©M0VINH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 259. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 4th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. Zanimive slovenske vesti Vlada je aretirala proda- iz naših naselbin sirom Zedinjenih držav Angela Berus poroča iz Con-neaut, Ohio, da ji je v stari domovini umrla mati, stara 93 let. Doma zapušča dva sina, Franka in Jurija, tukaj pa enega, Andreja, ki biva v Mt. Olive, 111. Ranjka zapušča tudi 41 vnukov in 4 pravnuke. Lepo proslavo je imelo društvo sv. Jožefa, št. 53 K. S. K. Jednote v Waukegan, 111.' ko je praznovalo tridesetletnico svojega obstanka. Priredil se je slavnostni banket, pri katerem je bil stoloravnatelj Mr. Frank Opeka, novo izvoljeni predsednik K. S. K. Jednote. Pri banketu sta govorila župana iz mesta North Chicago in Waukegan, 111. V Chicagi sta praznovala Joseph in Ana Koren 50 letnico svojega zakona. Otroci, prijatelji in znanci slavij encev so priredili ob tej priliki lepo zabavo. Iz Hannover, 111., sta dva slovenska fanta v prepiru pri "munšajnu" ubila nekega farmarja. Oba sta bila aretirana, in nič kaj dobro ne zgleda za n ju. Uspešen koncert je imelo v nedeljo 2. novembra peysko društvo Naprej v Milwaukee, Wis. Na koncertu je nastopil tudi operni pevec g. Anton šubelj. V Chicagi tekmujeti dve Slovenki radi vzdržnosti pri plesu. Plešeti že nad 400 ur. Imena, žal, niso znana. Tekma se vrši v White City, blizu Chicage. Za vsakovrstne stvari imajo ženske čas. V Chicagi se je poročil rojak Mr. John Prah in Miss Mary Šifler. Trinajst slovenskih in hrvatskih društev se je združilo v Sheboygan, Wis., da priredijo 9. no- jalca opojne pijače v prostorih senatorjev Washington, 3. nov. Ves Washington je pokoncu, ker je vlada aretirala nekega prodajalca opojne pijače, ki je že dalj časa prodajal senatorjem, ki volijo suho, opojno pijačo. In pri tem je vladi prišla v roke tudi lista senatorjev, ki so naročevali žganje, toda najbrž vlada na pritisk od senatorjev ne bo izdala njih imen. James Doran, pro-hibicijski komisar, je izjavil, da so aretirali nekega George Cas-sidy, ki je redno dohajal v kapi-tol in sprejemal naročila za žganje od senatorjev in poslancev v kongresu. Kot pravi Doran je imel Cassidy mnogo odjemalcev med kongresmani, ki sicer suho gla.sujejo, toda mokro pijejo. Podpredsednik Zedinjenih držav, Charles Curtis, je sam pomagal, da se je nastavila past prodajalcu opojne pijače. Cassidy je bil že pred dvema letoma obsojen kot kršilec prohibicije na 18 mesecev zapora,, toda je proti obsodbi apeliral. Medtem je pa prodajal opojno pijačo senatorjem in kongresmanom. Zanimivo bi bilo zvedeti, če ga bodo oni republikanski senatorji, ki so kupovali pijačo od njega, kaj branili pred sodnijo. Glasovali so za suho, kupovali so mokro, in kdo je kriv, oni, ki pije, ki naroči pijačo, ali oni, ki jo prodaja. -.—o- Za radio Pretekli teden sta botrovala Mr. in Mrs. Slapko v Ambridge, Pa., kjer se je vršila birma. V veseli družbi sta'se potrudila in dobila mnogo podpiralcev za slovenski radio program, ki se začne 16. novembra. V Pennsyl-vaniji vlada jako veliko zanima- Mokro ali suho—kaj boste naredili danes? Stotine oseb aretiranih v Dva milijona volivcev bo Bolgariji, ko se je kralj vrnil v domovino Sofia, 2. novembra. Policija je v tem mestu aretirala mnogo ruskih in bolgarskih anarhistov in komunistov,, katere dolži zarote pri napada na vlak, v katerem se je vozil bolgarski kralj v glavno mesto, ko se je vračal s kraljico Giovanno iz Italije. Kot se je že poročalo, je bilo na vlak oddanih več strelov, ko je vlak pri postaji Manole nekoliko počasneje vozil. Ena kroglja je zadela vojaka, ki je stal v bližini postaje na straži. Oblasti so bile že prej obveščene, da se bo zvršil atentat na kraljevi par, povzročen po komunistih. Kot se poroča iz Londona bolgarski narod ni nič kaj vesel kraljeve poroke. Laški narod pri Bolgarih ni nič priljubljen, in da je kralj vzel laško princezinjo, je inteligentnim Bolgarom neume-vno. Vso stvar smatrajo sicer za privatno ljubezensko afero, toda gotovo, je, da bolgarska kraljica, kot laška princezinja ne bo nikdar priljubljena pri Bolgarih. -o- oddalo danes svojo sodbo glede republikancev Najbolj zanimive volitve tekom dolgih let se bodo vršile danes v državi Ohio. Nad dva milijona volivcev je registriranih v državi Ohio, in pričakuje se, da bodo glasovali skoro vsi, ker vlada letos izvanredno zanimanje za volitve Ob zaključku volivne kampanje so protestantovski pastorji, v zvezi z republikansko stranko, silovito napadali Robert J. Bulk-Ieya, demokratskega kandidata za zvezni senat, in priporočali, da volijo za senatorja Roscoe McCuloch, republikanca, ki je suh, in katerega podpira "Enakopravnost," dasi nam je žal, da. dajemo temu časopisu priliko za oglaševanje s tem, da ga omenjamo. No, velivna kampanja je končana. Bila je ostra, ljudje so ji sledili z največjim zanimanjem, kajti tarif, prohibicija in brezposelnost so točke, katere je težko prezreti. Narod v državi Ohio jih ne bo prezrl. V splošnem pričakujejo republikanci kot demokrati zmage v državi Ohio, toda dočim so republikanci precej pobiti in žalostni, pač pričakujejo demokrati zmago v izvolitvi za senatorja, 4,000 delavcev na stavki v državi Virginiji Danville, Va., 3. novembra. 4,000 delavcev se nahaja na štrajku tukajšnih tekstilnih to- varen. Nekaj delavcev je ostalo j ki je najbolj važen urad. zvestih tovarna, in med njimi; Današnje volitve bodo tudi po-ter med štrajkarji je prišlo že j kazale, ali bodo republikanci še do ponovnih spopadov, tako da naprej gpspodarili ali bo narod ! je policija neprestano zaposlje-1 izročil vodstvo vlade demokrati-lia. Mnogo stavkokazov iz dru- nje za slovenski radio program, vembra v Hrvatski dvorani pro-1 katerega tam prav dobro slišijo, testni shod proti laškim zloči-, Mr. Jos. Pograjc nam je izročil Tisoče naših Slovencev in Hrvatov je bilo zbranih v Grdinovi dvorani nom napram Slovencem. -o- Vest iz domovine Mr. Frank Coš iz Lakeside Ave. nam sporoča, da je dobil iz domovine vest, da mu je umrl v vasi Mleščevo, fara Zatična, njegov oče v častitljivi starosti 85lima n0C0J let. V stari domovini zapušča ranjki dve hčeri, v Clevelpndu pa sina Franka. Naj mu bo ohranjen blag spomin! $10.00 za tikete, ki so namenjeni v podporo radio programu. Hvala lepa Mr. in Mrs. Slopko kot tudi Mr. Jos. Pograjcu. Glavne vaje Dramatično društvo "Lilija" večer glavne vaje za igro "Begunka," ki se vprizori '9. novembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Igralci so prošeni, da so vsi navzoči ob 7:30 zvečer. Prihajali so, še so prihajali, naši sinovi in hčere, naši Slovenci in Hrvati. In še so prihajali. Če bi najeli sinoči mestno j dvorano, kjer je prostora za 15, 000 ljudi, pa bi bila dvorana pol-, na. Sestanek Društvo Kras št. 8 S. D. Z. ima nocoj zvečer sestanek v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vsi člani pripravljalnega odbora naj gotovo pridejo. Gre se ra- 1)ore di zabavnega večera, ki se vrši 30. novembra. Da povemo kratko: Slovenski demokratski klub je vsako leto najel dvorano v Slovenskem Narodnem Domu za svoj sestanek na večer pred volitvami. Tako smo nameravali tudi letos. Zgo-Centralizacija daj v septembru je prišel naš Poroča se nam, da je društvo j zast0pnik k upravi S. N. Doma, sv. Vida št. 25 K. S. K. J. skle-1^ najame dvorano za večer "3. nilo na zadnji seji, da pristopi k ; novembra. Pa nam je bilo pove-centralizaciji glede bolniške pod- icjan0; da je dvorana za isti večer že oddana — republikancem! "Anarhist" Iz zaporov je pobegnil politični zločincc, ki so ga klicali za anarhista. Vlada je bila mnenja, da je človek nevaren državi, pa je razpisala dvatisoč nagrade za onega, ki ga dobi. To- Smrtna kosa V pondeljek večer je preminula Marija Prijatelj, rojena ; šile, 1100 E. 64th St. Pogreb se vrši v soboto zjutraj. Natančneje poročilo pride jutri. Dobro, smo si mislili, saj imamo še Grdinovo dvorano na razpolago. In najeli smo Grdinovo dvorano za politični sestanek. In če tudi bi imeli dvorano v S. N. Domu, bi bila trikrat premajhna! Ljudje so prihajali in priha- Ni čuda! Vsaka stranka, vsaka organizacija, vsak kandidat, izdaja i jali. Vedeli smo, da bo navzočih zadevno se je razposlal razglas I pred volitvami vzorce volivnih par tisoč ljudi, toda da bi ves Po vsej deželi. Izmed vseh vasi | listkov, ki so tako zmešano za- nas slovenski in hrvatski narod je bila Kozja vas najbolj aktiv- znamovani, da povprečen voli- na shodu bil navzoč, tega nismo ' \ron cnlnta np more vedeti, kako pričakovali. Prihajali so. veli- ka, da si pridobi omenjenih 2,000 J vec sploh ne more kron. In pridni ljudje niso vlo vili samo enega, pač pa kar dva|gi drugo, vse anarhista. In kdo je pravi? To boste pa dognali v nedeljo 9. novembra v Knausovi dvorani, ko Priredi društvo "Orel" igro "Anarhist." Igra je zabavna, da se boste smejali še dva dni po igri. Poleg igre "Anarhist" pa bo "Orel" uprizoril še eno, namreč "Strahovi." In videli boste, da je strah v resnici votel, vse-°koli ga pa nič ni. bi volili. Eden priporoča to, dru- ko dvorano so ljudje napolnili v je pomešano. V volivni koči boste dobili danes osem različnih volivnih listkov, ki se pečajo z imeni kandidatov trenutku. Druga dvorana takoj zraven plesne dvorane je bila v naglici napolnjena. Hodniki so bili zasedeni, stopnjice natlačeno za. državne in zvezne urade, sod- j polne, veža, stranski vhodi, niki, šolskim odborom, krajev- skratka, vse je bilo polno naro-nimi in mestnimi potrebami. Vi da, medtem pa so ljudje stali na poiščite volivni tiket, kjer vidite ulici dva bloka daleč, ki niso sliko petelina. Naredite v kro-! mogli v dvorano. Bilo je nekaj gu takoj pod petelinom križ, in prepričani ste lahko, da ste pravilno glasovali. je moralo oditi domov. Nekaj se jih je podalo v S. N. Dom, kjer so zborovali "republikanci," katerih je bilo, glasom poročil naših reporterjev, kakih 100. Tja so šli nekateri naši ljudje in se smejali — republikancem. Opisati shod natančneje je nemogoče. Govorili so najboljši govorniki, kar'jih premore država Ohio. Predsednik shoda, Mr. Frank J. Lausche je govoril briljantno. In ko je dospel v dvorano Robert Bulkley, kandidat za senatorja, je nastal pravi vihar med narodom. Aplavzu ni hotelo biti konca. Ta shod, ki smo ga imeli v pondeljek zvečer je vreden, da je opisan še podrobneje. Kaj enakega ni bilo še nikdar, odkar obstoji metropola Slovencev v Clevelandu. In kako poštena, čuječa, pametna, mirna je bila silna masa našega naroda. Menda ni na svetu bolj omikanega naroda kot je naš, kar je sijajno dokazal sinoči večer. Dajte nam priliko, da o tem shodu v prihodnjih izdajah časopisa nekoliko natančneje napišemo. Stvar je vredna, da si jo zabilježimo v zgodovini. Menda se ni še nikdar zgodilo, da bi bilo nad 7,000 naših rojakov, navzočih pri eni prireditvi. Rib-ničani nam bi radi razširili dvorano, toda bilo je prepozno, ker širiti se ni dalo radi obilice naroda. Vsem skupaj: iskrena hvala! gih mest je dospelo sem. Brezposelni se neprestano oglašajo, da zasedejo mesta štrajkarjev. V Yellowstone parku je preveč divjih medvedov New York, 3. nov. Glasom poročila Animal Protective League je število medvedov v Yellowstone narodnem parku tako narastlo, da tvorijo nevarnost tako za obiskovalce parka kot tudi sami medsebojno. Goz- čni stranki. Neizbežno dejstvo je, da ameriški narod približno vsakih osem let spreminja vlado. In ta sprememba se bo vršila tudi letos. Volivne koče bodo odprte od G:20 zjutraj do 6:30 zvečer. Vsakdo ima priliko oddati svoj glas. Kot smo že ponovno pov-darjali, volite "straight," to je, dr naredite križ v krogu takoj pod petelinom na volivnem listku. S tem oddaste svoj protest proti obstoječim razmeram. dar j i in čuvaji so dobili povelje, da postrelijo nemudoma 50 med-1 ~7~ 0 ~ vedo v, in sicer 40 črnih in 10 ta- Bcljse VlSka poslanka kezvanih grizzly medvedov. Via- blesti V diamantih da tudi nima dovolj hrane na Stockholm, švedska, 3. nevem S3 "Ameriška Domovina" bo jutri zjutraj, kot hitro mogoče, prinesla vsa najnovejša in najbolj zanesljiva volivna poročila. Nikjer drugje ne boste prej natančno zvedeli glede vo-1 , , . , _T , 0 ... , T-r , , . - j -i razpc ago, dab krmila vse. V bra. Gcspa Aleksanda Kolontaj, litev kot iz našega dnevnika > , . , 700 .los°v' 10' kraljU" Sprejeta Je M? z naj" kom oktobra meseca sledeči re-i600 sevcrnih Jelenov m 800 sr"l kord: Naredil je 102 pogona. Aretiral je 102 kršilca prohibicije, in od teh jih je bilo na sodni j i 99 spoznanih krivim. Skupaj so plačali ti kršilci prohibicije $10,000 globe. 14 kotlov je kapitan uničil, zaplenil je 708 galon pive in 2,750 steklenic, na- ton, kjer se želi kot osebni od- večjim pompom v kraljevi palači. Na sebi je imela dragoceno, črno, svileno obleko, na kateri jc nosila z diamanti okrašen red "Rdeče zvezde." Gospa beljše- Paul Linebarger, pravosodni ™ka sc kral^vi, ko~ svetovalec kitajske vlade, je lz hotela proti kra- dcspel sem na potu v Washing- d™rcu" Jellke ™Z1CC njakov. Kitajska išče srebrno posojilo v Ameriki San Francisco, 3. nov. Sodnik dalje 680 galon žganja in 1,500 galon alkohola. Pač junaško delo! Zastonj krompir nezaslišanega, nekaj, česar nismo v 32. letih svoje bivanja tu še doživeli. Najmanj 4,000 ljudi naroda so ob cesti opazovali si-pcslanev "prSTsednTka'Titejške! J« boljževiške. poslanke. Kolon-republike Kajšeka posvetovati z ^™/ zastopala ze ^ rus" ?,meriško vlado glede posojila ko vlado na norveškem dvoru in $£60,000,000 v srebru. Kitajska j Pczn^e v Mehlkl' odkoder Je bl" Organizacija "Volunteers of! želi, da Amerika posodi ta denar a lzgnana. America" je včeraj razdelila 50 j za dobo 50 let po dva procenta bušljev krompirja in 50 bušljev obresti. Kongres bi moral nare-jabolk med brezposelne. Krom- diti posebno tozadevno postavo. pir in jabolka so darovali far-! - marji iz okolice Burton, O. Sodnik Sawicki * 1,500 kaznencev je pomilo-stil bolgarski kralj Boris. i zabite narediti križ pred lme- Radio pogovor ! nom sodnika Sawicki, ki kandi- Draga gaia V nedeljo smo slišali sledeči dira za Common Pleas sodnijo.: otroške norčije tekom prazno-govor na radio aparatu: "Ko so Sodnik Sawicki je Slovan, Ple-|Vanja ameriškega pusta, ob prise začeli slabi časi, so republi-; menite duše, ki stori mnogo na ]jki takozvanega "Halloween," kanci ugrabili predsednika Hoo- j sodni j i, da vam olajša breme. SQ veijaje mesto in prebivalce Listnica uredništva Naixčnik. Obrnite se do pr-j vega policista, ki ga vidite ali pa oglasite se na policijski postaji. Pri današnjih volitvah ne po- Ako ->e res tako> kot vi Pišete>te" I zabite narediti križ »red ime- da' bo zadevi tak°j konec. Vreme Danes so volitve. da vam verja in posadili na njegovo me- Ne pozabite njegovega imena. sto v Belo hišo Al Smitha." Zastonj juha 25,000 na pokopališču Preteklo nedeljo se je zbralo V Wayfarers Lodge, 2164 na katoliškem Calvary pokopa-Chester Ave., razdelijo vsak dan! lišču nad 25,000 oseb, ki so ob- mesta nad $25,000. Pol praznika Sodnije, državni in mestni z?vodi bodo danes popoldne za- par tisoč galon dobre juhe brez- iskali grobove svojih dragih, prti radi volitev, da se tako da poselnim. Juho pripravlja The škof Schrembs je imel značilen Cleveland Provision Co. | govor ob tej priliki. vsem uslužbencem prilika glasovati. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 259. Tue. Nov. 4th, 1930. Danes so volitve. Največja pravica in dolžnost, ki jo uživa ameriški narod, so volitve. Te volitve, oziroma pravica' do glasovanja, so garantirane ameriškemu narodu po najvišji postavi naše dežele, po ameriški ustavi. Ustava je pisana tako, da podeljuje v prvi vrsti narodu samemu največje pravice, in kakor se ameriški narod teh pravic poslužuje, tako vlado ima, dobro ali slabo. Se zgodi, da pri teh ali onih volitvah ostane več kot polovico naroda, državljanov, doma.' In največkrat namreč, ostanejo doma dobri državljani. Raketirji v politiki so pa neprestano na delu. Oni priženejo svoje pristaše v volivne prostore prav gotovo. In dočim se dober državljan pritožuje nad slabimi časi vladajo nam ljudje, za katere niti polovica državljanov ni volila. Pritožbe so zaman, ako se niste poslužili svoje pravice, ki ,vam je dana in garantirana po ameriški ustavi. Letošnje volitve so več kot zanimive. So naravnost ogromnega pomena. Vrši se borba na treh straneh. Prvič, bodo letošnje volitve pokazale, ali je ameriški narod zadovoljen s sedanjim republikanskim režimom, ki je povzročil toliko škandalov. Nenavadna registracija volivcev kaže, da se narod pripravlja na nekaj, kar nikakor ne bo ugodno za republikansko stranko. Drugič tvori pri današnjih volitvah največje vprašanje — prohibicija. Slednja je bila tekom vojne usiljena ameriškemu narodu, ki je mislil na vojno in ni pazil na republikanske politikarje, ki so pod upljivom Anti-saloonske lige izsilili svobodi nasprotujočo prohibicijo. Ako bodo demokrati izvoljeni, pomeni to, da bo prohibiciji v doglednem času odklenkalo, ako bodo republikanci izVoltfejnl, bomo imeli prohibicijo še naprej. Tretjič, ameriški narod se silno zanima za tarif. Tarif je, kot smo že večkrat pojasnili, oni davek, ki se mora pla čati za uvoz raznega blaga iz tujezemskih krajev. Republi kanska večina v kongresu, pod silnim pritiskom velekapita-listov, je izsilila noyi, visoki tarif, radi katerega smo se za merili celemu svetu, da več ne kupuje ameriških izdelkov. In radi te visoke carine, radi tarifa, ki je republikansko strankarsko delo, je pa nastala silna brezposelnost v Zedi njenih državah, katero vsi občutimo, razven oni, katerim, tarif prinaša dobičke, in to so sami velekapitalisti. Demo-kratje nasprotujejo visoki