljskih plač gotovo izvrši. Jaz torej imam zavest, da ne morejo današnje moje besede škodovati tej regulaciji, ki pride šele v prihodnosti na vrsto, in to zategadelj ne, ker sem prepričan, da je dana beseda vsakomur sreta. Spominjam v tem oziru samo na besede Stritarjeve: nBeseda dana sveta naj ti bo! Ne oprosti ga Teč nobena moč, kedor se je enkrat zavezal sam!" Kes, nobena sila ne oprosti od obljube onega, ki se je sam v kaj zavezal! Gospoda, da se je zadnja regulacija učiteljskih plač izvršila tako, kakor se je, to me, odkritosrčno povedano, ni presenetilo, ampak zabolelo mejepa, s kakšnim ironičnim posmehom so nekateri gosp. S. L. S. spremljali utemeljevanje potrebe te regulacije. Ia sam načelnik S. L. S., g. dr. Šusteršič, je s svojim visokim smehora kvitiral to ironizacijo učiteljske bede! (Medklici v središču in na levi.) Seveda, lahko je ironizirati bedo tistemu, ki je poln vseh dobrot, ali težko je pri srcu onemu, ki se je moral prepričati, da pošteno delo ne donaša njemu in njegovi rodovini dovolj kruha. (Posl. Trillef: nTako je!") In kar je pa še žalostnejše, to je bila izjava g. poslanca prof. Jarca, ki jo je pozneje nekoliko ublažil gospod poročevalec dr. Krek in ki se je glasila: Bodite lepo mirni, ponižni in pohlevni, potem utegnete nekaj dobiti. (Smeh v središču.) Visoka zbornica! Eegulaeija učiteljskih plač ni nikakršno politiško vprašanje in ni ? nobeni zvezi s programom kake politiške stranke. Temu vprašaDJu nasproti ne smemo iskati vzrokov v slabih finančnih razmerah dežele, temveč je ta regulacija zahteva in potreba, ki je utemeljena v slabera materialnem ia socialnem položaju užiteljstva, pa naj bo to učiteljstvo pristaš »Narodno-napredne stranke" ali naj pripada S. L. S. ali kaki drugi stranki, ali pa naj bo nemške narodnosti. Toda o vsem tem ne govorim dalje, ker sem imel že v jesenskem zasedanju priliko govoriti o tej stvari dovolj obširno. Meni se tudi ne zdi posebno okusno pri vprašanju regulacije učiteljskih plač govoriti o kakih zaslugah. Velika napaka bi bilo to, ako bi se kjerkoli, če bi se bila na primer zadeva uredila v smislu mojega nujnega predloga, ki sem ga stavil v zadnjem zasedanju, izvajalo nasproti moji osebi tako, kakor da bi bil jaz imel za to kakih zaslug. To bi ne bila zasluga absolutno nikogar, ker ima dežela le dolžnost izboljšati učiteljske plače. (Odobravanje v središču.) Ako ima dežela učiteljstvo, mora tudi učiteljstvo plačati. Vsakemu delu gre plačilo, zakaj vsako npplačano delo je zavrgljivo in je nemoralno. Plačilo za delo je d o 1 ž n o s t, ni pa zasluga nikogar. Zato se mi tudi čudno zdi, da je neki ljubljanski učitelj, ko se je na neki ljubljanski šoli vršila lokalna učiteljska skupščina, svojemu voditelju predlagal zahvalo za to, kar se je v tem oziru storilo, češ, da je to njegova zasluga. Eazveseljivo je pač, če ravnajo naše korake in sklepe daleč odzunaj; raene še posebno veseli, da dela vse to tista roka, ki je prej toliko časa podpisovala napredna načela, sedaj podpisuje prograra S. L. S. in bo najbrž, 6e ji bo to kazalo, tudi Vam, gospoda na desni, napraTila svoj spoštljivi kompliment. (Veselost.) — Toda o tem ne bom dalje govoril, ampak izpregovoriti hočem še nekaj besed glede koristi, ki bi jih imelo ne samo učiteljstvo, ampak ki bi jih imela sploh vsa naša domovina od pravočasne regulacije učiteljskih plač. Poleg splošnega boljšega šolskega napredka, ki bi se dosegel, če bi bilo učiteljstvo zadovoljno — saj bi se odvrnjeno od postranskega privatnega zaslužka, zaradi katerega izgublja toliko časa in toliko telesnih in duševnih