carini, in ameriški narod bo s tem, ako voli danes večinoma demokratsko, povedal svoje mnenje glede visoke carine. Brez dvoma je, da so republikanci s svojo skrajno nemarno, proti-ljudsko vlado, katero vodijo že deset let, povzročili, da danes v resnici strada pet milijonov delavcev v Zedinjenih državah, poleg njih pa 15,000,000 njih žen in otrok. Republikanci, prenapeti oblasti in vlade, se za to sploh ne zmenijo. Zato se pripravlja danes za nje poraz Samo če bi se vsi brezposelni delavci registrirali, s svojimi ženami in polnoletnimi sinovi in hčerkami, bi moral pasti republikanski režim. Tudi med Slovenci v Clevelandu je bila volivna borba zanimiva, obenem pa precej nečedna v tem oziru, da se je prodal urednik slovenskega časopisa, Vatro Grill, republikanski stranki, dočim je leta in leta paradiral v naselbini kot velik socialist. Republikanska stranka je hotela letos narediti vtis v naselbini, v 23. vardi, in ker se nihče drugi ni hotel ponižati, je dobila socialista Grilla, da je šel za njo v žerjavico po kostanje. Narod je naredil svojo sodbo o tem in jutri boste čitali, da je 23. varda še vedno in še bolj demo kratska kot je bila kdaj prej, ker narod pač ne more verjeti, da je socialist Grill republikanec. "Ameriška Domovina" vam bo jutri zjutraj prinesla točna poročila o izidu volitev, naj bodo taki ali taki. Mi smo po svoje pomagali, da se je kampanja razvijala v čistem duhu, o rezultatu kampanj^ bodo sodili danes naši volivci, jutri pa bomo videli, kje so uspehi in posledice. Storite danes svojo polno državljansko dolžnost. Cleveland, O. — Cenjeni g. urednik: Ja, je že tako, da človek nima sreče, pa je nima! Kar se kje narobe naredi, pa sem že jaz kriva; pa še zraven nisem. Če kateri ženski mleko skipi in pozabi juho osoliti, sem že jaz kriva. . . Ja, saj ne grem nikamor. Včeraj me je poklicala po te- bel, da boste mene držali?" Ona: "Veš, tega je že zadosti; že tri taboljše lonce sem sežgala, in to samo zaradi tebe, ki nas samo metis! Ko dobim list A. D., najprej pogledam, če si ti kje podpisana, potem pa sedem in preberem, pa ne enkrat, ampak trikrat, da znam na pamet, potem pa na večerjo pozabim na cer zato, ker tam je vedno Mrs. v mesnici. "No, kje je pa danes tvoja boljša polovica?" — "Ti misliš, kje je ona? Veš, v bolnico sem jo peljal, ker se je v roko urezala, ko je steak rezala in zraven je Jakatovo kolono brala in se smejala, češ, da ga imajo zdaj ženske v pasti. In še je rekla, da bi jim takoj pomagala, ko bi imela čas. Toda se je nevarno urezala, a ne preveč, ampak kri je pa tako tekla, da sam nisem vedel, kaj bi storil: ali bi "stregel" kri, ali bi jo v bolnico peljal. Ampak veš, kri bi nucal za klobase, pa ne povej nikomur! Najprvo sem jo peljal k našemu ljubljanskemu zdravniku, dr. škurju, toda on je bil baš takrat zaposlen, sem jo pa hitro v bolnico peljal, da so zašili in naredili mnogo šivov, a ne preveč — samo dvajset jih je dobila!" — Jaz pa sem rekla: "Uboga revica, koliko je trpela!" On pa, kakor vsi moški, kolikor vas je na svetu, pa pravi : "To ni nič. . . saj mene ni nič bolelo." Takrat je bilo pa zame dovolj in rekla sem, da ji bom vse povedala in še v "cajtenge" te bom dala, da bodo še drugi vedeli, kako imaš trdo srce. "No, no, Marjanca, počas, po-čas, saj jo imam rad in jako jo bom pogrešal, ker zdaj se bom moral sam bolj zasukati v mesnici." Ko sem prišla iz mesnice domov, pa srečam na dvorišču pi-smonošo, ki mi izroči pismo iz Chicage. Bilo je od Miss Jen nie Span iz So. Chicage. V pi smu se mi zahvaljuje, da sem ga pošteno polomila v Odprtem pismu na triperesno deteljico, in sicer zato, ker sem zapisala, da da sem dobila povabilo od Mrs. Span, ona pa je še vedno "lejdik in frej" in da vsak dan poje ves dan, kako je lep dekliški stan. Jaz sem tisto pomoto sama videla in sem se vprašala in si mi slila, da so tisto pomoto gotovo naredili naši fantje pri A. D. in morda nalašč tako, da bi se jaz Spanovi Ivanki zamerila in bi me potem ne bi hotela za kuha rico. Torej, fantje, kar opravičite se, ker jaz vem, da sem zapisala "Miss" Span. Jaz sem ji pisala in sem ji rekla, da je to pomoto naredil gotovo stavec šabec, tisti, ki ima skravžlane lase, pa če verjamete, al' pa ne. Mislim, da naša Ivanka ni več huda name in da imam še vstop za kuharico v njeni restavraciji v South Chicagi. Zahvaljujem se naši Ljubljančanki, ki mi je dala "padpuro" in človek je takoj bolj korajžen, če ima koga, da ž njim drži. Ti, Ljubljančanka., škoda da ne vem, katera si; le pomagaj mi; počasi se nam bodo še druge ženske pridružile in kmalu se nam bo moral Jaka podat, potem bomo pa me imele tisto kolono en čas v rokah, da malo moške skrtačimo. Kaj porečeš ti, k temu, Jaka? (Hh, hm. . . Tok taku? Op. Jak.) Mrs. Molek iz Marcella Rd., se mi je že ponudila in še nekaj jih iz Newburga dobimo in našo Ivko-nagajivko, potem pa bo grmelo in treskalo. Kaj ne, dekleta, da se ne podamo, dokler nam ne dajo svoje kolone v Ameriški Domovini?! Bomo šle pa na štrajk. Lahko noč vsem čitateljem A. I). ker vem, da že vsi sladko spite, ker ura je že 3 zjutraj, mene je pa pošteno strah, kajti na vse grlo mi sova skovika na Kauškovem drevesu. No, pa da ne boste mislili, da me je res strah. . . malo me je, malo pa ne. . . Lahko noč! Marjanca Kuharjeva. imam. Bolniški obiskovalci pa se pridejo nazaj k meni prepirat, češ, kaj jih imam za norce, ker na omenjenem naslovu ni nobenega bolnika, ki bi se tako pisal. Saj veste, da potem imamo vsi nered. Hoditi moram od Poncija do Pilata in prosit ter vpraševat, kam se je ta oseba preselila. Kadar ga dobim, pa pravi: "Sem pozabil." Tega pa ne pozabi, da bi se bolnim javil! Ravno sedaj, ko je članstvo dobilo vstopnice k zabavnemu večeru, ki se bo vršil dne 30. novembra v Slov. Domu na Holmes Ave., ste prošeni, naj vsak natančno zapiše naslov in seveda tudi ime. Potem vas bom lahko dobil bodisi v sreči ali nesreči. Torej upam, da boste to storili. Ne nadlegujem vas rad, saj veste, kakšen sem. lefonu Grošelj-nova Angelca s l,eči i" tako se večerja kar sama School Ave., če jo poznate, jaz kuha, dokler je je kaj v piskru, je ne. In mi reče, da bi rada govorila z Marjanco Kuharjevo. "Kdo pa govori?" — Ona pove potem pa še pisker povrhu." — In kaj sem ji rekla? Nič, prav je, bo vsaj kak biznes, saj je svoje ime, potem sem jo pa vpra- mnogo ]jucii brez dela; potem šala, kaj bi rada? Pa mi odgovori: "Veš, samo povedati sem ti hotela, da te bom šla tožit!" "Jojmene, kaj pa je za en tru-1 sem pa zaprla telefon. Nato so me pa naša mati poslali v mesnico po mesto; šla sem k šetinovim na 185. cesti, in si- Clevcland (Collinwood), O.— Prosim uredništvo, da mi dovolite malo prostora v Vašem cenjenem listu. Dolžnost me veže, da napišem nekoliko za članstvo društva Kras, št. 8 SDZ. Mnogo truda sem imel v tem času z našim članstvom zaradi naslovov. Pripeti se, da se bolnik javi bolnega, a to mu ne pride na misel, da bi povedal tudi novi naslov. Kako določajo pravila, moram poslati bolniške obiskovalce na naslov, katerega Ker sem rekel, da ste dobili vstopnice, se bom malo ustavil tukaj, da pojasnim, kaj vse to pomeni in zakaj. Gotovo vam je znano, da se je letošnja prireditev, piknik in še prej domača zabava, dokaj slabo obnesla in ni bilo niti dovolj, da bi pokrili stroške. Prav tako je bilo pri zadnjem društvenem pikniku. Zaradi tega je društvena blagajna precej nazadovala. — Dalje, kakor veste, smo imeli 5 umrlih članov, in za vsak pogreb moramo računati najmanj $35. To je bil precej velik udarec za našo društveno blagajno. Pravilno bi bilo sedaj, da bi se moralo razpisati na vse člane ne koliko naklade. Toda ker je naš finančni odbor trdil, kako bi se dalo to napraviti, naklade nismo razpisali. Prišlo se je do zaključka, da se da vsakemu čla nu in članici to, kar ste dobili pri zadnjem asesmentu. To je, da vsak član in članica dobi po dve vstopnici, zraven so pa tudi listki in pričakovati je, da pridete in morda boste tako srečni, da nesete domov cekine. To je največ in najmanj, kar se je dalo napraviti. Gotovo mora vsak vedeti, da za vse to in vstopnico, vse skupaj za samo 25c,' je zelo nizka cena. Potem pa pride vprašanje: zakaj je pa vsak dve dobil? Tu vam malo pojasnim. Gotovo imate prijatelje ali znance ter se malo potrudite; eno besedo se vrže pri strani, pa mu jo odrinete. Lahko pa prodaste obe, pa ste prez skrbi za to. Ali vi ste za to odgovorni. Nadalje, kakor vam je že znano, plačujete 10c za društveno blagajno mesečno. Ako vprašate druge vaše prijatelje, ki so pri drugih društvih ali organizacijah, boste videli, da plačujejo nekaj več in sicer 15c, 20c, in celo do 25c mesečno za društveno blagajno. Zaradi tega pa tako društvo ne počuti vsake male slane, ki pade nanj. Naše društvo ima več stroškov kakor pa dohodkov. Zaradi tega smo vedno "broke." Ako se članstvo ne bo strinjalo s tem, kar je ta finančni odbor ukrenil, potem pa ste prošeni, da pridete na letno sejo v mesecu decembra ter glasujte, da se društvenim uradnikom nič ne plača da delajo brezplačno. Slučajno da zgubimo katerega člana ali članico, katerega ugrabi Ismrt, ali naj mu ne damo zadnje časj^, kakor je bilo do sedaj? Ravno tukaj boste prišli do zaklučka in bo mir besed. Nekateri se prav hudujejo na tajnika. Oh, še tako se beli glavo brez teh vstopnic pa mu še katera skozi za vrat, pa tudi nekateri člani so taki, ki me tako postrani gledajo. Saj to morate sami vedeti, da društveni tajnik jih veliko potrpi; ne samo jaz, ampak splošno vsak tajnik. Ali kaj hočemo: naj trpi tisti, ki je že tega privajen. Kadar boste plačali mesečnino za mesec november, bom imel pripravljeno bokso. Tam boste lahko vrgli odtrgani listek, kjer bo vaša številka vas čakala do zabavnega večera. Tam boste videli, kdo je med srečnimi, ko bo nesel domov zlat cekin za deset — pet — ali dva in pol dolarjev vrednosti. Prosite vsi, da bi. jaz dobil, bom dal hitro nazaj v dru- štveno blagajno. Sedaj nimam nič pa tudi potem nočem, da bi tisto zlato nosil domov, ker ni navade pri nas, da se zlato spravlja. Večji listek boste pa pridržali za zabavni večer. Tisto bo pa vstopnica za zabavni večer. Zatorej vstopnica in srečka pride vse na enem tiketu in vse to je samo 25c, kar seveda ni mogoče napraviti cenejše, dražje se pa ne upamo, ker ste že takorekoč nekako nevoljni. Ni treba pa, da bi kdo dal omenjene listke nazaj revežu tajniku pred sejo. Naj jih prinese na sejo v novembru mesecu in se opraviči potem jih bo tajnik dobil nazaj od odbora, kateri je za to deloval. Tajnik ima samo nalogo, da bo pobiral svoto pri asesmentu novembra meseca, potem pa čist račun dati finančnemu odboru, seveda s pomočjo društvenega nadzornega odbora. Sedaj mislim, da ste na pravem mestu in vas še enkrat opozorim, da ne smete pozabiti zapisati ime in naslov. Nadalje bi vas prosil, da bi malo bolj redno plačali svoj asesment. Ker je bilo nekaj slučajev v tem letu, da je bil član bolan, pa ni dobil bolniške podpore zato, ker je pozabil plačati asesment. Jaz Včasih je bil izgovor: delam — delam — pa mi ne smete zameriti. Sedaj pa jamra — jamra, pa vseeno ga ni naokoli. časa, dovolj ali korajže premalo. Pridite k meni, jaz vam jo bom posodil malo. Pozdrav, Louis Opara, tajnik. Ce verjamete, al' pa ne... ANGELINA A. DURJAVA 1720 E. 31st St. Lorain, O. Ta mlada in zavedna Sloven pa | ka, hčerka slovenskih staršev, sam ne morem pomagati, ker j je z odličnim uspehom prestala sem delavec ravno tako, kakor j skušnjo za bolniško strežnico eden od vas. Prošeni ste, da le ' in sicer 15. oktobra t. 1. v St. ako vam je mogoče, plačajte raje prej, ko pozneje. Naša društvena seja se bo vršila 16. novembra v navadnih prostorih; začetek točno ob 9. uri zjutraj. Pridite, ako vam je le mogoče. Joseph bolnici. Težak je poklic, kateremu se je posvetila Angelina, toda je vzvišen, zato čestitamo nji in njenim staršem, ki so vzgojili tako pridno hčerko. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše Jaka. Zadnjo sredo smo tako zaključili streljanje na leteče golobe, da bo marsikateri pomnil kaj je bil to za en dan. Kar se tiče streljanja sicer ni bilo nič posebnega, ampak kaj se je godilo potem. Namreč: obhajali smo 25. letnico našega tajnika, Mr. Louič Hoffarta. Še v nedeljo prej me je poklical John Klaus in mi povedal, da bo v sredo surprise party na Mr. in Mrs. Hoffarta in sicer v Kauškovih prostorih na 185. St. Klaus mi je naročal, naj pomagam, da bomo Lojzeta tja spravili. Pa sem tuhtal in tuhtal, kako bi se to izpeljalo, da bi lepo zgledalo in sem našel pravo misel v Jim Šepicovi kuhinji, ko sva s Jimom neko stvar predi-havala. Ker je imel tudi Jim svojo vlogo v tej reči, sem kar vpričo njega napravil ves načrt in sicer: Hoffartu bom povedal, da bo surprise party na Šepica in da naj ga Hoffart spravi h Kaušku. In tako se je tudi zgodilo: Hoffart je vse popoldne lazil za šepicem, da mu ne bil ta ušel domov, mu prigovarjal, ga tolažil in mešetaril. Končno se je Šepic res udal in Hoffart ga je odpeljal h Kauškovim. Tam je bila pa zbrana že velika družba in vsi so povedali Hoffartu, da je surprise nanj, ne pa na Šepica. Potem se je pa razvil jako lep večer in prijatelji so podarili Mr. in Mrs. Hoffart lepo uro, Mr. in Mrs. Kužnik iz Thompsona sta mu pa podarila živo srno. Ta srna bo danes zvečer, to je, 4. novembra v Slov. domu servirana na mizi, in vsak naj se udeleži streljanja v dvorani. Obenem bo tudi mesečna seja. Zadnjo sredo se je tako streljalo: Močilnikar .............. 12 Mlakar .................... 21 Petrich ..................14 Dolenc J................. 12 Klaus ...................... 10 Lausin .................... 18 Birk ........................ 10 Dolenc S................. 11 Mandel .................... 12 Marn........................ 18 Jerič ........................ 8 Gole ........................ 11 Turšič .................... 17 Baraga ........................................17 Hoffart ....................................13 šepic................................................13 Kaušek J..................................11 Jerman ........................................4 Legan ............................................14 Kastelic ....................................8 Debevec ....................................11 Bruss ....................................10 Janževich ................................15 -o- UČENKE OBSODILE UČITELJA NA SMRT Iz Irkutska v Sibiriji poročajo o nenavadni smrtni obsodbi V nekem kraju blizu Irkutska je nastopil službo na dekliški šoli mlad učitelj, ki je poučeval zelo vestno, tako da so ga imele vse učenke rade. Tudi on je bil zadovoljen in nameraval se je oženiti, da bi imel domače ognjišče v kraju, kjer so ga ljudje takoj vzljubili, čez nekaj mesecev je privedel iz Irkutska mlado ženo. S tem se je pa ljubezen učenk do učitelja mahoma ohladila. Nekega dne je pa počil pod oknom učiteljeve sobe strel, šipa v oknu se je razletela in učitelj je začutil v rami skelečo bolečino. Brž je pogledal skozi okno in opazil eno najboljših učenk, Marijo Aleksandrovno, ki je na vso moč bežala od hiše. Učitelj je bil obstreljen. Malo je manjkalo, da ga ni krogla pogodila v glavo. Ko se mu je rana toliko zacelila, da je lahko zopet poučeval, je hotel priti resnici do dna. Marijo Aleksandrovno je pridržal po pouku v šoli in jo je pripravil tako daleč, da je vse priznala. Učenke so naravnost oboževale prijaznega učitelja. Ko je pa privedel iz Irkutska ženo, so spoznale, da je navaden človek. Sklicale so zborovanje, na katerem so sklenile učitelja strogo kaznovati. Ponoči se je sestalo tajno sodišče, ki je obsodilo učitelja nu smrt. Marija Aleksandrovna je najbolj nasprotovala smrtni obsodbi, toda u:;c:da hotela, da je določi! žreb baš njo, da učitelja ustreli. Učenka je omenila, da zna zelo dobro streljati, da se ji je pa učitelj v zadnjem hipu tako za-{smilil, da ga je nalašč samo ra-Inila. ženske se vedno kregajo, da jih zapostavljamo in da jih ne upoštevamo po njih zasluženju — kot "dar božji." In še nad-me so se skopale, češ, da če le morem, jih pičim. Pa ni res. če le zvem kakšno stvar, ki ženskam '"paše," pa jo takoj pribi-jem na tablo. Kaj nisem zadnjič takoj zakričal, da se je po vsem svetu slišalo, ko je sodnija odločila, da nima dedec nič opraviti v kuhinji? Sicer sem res slišal, da so vložili moški sedaj priziv na višjo sodnijo, da. se jim dovoli vsaj toliko, da smejo stopiti v kuhinjo in si segreti eno šalčko kofeta, kadar pridejo pozno domov. Ampak sedaj je pa zopet ena nova za ženske, ki je menda še najboljša, kar so jih še pogrun-tali. In sem jaz kar z glavo zmajal, ko sem j<*bral. Kam bomo le prišli, če se bo ves svet vrtil samo okrog žensk in jim skušal ustreči na vse sorte viže. Nekdo je namreč pred kratkim iznašel posebne sorte lonec, ali kakor se reče po slovensko: pisker, ki ima posebno pripravo, da namreč vsakokrat, kadar začne voda, juha, mleko, ali kaj drugega, vreti, začne posebna piščalka piskati in klicati gospodinjo, naj pride in pisker odstavi. Poročilo pravi, da dela ta "pišuka" tak špektatel, da opozori najbolj gluho kuharico na nevarnost, da bo skipelo, če se ne poahta. In ne samo to. Ravno ta človek je iznašel tudi tako piščalko, ki začne piskati, kakor hitro se začne pečenka ali ajmoht v ka-stroli sAioditi. Kaj hočete torej še več, vas vprašam? Sedaj boste lahko brez skrbi postavile pisker ali kastrolo na ogenj, potem boste pa lahko šli k fencu, da se malo pogovorite s sosedo. Kadar bo kipelo, vas bo že piščalka opozorila na nevarnost. Piščalka je napravljena tako, da trikrat za-ploza: enkrat, ko se začno delati prvi mehurčki, enkrat, ko začne vreti in enkrat ko skipi. če se za prva dva "vizla" ne boste zmenili, se za tretjega tudi ni