sil, moglo popolnoma posvetiti svojemu poklicu — je treba pomisliti, da bi imel dobiček tudi kmet, trgoY6C, obrtnik, ker je učiteljstvo njegov konsument. Toda ne glede na to nastane vprašanje: Ali učiteljstvo takšno, kakršno je danes, zasluži izboljšanje plač ali ga ne zasluži? Jaz pravim, da ga zasluži, in sicer zaradi tega, ker se naše učiteljstvo strogo drži tiste naloge, ki mu jo nalaga § 1. državnega šolskega zakona iz leta 1869. Ta paragraf pravi, da bodi vzgoja mladine versko-nravna. Jaz pravim, da se naše učiteljstvo drži ravno citiranega paragrafa. (Ugovori na levi.) Ees je, grešniki ee dobe povsod, med učitelji, pa tudi med duhovniki, advokati in trgovci. (Medklici na levi.) Pa prosim Vas, gospodje, saj imate moč v rokah! Kaznujte ga, kdor je kazni vreden, saj ste dobro izvežbani v tem. (Klic v središču: nEes je!") Seveda pa ue razumem pod versko vzgojo politiškega fanatizma, pač pa si razlagam to vzgojo po onem nauku, ki ga je učil največji učitelj vseh narodov, Jezus Kristus, ko je dejal: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! — Učitelj, vkljub temu, da strada, da trpi pomanjkanje, zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti! Ne rečem, povsod se dobe grešniki, ali kdor si čist in uedolžen, pa poberi kamen in ga vrzi vame! (Odobravanje v središču.) Iz tega, kar sem navedel, gotovo izvira opravičena trditev, da v danih razmerah učiteljstro ne more delati več, kakor dela, in v danih razmerah tudi drug klic ne more izhajati iz vrst učiteljstva, nego ta: Naj dežela plačuje delo, ker je dežela za to dolžaik! Seveda nastane tu vprašanje, kje dobiti denar ? Že v jesenskem zasedanju sem med drugim stavil predlog, naj se vlada pozove, da naj plača 50% k učiteljskim plačam. Tedaj je čestita večina visoke zbornice zavrnila ta predlog, ki se ga bom pa vzlic temu usojal danes ponoviti. Sploh pa je želja učiteljstva, da naj bi država, ki ima po členu XVII. državnega osnovnega zakona vso oblast nad šolstvom, prevzela tudi vse dolžnosti napram učiteljstvu. Tako se je že dne 3. novembra 1899 izreklo Tse avstrijsko učiteljstvo brez razlike narodnosti na skupni skupščini na Dunaju za tak državni prispevek. Tedanji voditelj naučnega ministrstva, dr. Hartel, je tudi deputaciji učiteljstva zagotovil, da bo prva skrb države, sanirati deželne finance z ediuim namenom, da se bo končno mogla definitivno rešiti regulacija plač vsega avstrijskega učiteljstva. Zato stavljam predlog, ki se glasi: BDeželni zbor skleni: Vlada se pozivlja, da prispeva deželi 50 % za plače Ijudskošolskega učiteljstva." Nadalje sem t zadnjem zasedanju stavil nujni predlog, naj se uvede takozvani kulturni davek. Pri tem stojim na tistem stališču, ki ga je pred par leti zastopal g. poslanec dr. Šusteršič, ko je na nekem javnem shodu y BKatoliškem domu" dejal, da se more regulacija učiteljskih plač izvršiti le tedaj, fie zaradi tega ne bo bolj obremenjen kmetiški stan, ker je že danes dovolj obremenjen. To je čisto pravilno, da se ne obremene manj imoviti, ubožnejši sloji, temveč naj se obremene tisti krogi, ki razpolagajo z večjimi dohodki in tega obremenjenja ne bodo toliko čutili. To pa je le mogoče, ako uvedemo kulturni davek, ki naj zadene zatode, ki morajo polagati javne račune. V Ljubljani je takih zavodov 61, ki so imeli v preteklem letu okolo 6,000.000 čistega dobička. če se na zavode na deželi računa dra milijona, bi bilo to skupaj 8,000.000. (Poslanec Supančič: nGotovo še več!") In nikogar ne bi bolelo in nihče ne bi bil direktno prizadet, če bi se tem zavodom naložil kulturni davek. Tako bi