treba, ker bo potem že prepozno in lahko kar nadalje ostanete pri fencu. Moški so pa tudi veseli te iznajdbe, ker ne bo treba sedaj več josti prismojenega ješpre-nja, ali ajmohta. Naj še ena reče, da se vam ne godi dobro! A Sinko (ves v solzah materi)' "Ocje pravi tebi kobila in ti njemu osel. Kaj sem pa potem jaz, mamica?" A Novoimenovani minister potuje po državi. Mimogrede se oglasi tudi v norišnici, da vidi kako in kaj. Vratar ni vedel s kom ima opraviti in zato sprejme gospoda ministra jako hladno. Temu se pa to fržmaga, P« zavpije nad njim: "Povejte takoj gospodu ravnatelju, da je prišel novi minister!" Vratar je pa mislil, da ima pred seboj kakega norca, zato reče: "če je pa tako, pa stopita kar naprej. Enajst ministrov že imamo tukaj, zdaj jih bo pa kar cel ducat." V neki vasi so se neke zime pojavili tatovi, ki so kradli prašiče. Skoro ni minila noč, da ne bi zmanjkalo prašiča temu ah onemu posestniku, župan skliče sejo občinskih svetovalcev, d® se posvetujejo, kaj naj se stol'' v tem oziru. Ko pridejo vsi skupaj, župan udari po mizi in reče: "Možje, na vsak način moramo napraviti konec tatvinam prašičev, sicer ne bo nihče iz" med nas več varen!" DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH Piše JAKA Potem je pa Joe rekel, da je čas, da se dvignemo in se peljemo še malo po jezeru, da, nalovimo rib za naše lačne sodržavljane doma. Treba je bilo najprej pogasiti ogenj. Tukaj sem imel prvič priliko videti Jova, kako skrbno in previdno je gledal na to, da se ogenj temeljito pogasi. Dasi smo kurili na pesku in ni bilo nevarnosti, da bi se kaj vnelo, je nosil Joe vodo iz jezera in polival ogenj toliko časa, da ni ostalo niti eno živo oglje. Rekel je, da pride lahko sapa in razžari ogorke in jih lahko zanese v gozd, kjer bi lahko zanetil velik požar. Boljše je, da se posveti malo več skrbi malemu ognju, kot pa gasiti gozdni požar. Doktor me je z elegantno kretnjo povabil, da se lahko pridružim njemu in grem v čoln. V roke pa mi bo dal trnek in lahko poskusim svojo srečo v vodi, ker na suhem nobene nimam. V tem oziru ima doktor prav (doktorji imajo vedno prav) in sem sklenil, da se bom prihodnjič dvignil v aeroplanu med kavke, da, tudi tam poskusim svojo srečo. Predno smo stopili v čoln, je napravil doktor dolg in času primeren nagovor, name naslovljen, v katerem je povdarjal, da je čoln majhen in da če kdo misli v tem čolnu kozle preobračati, naj to pove takoj, da si ostali pasažirji nadenejo rešilne pasove. Odrinili smo od kraja in Joe je zaveslal čoln na levo, kjer bomo imeli dober ribolov, kakor je trdil. Z doktorjem sva dela na vrvice umetno vado, na kakor-šno so "pajki" posebno lakomni Taka vada nima pravzaprav nobene oblike in je človeku nerazumljivo, da more biti riba tako trapasta in jo zgrabi. Vada sestoji z malega, svitlega vretenca, ki se vrti z veliko naglico, če vlečeš vrv po vodi. Za vretencem je pritrjen kos žime, barvan z vsakovrstno barvo. V tej žimi je pa skrit trnek. Na vrvico se pritrdi kos svinca, da se vada potopi par čevljev pod vodo in cirkus se prične. Čolnar vozi čoln srednje hitro, ribič pa drži vrvico, v dolžini trideset čevljev. S tem, da se čoln pomi-če naprej, se vretence pri vadi vrti in riba misli, da so to plavuti manjše ribice. čoln se vodi kakih štirideset čevljev vzporedno z obrežjem, kjer je navadno največ rib. V globoki vodi so navadno samo jezerske postrvi in za te je treba pa zopet drugačne vade, kar bom pozneje povedal. Ribič mora biti vsak trenotek pripravljen, da bo riba zgrabila za trnek. Kakor hitro začuti, da se nekdo onegavi z njegovim trnkom, mora potegniti za vrv in jo navijati na kolesce. Ako bi le malo popustil, dobi riba priliko, da se reši sitnega trnka. Ta dan sva imela z doktorjem precej sreče in vjela sva v kratkem času sedem velikih rib, katerih vsaka je tehtala povprečno po štiri funte. Malo pred peto uro pa Joe naravna čoln proti našemu pristanišču, kar naravnost preko jezera, kjer je bila jako globoka voda. Doktor reče, da bo poskusil vjeti kako jezersko postrv in vzame za to drugo vado.. Za jezerske postrvi je treba imeti bakreno žico mesto navadne vrvice, ker se mora spustiti vada najmanj tristo čevljev globoko v vodo, tako da se vada vleče po dnu jezera. Vada obstoji iz bakrene plošče, ki se tudi vrti, če se vleče žica, na kateri je plošča pritrjena. Zadaj za to ploščo je pritrjen velik kavelj, ki ima nalogo, da se zatakne postrvi v njena šii-oka usta. Meni sicer ni znano, kako ta vada opravlja svoje hvalevredno delo na dnu jezera, ker nisem bil še nikdar globlje kot v dva Čevlja globoki vodi, ampak kot Vibiči zatrjujejo, je to edina vada, s katero se premoti riba. Ker so jezerske postrvi v taki globini, kjer je, po mojem mnenju precej velika tema in ker po- DEBEVEC strvi ne nosijo seboj električnih svetilk, kadar iščejo plen, je priporočljivo, da se lovi te vrste ribe v lepem, solnčnem dnevu. Ta dan je bil pa meglen in se je ves dan držalo, kot bi bilo celo vremenu žal, da hodijo taki ljudje po teh krajih, kot smo mi. Doktor je pa doma iz Polhovega gradca in tam so ljudje trmasti, zato je tudi on spustil bakreno žico v vodo kljub žalostnemu dnevu. Kot rečeno, treba je žice spustiti v vodo kakih tristo čevljev, kar vzame precej časa. To priliko sem jaz uporabil in doktorju dokazoval, da če bo on vjel danes kako jezersko postrv, da jo bom jaz snedel živo in povrhu še vado, na katero bo ribo vjel. On se je strinjal z mojim nesebičnim predlogom, ker bi v najslabšem slučaju izgubil samo vado, imel bi pa zraven mnogo zabave, če bi se moral jaz daviti nad ribo in vado. Prevozili smo bili že dve tre-tini jezera, in smo se že bližali našemu pristanišču, kjer je bila plitvejša voda. Bil sem prepričan, da doktor ne bo vjel nič in sem pridal k moji ponudbi še bakreno žico, da jo pojem, če bo vjel ribo. Mislil sem ravno pridati k temu še doktor j eve škornje, ko se žica v doktor j evi roki sila nategne. Doktor da sunku še od svoje strani krepak potezijaj, da se sunka zenačita in prične navijati žico na kolesce. V prvem hipu, ko sem videl to doktor j evo operacijo, me je spreletel mraz in vročina, ker sem se spomnil na svojo obljubo in sem se v duhu že videl, kako se davim nad živo ribo in železnim trnekom. Tudi doktor me je nekam čudno gledal, ko je navijal žico, lepo in previdno, da ne zgubi ribe. Vzelo ga je kakih 15 minut, predno je dobil vso žico na kolesce in iz vode se prikaže krasna jezerska postrv, katero Joe zajame z mrežo in jo vrže v čoln. Tehtala je okrog deset funtov in doktorju se je kar samo smejalo, ko jo je gledal. Kislo sem se držal, ko sem premišljeval, pri katerem koncu se bom spravil nad ribo, doktor pa reče: "Težko jo boš prebavil, Jaka." Težko ali lahko, kar sem rekel, sem rekel. Vprašanje je samo, ali naj jo takoj začnem, ali potem, ko pridemo na breg." "Veš kaj, Jaka," reče doktor, "riba je lepa in gotovo je dobra. Ker že dolgo nisem okusil jezerske postrvi, bi jo jaz rad videl v ponvi, na maslu pečeno. Stavim ti tale predlog: mesto ribe ti dam dva trneka, pa jih po-žri, ribo pa meni'pusti." "Se ne boste izmazali," se skorajžim jaz. "Ribo in trnek skupaj, kakor sem rekel. Ampak ker vem, kako se vam sline cede po ribi, pa naj bo, bom pa odnehal. Kar imejte jo. To pa napravim samo zato, ker ste vi; če bi bil kdo drugi, ne bi odnehal." "Hvala, Jaka, da si tako dobrega srca," reče doktor. V srcu sem bil pa strašno vesel, da sem tako poceni prišel skozi. Kmalu zatem zdrsne čoln na obrežje in stopimo na suho. Joe potegne čoln prav do gozda in ga priklene ob debelo drevo, da ga ne odnese voda, ali kak nepoklican človek. Joe osnaži ribe, da se ne bo prenašalo nepotrebnih stvari okrog in jih spravi v nahrbtnik. Bolj potihoma sem se ponudil jaz, da nesem nahrbtnik, pa je Joe rekel, da ga bo že on nesel. Joe je še enkrat stopil do našega pogorišča in se prepričal, da je ogenj absolutno pogašen, potem pa zavijemo na stezo proti domu. Treba je bilo dobro stopiti, če smo hoteli priti do noči iz gozda do prvega jezera, ker je hoja po teh stezah ponoči nemogoča, če človek nima pri sebi svetilke. Prišli smo do prvega jezera ravno, ko se je mračilo in predno smo se prepeljali čez, je bila že tema. Toda sedaj smo bili že blizu doma in steza tukaj iiiimiininmminiiHiiiHiimimimimHii T. C. Bridges—Ant. Anžič NA P0M0C! Novele Grazia Deledda iiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiimiimii Neki možak s svetilko v roki pride po stopnicah gor in odpre vrata njihovega zavetja. Bil je nizek in čokat, njegovo široko lice pa je imelo prav tako barvo kakor usnje starega sedla. Govoril je s Seco po špansko; nato pa se obrne Seca k profesorju Thoroldu. "Senjor, ta mož je Zambo. Bil je doli pri nočnem vlaku, pa pravi, da se ni pripeljal ž njim noben Anglež." "To je pa jako čudno," odvrne profesor in čelo se mu malo naguba,nči. "Bil šem