bilo mogoče deželi izboljšati učiteljske plače, ne da bi bil kmet bolj obremenjen. De- žela bi na ta način lahko dobila 100.000 E (Poslanec Supančič: »Več, veS!), ako ne več na leto. Na strani 9. priloge 226. vidim, da 8e je finanč-i odsek oziral na moj samostalni predlog, glede katerega predlaga pod točko 17. svojih predlogov, da se naj odstopi deželnemu odboru, samo da je tamkaj izpuščena bespidiea nkulturni" davek. Jaz bi iskreno priporoSal deželnemu odboru, da se oprime tega knlturnega davka, in zategadelj stavljam v sprejetje drugi predlog, ki se glasi: ,,Deželnemu odboru se naroča, da izdela do prihodnjega zasedanja zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka, s katerim se obremene zavodi, ki so prisiljeni polagati javne račune, v korist ljudskemu šolstvu in učiteljstvu." Ako se to izvrši, bi imeli na razpolago 100.000 K, če ne še več. Ali to še ne bi zadostovalo! Toda mi smo ljudski poslpnci, in ker ljudstva ne gre obremenjevati z novimi davki, in ker to, kar delamo tukaj, delamo zgolj iz ljubezni do ljudstva, pa odpraTimo dijete! Sicer nas je malo tu, ki bi živeli t bogastvu, ali nič zato, odpravimo dijete! Obenem pa naj bodo mesta deželnega glavarja in mesta deželnih odbornikov častna mesta. (Odobravanje t središču.) — Vrše se tudi razna znanstrena potovanja, za kar je določenih 14.000 K. Odpravimo tudi to! Na dijetah bi pridobili 30.000 K, na plači deželnega glavarja in deželnih odbornikov 27.000 K in na potovanjih 14.000 K. To utegne skupaj znašati okroglih 80.000 K. Kulturni davek bo dal 100.000 K, skupaj imamo torej že 180.000 K. S tem bi se pa že lahko začasno regulirale učiteljske plače v smislu predloga g. grofa Margherija, kar bi veljalo toliko časa, dokler ne priskoči država deželam na pomoč! Gospodje! Vse to, kar sem navedel v pokritje teh stroškov, bi bilo tudi veliko lažje izvedljivo in bolj demokraško in bolj socialno in tudi bolj simpatično, kakor pa zvišanje naklad na pivo, o čemer naj povem že danes v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev, da tako zvišanje naklad najodločneje odklanjamo. (Odobravanje v središču.) Gospoda, velika krivda, da se stanje učiteljstva ne izboljša, je na strani države, ki zistematično prezira slabi položaj dežele, namesto da bi ji priskočila na pomoč. Toda ravno tako, kakor je država krivična nasproti ljudskemu šolstvu, ravnotako je krivična nasproti srednjemu šolstvu. Dokaz za to je tudi dejstvo, da ne razpiše izpraznjenih mest na ljubljanskih gimnazijah. Iz zadnje seje deželnega šolskega sveta je znano, da tri mesla na slovenski gimnaziji po preteku dolgega časa še vedno niso razpisana, dočim se je za prosto mesto na nemški gimnaziji, ki ga je doslej zavzemal profesor Pavlin, takoj zahteval terno-predlog. Tu je seveda slovenska večina deželnega šolskega sveta ravnala popolnoma prav, da je to zahtevo zavrnila in zahtevala, da se obenem razpišejo tudi prosta mesta na slovenski gimnaziji. Prav pa je tudi, da se v tej zadevi oglasi deželni zbor in zahteva, da se razpišejo prosta mesta in zasedejo s profesorji, ne pa da bi ta mesta izpolnjevali vedno Ie suplenti. (Odobravanje.) Kakšne so razmere na ljubljanski realki, to je visoki zbornici znano. Dijakov slovenske narodnosti je na tem zavodu okrog 300, nemške pa okrog 200. Če se torej računa le po številu slovenskih dijakov, je gotovo potrebna slovenska realka v Ljubljani. Ne gre pa, da bi se pridobila za slovenske dijake realka na ta način, da bi se premestila realka iz Idrije v Ljubljauo. Mesto Idrija je žrtvovalo velikanske vsote za svoj zavod, zato je kratkomalo izključeno, da bi se realka premestila iz Idrije. (Odobravanje.) Tako sem prišel do idrijskih razmer, Popolnoma kratek bom tu in dotakniti se hočem le še hlapca Jerneja ia njegove pravice v Idriji. O razmerah v Idriji sem imel priliko že večkrat govoriti v tej zbornici in, kakor menim, nekaterim gospodom ni všeč, da se govori o žalostnih razmerah idrijskega delavstva. Vzlie temu se jih moram nakratko zopet dotakniti. Idrija pač zavzema popolnoma drugo stališče, kakor ostala mesta v deželi. Plačuje pač veliko, a zato ne dobi iiič. In celo, če mesto samo hoče storiti kaj dobrega za delavstfo, pravi deželni odbor, da to ni socialno, da to ni dobro, in stavlja zapreke, da se dotične namere ne morejo izvršiti. (Klici: nTako je!u) Dotakniti se hočem danes samo enega vprašanja, ki je velikega socialnega in velikega zdravstvenega pomena za delavstvo. To so natnreč stanovanja, ki jih daje bogati rudniški erar na razpolago ubogemu idrijskemu delavstvu. Vem, da visoki deželni zbor nima direktnega vpliva na to, da bi se ugodno rešilo to vprašanje in izboljšale razmere, ali mislim pa vendar, da bo klic s tega mesta našel več odmera na pristojnem mestu, kakor pa če delavstvo samo zdihuje t svojih zatohlih prostorih in si ne more pomagati. Eudniški erar je dajal koncem leta 1908 delavstru na razpolago 46 delavskih hiš s 193 8tanovanji. Opomniti moram tu, da je v Idriji delavskih rodovin, ki štejejo 4623 oseb, da pride torej povprečno na eno stanovanje 23 oseb. (Ogorčenje v središču.) Da vidite ta stanovanja v tem času, ko je vse zabito in zaprto, bi Vas bilo naravnost groza. Neka žena mi je pripovedovala, da mora spati pod pečjo kakor mačka, da morejo otroci spati v postelji. V delavski rodovini je umrl sin na jetiki. Od njegovega brata sem zvedel, da je ležal na jetiki bolan brat v kuhinji, kjer je spal tudi on. V sobi pa je spalo ostalih šest članov rodovine. Omenjam, da je stanovanje — čeprav erarično — obstojalo samo iz kuhinje in ene sobe! A takih rodovin je v Idriji sto, ki morajo bivati z mnogoštevilno rodovino v tesnem prostoru. Tako si ljudje po krivdi rudniške uprave sami nakopavajo bolezni. — Da je v takih razmerah ugodno zdravstveno staDJe nemogoče, je umljivo in zato tudi uraira v Idriji 25% do30% ljudi za jetiko (Klici v središču: nOujte!°), in je v mestu vse polno Ijudi škrofuloznih in obolelih na drugih takih boleznih, in to le zaradi slabih stanovanj. (Poslanec dr. Oražen: BŠkandalozue razmere!") Tukaj bi se dalo izpremeniti in na bolje obrniti marsikaj, in jaz mislim, da ne bo odveč, ako se visoka zbornica izreče proti takim razmeram ter predlagam resolucijo, ki se glasi: BDeželni zbor skleni: Vlada se pozivlja, da nemudoma stopi v dogovor z delavskim ministrstvom v svrho, naj to ministrstvo sporazumno z mestuo občino idrijsko in rudniškim ravnateljstvom v Idriji na svoje stroške zgradi dovoljno število delavskih stanovanj v Idriji." častita gospoda, prihajam h koncu. Glede drugih stvari, ki so mi še na srcu, se bom oglasil na primernih mestih, ko preidemo v podrobno razpravo, za sedaj pa le še rečem eno: Imejmo usmiljenje s hlapcem Jernejem in njegovo pravieo v učiteljstvu, pa imejmo tudi usmiljenje z onim delavskega stanu idrijskega mestal Smatrajmo za svojo dolžnost, da z vsem ognjem prepričanja delamo za izboljšanje takih razmer. V ta ogenj vrzimo vse sovraštFO, vse nasprotno, vse ozire, da vstane iz njega svobodna in neoskrunjena pravica hlapca Jerneja v učiteljstvu alovenske in nemške narodnosti in hlapca Jerneja v idrijskem delavstvu! (Živahno odobravanje in ploskanje v središču.)