prepričan, da se bo Gadsden sedaj pripeljal." "Jaz pa mislim, da je prišel," pravi Seca. "Mislite, da z letalom?" vpraša Mr. Thorold v skrbeh. "Da, mogoče. Vendar pa je še bolj verjetno, da je prišel z vlakom in izstopil v San Miguel." "Tako bo, tako, očka!" pripomni Greg. "To je čisto njemu podobno, kajti razdalje dol od proge itak ni več ko nekako deset milj. S tem se je izognil nam, da mu ni bilo treba zadeti na nas, pa mislim, da je tam tudi mule lahko dobil." "Da, senjor Gregory," pravi Seca. "Mule je v San Miguel lahko dobil." "Potemtakem je pa morda že na poti," zagode Sam. "Ah, da bi mogli še to noč odpotovati!" "Ne boste imeli škode, če nekoliko odlašate," obljubi Seca. Posodil vam bom Zamba, ki va,m bo kazal pot. Imeli boste dobrega vodnika. Zdaj vam bom pa pokazal zemljevid in povedal, kako pričnete svoje veliko potovanje." Eno uro so se ukvarjali z zemljevidom in poslušali svojega gosttitelja, ki jim je dajal čelo kopo koristnih navodil, nato pa šli spat. Ob desetih so bili odšli počivat, ob štirih pa so jih bili poklicali k zajtrku. Ob prvi sivi zori so jim prignali mule in pod Zambovim vodstvom so odjaha-li. Seca je stal na verandi in jim mahal v slovo, dokler niso zavili okrog griča in ga izgubili izpred oči. "Dober človek je," reče Jim. "Izvrsten," mu pritrdi Greg. "Kako zelo prav nam hodi, da sta se ti in Sam seznanila z Val-do. Nikoli se ne bi mogli tako opremiti, kakor smo se, če ne bi bilo njega in Sece. Stavim, da Gadsden nima takih mul kot mi." "Jaz bi pa rad vedel, kje se ta falot nahaja !" pripomni Sam precej črnogledno. Jim se ozre v svojega tovariša. "Kaj pa je s teboj, Sam? Ko smo vsi drugi mislili, da je Alan Upton poražen, si ti edini vztrajno trdil, da mu gre dobro, in sedaj, ko se stvari tako dobro razvijajo, zopet kvakaš kakor žaba!" ~"NcTmislim kvakati," odvrne Sam resno. "Slutim pa, da bomo imeli sitnosti. Doma sem iz Kornuelsa in ne morem nič za to, ako imam slutnje." Nato so dolgo časa jahali, ne da bi kaj govorili. Ta dan se ni zgodilo nič takega, da bi se spomnili na Samo-vo mračno prerokbo. Pot je bila ves čas dobro izhojena in potovali so hitro. Ti\di naslednji dan je šlo vse po sreči. Mule so bile prav dobre in prehodili so skoraj štirideset milj. Pokrajina je bila sicer bolj divja, pa še vendar lepo odprta. Tretji dan pa prijezdijo na sleme velikega pobočja, ki se je spuščalo milje kaj daleč v mogočno travnato ravnino. "Tukaj bi pa morali imeti letalo," pripomni Greg. "Ves čas že premišljujem, ali ga morda nima Gadsden," pravi Jim. "Mislim, da ne," odvrne Sam. "Zakaj tako misliš," ga vpraša Jim presenečen. Zato, ker je preveč pameten za kaj takega!" reče Sam. "Dobro ve, da nobeno letalo ne more vzeti seboj toliko bencina, da bi prišel z njim v Hulak in nazaj. Pa tudi če bi bil odšel z letalom, bi Zambo za to vedel. Letala so v tej deželi vendar silno redek pojav in bi tudi Gadsde-novo gotovo kdo videl ali slišal ter.mu povedal." Upam, da imaš prav," reče Jim, nato pa jahajo dol po pobočju. Ob vznožju je tekla precej široka reka, ki je bila videti tako plitva, da bi jo lahko kjerkoli mula prebredla. Voda je bila čista kot zeleno steklo, vendar pa Zambo ni zajahal preko nje, ampak jim dal znamenje, naj mu sledijo po bregu navzgor. Jezdili so že dobro miljo proti toku, ko se Zambo ustavi in pokaže na neobtesan kol, ki je bil zapičen v breg na nasprotni strani. "Je ta kol znamenje, da je tu-brod," vpraša profesor. Zambo, ki je bil bolj molčeče sorte človek, pa samo prikima in požene svojo mulo v vodo. Jim, ki je bil v vrsti slučajno takoj za njim, mu sledi. Njegova mula pa, je bila žejna in se je na vsak način morala ustaviti, da se napije, dočim je Zambova bredla dalje. Toda žival je prišla samo kakih dvanajst jardov daleč, tu pa se ustavi kot bi odrezal. Prednje noge se ji ude-ro, tako da je imela glavo že skoraj pod vodo in začne obupno otepati. Zambo zdrkne iz sedla, toda kakor hitro se z nogami dotakne tal, je bil tudi sam kakor ukopan. Vse to se je zgodilo tako hitro, da Jim kar ni mogel razumeti,, kaj se godi ter je le strmel in se čudil. Sam pa prvi spozna, kaj se godi. "Sipa!" zavpije glasno. "Kje je vrv?" ^ 39. Jimova bliskovita misel. V kolobar zvita vrv je bila na Gregovem sedlu. V trenutku jo je snel in vrgel en konec klopči-ča Zambu. "Zgrabite jo!" zavpije. "Mi vas bomo pa potegnili ven." Toda Zambo je mislil najprej na svojo mulo, zato vrv hitro ovije okoli njenega telesa in reče tovarišem, naj potegnejo. K sreči je mula zadnje noge imela še na trdnih tleh; ko so torej trije fantje in profesor za vrv potegnili, je moralo iti in tako ^o mulo počasi toliko izvlekli, da, se je obrnila in tipaje prišla ne breg. Uboga žival je bila hudo preplašena in Greg ji je baš snemal vrv, ko Zambo naenkrat strašno zakriči: "Hitro! Piranje!" Noben izmed treh fantov ni vedel, kaj to pomeni; profesor j pa jim razloži: "Ljudožrske ribe! Mula je nekoliko krvavela in to jih je privabilo. Hitro, fantje, ali pa bodo Zamba živega požrle!" Jim pogleda tja in skozi vodo, ki je bila čista kot steklo, zagleda, da se podi po reki gor cela jata ne baš velikih rib. Bile so nih mul je bila čisto zraven, na njenem hrbtu pa je bil velik ko« govedine, ki so jo davi spotoma kupili na neki pristavi. Jim je potreboval samo nekaj trenutkov, da je potegnil svoj nož iz nožnice, prerezal vrvi in zalučal meso v vodo, en jard ali dva pod krajem, kjer se je boril Zambo. (Dalje prihodnjič.) ——o- Strojne puške in revolverji zginili Buffalo, N. Y., 3. novembra. Iz arzenala tukaj šne obrežne straže so zginile štiri strojne puške in 16 revolverjev. Vseh 40 mož posadke od obrežne straže mora, ostati v barakah, dokler se tatvina ne pojasni. Sumi se, da je eden izmed stražnikov bil v zvezi s tatovi in jim je pokazal, kje je shranjeno orožje. Orožje je dospelo pred enim mesecem, bilo preiskano, najdeno v redu in zopet zapečateno. Sedaj je pa zginilo. Štrajk pristaniških delavcev v Texasu Houston, ^ex., 3. nov. Nad 3,000 pristaniških delavcev je zaštrajkalo v štirih različnih pristaniščih države Texas. Delavci se potegujejo za višje cene. Nad 30 oceanskih parnikov ne more niti iz luke niti v luko, ker jih nihče ne naklada niti razklada. Pogajanja med delodajalci in delavci so bila brez uspeha. MALI OGLASI Stanovanje obstoječe iz štirih sob, spodaj, s kopališčem, se da v najem. Vse lepo urejeno. Stanovanje se nahaja na Holmes Ave. Vpraša-se na 15710 Waterloo Rd. (259) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, zgorej. Podstrešje in klet, pralnica. 1000 E. 64th St. (261) Soba se da v najem za enega fanta. Front soba, gorkota. Jako mirna' družMV" 1326 E. 55th St., zgorej. (262) V najem se dajo štiri sobe na 1167 E. 58th St. Vpraša se na suite No. 5. (260) slopju, vsak tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer. S. P. P. DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Žagar, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Silvester Paulin, 3711 E. 77th St.; blagajnik Josip Plute, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki: Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gregorič. Pevovodja Primož Kogoj.. Pevske vaje so vsak četrtek ob 7. uri zvečer in ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu v Newburgu. SV. NEŽE, 139 C. K. OF O. Predsednica Mary Peterlin, 9605 Vale Ave.; podpredsednica Theresa Kostainsek, 5408 Homer Ave.: tajnica Jennie Melle, 6808 Bonna Ave.; blaga jničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd.; zapisnikarica Prances Skuly, 1099 E. 71st St.; vratarica Frances Kasunic, 7510 Lockyear Ave. Nadzornice: Mary Peterlin, Mary Skuly in Mary Grdina. PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstek, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, 1192 Norwood Rd.; prvi tajnik John Pirnat, 1234 E. 61st St.; blagajnik John Martinčič, 1037 E. 61st St.; finančni tajnik Leo Novak. Nadzorniki: Anton Zaje, Andrej Tekavc in Frank Grebene. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. Za $1.00 me-sečnine plačuje društvo $300 usmrtni-ne in $6.00 tedenske bolniške podpore. Sprejema se v društvo rojake od 16. do 45. leta. Društvo je na dobri finančni podlagi ter vljudno vabi k pristopu. DOSLUZENCI Predsednik Josip Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John Ki-kol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Jos. Markovič, 1376 E. 43rd St.; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Frank Virant, Andrew Lekšan; zastavonoša Jos. Skuly. Zdravniki Dr. Kern, Dr. Oman, Dr. Perme. Društvo plačuje $8.00 bolniške podpore na teden in $75.00 smrtnine. Društvo priredi časten pogreb za vsakim umrlim članom. Več se lahko pozve pri tajniku ali pa pri vsakem članu. Mesečnina je samo $1.00. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu. Vabijo se rojaki od 16. do 45. leta za pristoa. SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, 3846. St. Clair Ave;, podpredsednik Josip De-renda; tajnik Josip Derenda, 5334 Spencer Ave.; zapisnikar George Ma-tijatko; blagajnik John Fortuna. Nadzorni odbor: Matevž Vihtelič, Jakob Grošel, Leopold Ardigal. Društvena zdravnika Dr. F. J. Kern in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro poslopje). SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnik Ignacij Zupančič, 6708 Bonna Ave.; blagajnik John Sever. Nadzorniki: John Zupane, Mary Sterk, Rudi Pole. Zastopnik združenih društev Anton Skulj in Mary Wolf. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar; kolek-tor Frank Švigel. Seje vsak drugi torek v mesecu, pevske vaje v torek, četrtek in soboto ob 7:30 zvečer. Kdor ima veselje za petje, je prošen, da se priglasi. Auto Body od Oakland coach avtomobila, se proda. Dvojna vrata. Poceni. 1187 E. 170th St. (261) Soba se da v najem, s hrano ali brez. 19450 Ormiston Ave. (262) Stanovanje se da v najem, štiri lepe, prostorne sobe in kopališče. Zidana hiša. 1113 E. 62nd St. (260) Soba se da v najem na 1207 E. 60th St. Gorkota in kopališče. (259) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1167 E. 74th St. (260) DOBER PREMOG! 1 Točna postrežba! (g) The Hill Coal Co. (g) 1261 MARQUETTE RD. (g) HEndcrson 5798 tfS) SV. JOŽEFA, (SAMOSTOJNO) Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Josip Laurič, 7108 St. Clair Ave.; tajnik John Germ 1089 E. 64th St.; blagajnik Josip Er-bežnik, 6215 Carl Ave.; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St.; zastopnik Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., Collinwod. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Za-krajšek. Zdravnik Dr. J. M.. Selišlc-r. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje). 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, zapisnikar John Zimerman, blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 81st St. Nadzorniki: V. Volcanšek, John Kužnik, Josip Lekan ml., zastopnika za S. N. Dom v Newburgu John Kužnik in John Peskar. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne. Društveni zdravnik je Dr. Anthony J. Perko. LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podprdesednik Frank Truden, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Spech Jr., moršal Mike Trebeč. Računski nadzorniki: John Krašovec, John Mlakar in Joe Žnidaršič. Društvo zboruje četrto soboto v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, ob 7. uri zvečer. Društvo plača $200 posmrtni-ne in $1.00 dnevne bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 30. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo, ter nadalje do 45. leta s-prosto pristopnino. SV. ANTONA PADOVANSKEGA V NEWBURGU Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Josip Globokar, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; zapisnikar Anton Russ, blagajnik Frank Marinčič, nadzorniki: Frank Perko, Frank Novak Sr. in Frank Glavič. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Dominik Blatnik in Anton Russ. Zastopniki za S. N. Dom v Maple Heights: Louis Hočevar, zdravnik Dr. A. J. Perko. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti, v spodnji dvorani, št. 2. Društvo plačuje $6.00 tedenske podpore za 50 centov mesečnega asesmenta. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Škulj, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; Ignac Sepic, blagajnik; Josip Ogrin, 9020 Parmelee Ave., bolniški obiskovalec. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne ao 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 ali $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik jaVi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po društvenih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. SAMOSTOJNO KAT. POD. SV. ALOJZIJA, V NEWBURGU Predsednik John Vidmar, 3566 E. 81st St.; podpredsednik Anton Globokar, prvi tajnik John Rogelj, 3556 E. 80th St.; drugi tajnik Jakob Res-nik, blagajnik; Andrej Slak, 7713 Is-sler C.; nadzorniki: Frank Zupančič, Josip Maver in Frank Mulh. Zastopnika za S. N. Dom: Josip Maver in John Kic. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Narodnem Domu v Newburgu. SLOVENSKI NARODNI DOM V NEWBURGU Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se oddajajo v najem dvorane s kuhinjo za razne prilike, kakor poroke, društvene veselice in razna zborovanja. Primerno nizke cene. Di-rektorij za leto 1930: Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar, tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar. Nadzorniki: Josip Plut, Louis Ferfolia, Josip Košak. Direktorji: Rev. J. J. Oman, Matt Zupančič, Mike Vršek, Rudolf Novak, Domen Blatnik, John Rogelj, Josip Vrček in Frank Sever. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer. SLOVENSKI LOVCI SV. EVSTAHIJA Predsednik Frank Aupič, podpredsednik Rudolph Orl, tajnik Henry Kranz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163rd St. Nadzorniki: John Renko, John Kadunc in Frank Lesar. Zastavonoša Frank podlipec, pomagač Josip Komin; vratar John Morel. Zdravnik Dr. F. J. Kern. Zastopnik kluba društev S. N. Doma Frank Aupič. Društvo zboruje tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani, soba št. 3. Imenik raznih društev. Z. M. B. Predsednik Andy Sadar, podpredsednik' Josip Pograjc, tajnik-zapisni- " -i i _____kar Josip Centa, 1175 Addison Rd.; majhne, glave pa so imele kakoi £ ^ < Josi Glavich. Pre. je bila nekaj boljša in smo prišli iz gozda nad Klukovo naselbino brez vsake nesreče. (Pride še.) finančni tajnik Josip ----------- bulltfogi (lovski psi) in mogel ; giedovalci knjig: F. H. Mervar, Jo- i,. iaann razločiti vrstp ostrib sePh Turši6, John Jančar Jr" Zdrav" je jasno l aziocm Vi ste osum nlka sta Dr. Oman in Dr. Anthony zob V njihovih odprtih gobcih. ; skur. Društvo je na dobri finančni Pnia^ilA ar. «p knVnr npkaka podlagi, plačuje $7.00 tedensko bolni-Pojavile so se KdKoi neKajta ^ podpore za 75 centov mese5nine strašna usoda. Zambo si je ob ;n sprejema člane od 16. do 35. leta. upno prizadeval, da se reši, pa i Zboruje v s. N. Domu, v starem po- SV. KATARINA, ŠT. 29 ZSZ Predsednica Mary Zupančič, podpredsednica Uršula Lovšin, tajnica Mary Vidmar, 5433 Homer Ave.; bla-gajničarka Mary Kraje, zapisnikarica Rose Grebene. Nadzornice: Frances Antončič, Ana Švigel, Florence Aupič; rediteljica Frances Drobnich; zdravnika Dr. Kern in Dr. Oman; zastavonoša Frank Grebene, drugi pondeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4 (staro poslopje). SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O. Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skuly, 1063 Addison Rd.; tajnik-zapisnikar Josip Perpar, 5805 Prosser Ave.; blagajnik Ignacij Ste-pic, redar Anton Gregorač, vratar Steve Primoš. Društvene seje se vrr šijo tretji pondeljek v mesecu, v stari šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. CARNIOLA TENT, ST. 1288 T. M. Predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St.; blagajnik Joseph Skuk, 6426 St. Clair Ave.; zapisnikar Feliks Štrumbelj. Računski nadzorniki: Anton Zupan, Ignatz Luznar in Ivan Avsec. Bolniški odbor: Joseph Mayer, Frank Strojin, John Tony. Veselični odbor: Frank Strojin, Joseph Mayer in Valerio O. Ogrin. Vratar Frank Kastrevc, zdravnika dr. M. F. Oman in dr. F. J. Kern. Društvene seje vsako četrto nedeljo ob . 9. uri predpoldne v Slovenskem Nar. Domu, dvorana št. 1. SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Heights, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Anton Gorenc, tajnik Andrew Režin, blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Martinšek, Louis Kaste-lic in Ludvig Vrček. Direktorij: Josip Legan, Louis Lipoglavšek, Frank Vrček, Mike Femec, Vincent Hrovat, Frank Gorše, John Hrovat, Anton Fink. Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu ob 9. uri zvečer na Seje "s"e~~ vrše f15901 Raymond St. S. SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ Predsednik Josip Kenik, 3536 E. 110th St.; pdopredsednlk Josip Plut, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. SPO- Joseph J. OGRIN bil je do kolen v sipi in voda mu je segala do pazduh. Stegnil j mogoče rešiti. Ena izmed tovor- SAM. POD. DRUŠTVO ŽUŽEMBERK Predsednik Louis Roje, 1269 Norwood Rr.; podpredsednik Frank Jerič, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; pomožni tajnik John Jakšič, 1045 E. 67th St.; blagajnik Joseph Šlogar, 1149 E. 63rd St.; zapisnikar Rok Šprajc, 5516 Carry Ave. Zdravnika dr. Kevn in dr. Perme. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba. št. 3. CARNIOLA HIVE, ŠT. 493 T. M. Jennie Dolenc, predsednica, 549 E-140th St.; Julia Brezovar, tajnica, 1173 E. 60th St.; Frances Zugel, finančna tajnica, 6308 Carl Ave.; zdravnika dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v S. N, Domu, št. I, novo poslopje. Asesment se pobira tretjo sredo v mesecu, v sobi št. 3, staro poslopje, od 6. do 8. zvečer, in 25. v mesecu v spodnji dvorani. SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, 'prva tajnica Mary Hochevar, 1206 E. 74th St. Tel. ENdjcott 3954; Z tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St., Tel. KEn-more 1711-W; blagajnica Katarina Perme. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman in dr. Perme. Seje četrti petek v mesecu v stari šoli sv. Vide, ob 7:30 zvečer. Zabavajte same sebe in vaše PRIDITE ŠE DANES ... IN VPRAŠAJTE NAS O NOVEM SENZACIJONALNEM VICTOR GODBENEM INSTRUMENTU! GODBA, KAKRŠNO ŽELITE IMETI, KADARKOLI JO HOČETE—NA VICTOR PLOŠČAH" Cleveland, O, um«::m:«:«m«mj:mmmxmt«t«::»mmmm»tnm:mm:manm«amm»mn: HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE "Vaša knežja milost je rekla, da je poglavitna stvar dobro domovine." "Ne prijemlji me za vsakp besedo, če sem ti že poprej povedal, da, je to vseeno in poslušaj dalje. Dobi*o vem, da knez Bo-guslav, dasi je podpisal tukaj v Kejdanih pogodbo s Švedi, ne postane njih privrženec. Naj razširja vest, pa tudi ti jo širi medpotoma, da sem ga primoral jaz proti njegovemu prepričanju. Ljudje bodo radi to verjeli, ker se često dogaja, da pripadamo celo rojeni bratje različnim strankam. Na ta način bo lahko prišel v dotiko z zavezniki, povabil načelnike k sebi, kakor bi se hotel ž njimi pogajati, potem pa jih lahko polovi ter odvede v Pruse. To bo ugoden in za domovino rešilen način, zakaj drugače jo ti ljudje popolnoma pogube!" "To je vse, kar imam storiti?" je vprašal razočarano Kmitic. "To je jedva en del in ne najvažnejši. Od kneza Boguslava pojdeš z mojimi listi k samemu Karolu Gustavu. Jaz tu ne morem z grofom Magnusom priti več na čisto do one klavanske bitke. Vedno me gleda postrani in ne neha sumiti, da se tudi jaz obrnem proti Švedom, čim bi le Švedom noga izpodrsnila, čim bi se Tatar j i dvignili na tega drugega sovražnika." "Sedeč po tem, kar mi je vaša knežja milost poprej govori la, ima popolnoma prav." "če ima prav ali ne, nočem, da bi bilo tako in da bi gledal, kakšne karte imam v rokah. Sicer mi je tudi osebno nenaklonjen. Gotovo on tam kralju marsikaj stavi na moj rovaš,"gotovo, da sem slab, ali pa, da sem nezanesljiv. To je treba preprečiti. Ti oddaš kralju moja pisma; če bi te vprašal o klavan-ski bitki, povej resnico, ne dodaj, a tudi ne zamolči ničesar. Lahko mu tudi priznaš, da sem jaz te ljudi obsodil na smrt, a si »se ti potegnil zanje. Zato se ti ne zgodi nič, nasprotno, odkritosrčnost utegne še ugajati. Radi grofa Magnusa se naravnost pred kraljem ne smeš pritoževati, ker je kraljev svak. . . A če bi te kralj tako mimogrede vprašal, kaj ljudje tu mislijo, povej mu, da obžalujejo, da grof Magnus ni dovolj hvaležen hetmanu za njegovo odkritosrčno prijaznost do Švedov; da tudi kneza, to je mene, to zelo boli. Če bi te dalje vprašal, če je res, da so me vsi domači vojaki zapustili, povej, da to ni res, in za dokaz predstaviš samega sebe. Povej, da si polkovnik, kar si tudi v resnici. . . Povej, da so pristaši gospoda Gosievskega spuntali vojake, a pristavi, da obstoja med nama smrtno sovraštvo. Povej, da bi bil že davno potlačil te zaveznike, če bi mi bil Magnus poslal par topov in nekoliko konje» nice. . . da je to splošno mnenje. Sicer pa pazi na vse, nastavljaj uho, kar govore v kraljevi okolici, in javi to, ne meni, temveč če se ti ponudi prilika, knezu Boguslavu v Prusih. Ti menda znaš nemško?" "Imel sem tovariša, kurland-skega tovariša, nekega Zenda, ki so mi ga Lavdanci pobili. Od njega sem se precej naučil po nemško. Na Inflantskem sem tudi čestokrat bival. . ." "Torej dobro.". "Kje pa najdem, vaša knežja milost, kralja švedskega?" "Torej mu bomo telefonirali, pozneje vas pa sam s svojim avtomobilom popeljem k njemu." Ko je Valda fanta pripeljal v dvorano svoje lepe hiše in je zagledal Jim v ogledalu s srebrnim okvirom svojo sliko, je kar od-letel. "Gospod, takle vendar ne morem k vam," reče s prestrašenim glasom. Valda ga pogleda in se zasmeje, kajti Jim je bil res v strašnem stanju. Obleka je bila vsa v capah, lasje razmršeni, po obrazu in po rokah pa je imel pol no zelenih in črnih madežev. "Upam pa, da vas bo mogoče utrditi, kakor pravijo naši ameriški prijatelji," se nasmehne Valda. "Pojdite v mojo oblačil nico, pa bomo videli, kaj se da narediti." Tu spregovori Sam in pove Valdu: "Najdeš ga tam, kjer bo. Ob času vojne je lahko danes tu, jutri tam. če ga najdeš pri Krakovu, je še bolje, ker lahko vzameš seboj pisma tudi na druge osebe, ki v onih krajih prebivajo." "Torej pojdem tudi k drugim?" "Da. Doseči moraš tudi gospoda kraljevega maršala Lju-bomirskega, katerega bi kaj rad pridobil za naše namene. To je mogočen človek in v Malopolj-slci zavisi silno mnogo od njega, če bi on hotel odkrito stopiti na švedsko stran, tedaj bi Jan Kazimir ne imel več kaj opraviti v ljudovladi. švedskemu kralju ne prikrivaj, da potuješ k njemu v mojem imenu, da bi ga pridobil za Švede. . . On bo omahoval, to vem; vendar upam, da bodo moji listi odtehtali, ker je vzroka dovolj, radi katerega mu mora biti do moje naklonjenosti. Povem ti, kako je stvar, da boš vedel, kako se ti je tam vesti. Gospod maršal je namreč že davno hodil okoli mene kakor okoli medveda v kletki, in je iz-kušal od daleč izvedeti, če ne bi hotel dati svoje edinke njegovemu sinu. Saj sta še otroka, toda lahko bi se sklenil ugovor, za katerega se gospod maršal več zanima nego jaz, zakaj druge take dedinje ni v ljudovladi, in če bi se dvoje posestev združilo v eno, bi ne bilo enakega na svetu. To bi bila sreča! Kaj pa šele, če bi imel gospod maršal upanje, da bi mogel njegov sin sprejeti z mojo hčerko kot poročno darilo veliknežjo krono. . . To nado zbudi v njem in on se bo dal pregovoriti, kakor je Bog v nebesih, ker misli več na lastni dom, nego na ljudovlado." "Kaj naj mu povem?" "To, česar jaz ne bom mogel napisati. Toda treba ga je polagoma pridobivati. Bog obvaruj j, da bi se izdal, da si slišal od mene, da stremim za krono. To je še prezgodaj. Toda povej, da vsa žmudska in litevška šlah-ta o tem govori in rada vidi; da sami Šved je glasno to omenjajo; da si to slišal tudi na kraljevem dvoru. Tam boš uvidel, kdo izmed dvorjanov je z gospodom maršalom najbolj zaupljiv, in sprožiš pri njem tako misel: naj Ljubomirski prestopi k Švedom in kot nagrado naj zahteva poroko Herakleja z Radzivilovo, potem naj pa pomaga Radzivilu na velikoknežji prestol, ki ga bo sčasoma podedoval Heraklej. Pa to-še ni dovolj; omeni tudi to, če bi si Heraklej enkrat postavil litevsko krono na glavo, tedaj bi ga lahko s časom poklicali tudi na poljski tron, in tako bi se lahko zedinili dve kroni v dveh rodbinah. če se tam te misli ne oklenejo z obema rokama, se pokažejo, da so majhni ljudje. — Kdor ne meri visoko in se ustraši velikih namenov, naj se zadovolji s palico, bulavo, kaštela-njiko, naj služi in upogiba tilnik, naj čaka na milost lakajev, zakaj drugega ne zasluži! Mene je Bog ustvaril za nekaj drugega in radi tega se drznem ste-zati roko po vsem, kar je le v človeški moči, in iti do one me- je, kakršno je sam Bog postavil človeški moči!" lu :Zl.enssmšš jččap mhl Tu je knez res iztegnil roko, kakor bi hotel zgrabiti neko nevidno krono, in je pri tem tako vzplamtel kakor bakla, ali med tem mu je od razburjenosti vnovič zmanjkalo sape v grlu. čez nekaj časa se je vendar pomiril ter rekel s pretrganim glasom: "Evo. . . kadar -duša leti, kakor bi hotela k solncu. . . govori bolezen svoj memento. . . Naj se zgodi, kar hoče. Ali ljubše bi mi bilo, da bi me smrt našla na tronu, nego v kraljevski predsobi. . ." "Ali n a j pokličem zdravnika?" je vprašal Kmitic. "Ni treba, ni treba, mi je že bolje. . . Evo! To je vse, kar sem ti imel povedati. . . Vrhu tega imej oči odprte, ušesa odprta. . . Pazi tudi na to, kaj delajo Potočki. Oni so Vazom zvesti. O Koniecpoljskih in Sobieskih se še ne ve, kako se obrnejo. . . Glej in uči se! No, tudi naduha je minila. . . Ali si vse razumel natančno?" ^'Da. če se zmotim v čem, bo moja krivda." "Pisma imam že spisana, še nekatera manjkajo. Kdaj nameravaš oditi?" "še danes, čim najprej!" "Imaš morda, kakšno prošnjo do mene?" "Vaša knežja milost! . . ." je začel Kmitic. A prenehal je naenkrat. ■ Besedč so mu težko šle iz ust, na obrazu pa se je izražalo prisiljenje in zmešnjava. "Govori pogumno," je rekel hetman.' "Prosim," je rekel Kmitic, "da se tu gospodu mečniku in njej. . . ne zgodi nobena krivica!" "Bodi uverjen! Toda vidim, da še vedno ljubiš to deklico?" "Ni mogoče!" je rekel gospod Andrej. "Mar jaz vem. . . Eno uro jo ljubim, eno sovražim. . . Vrag sam vedi. Vse se je končalo, kakor sem rekel, edino muka je ostala Ne maram je, a tudi nočem, da bi jo vzel kdo drugi. . . Vaša knežja milost naj tega ne dopusti. Sam ne vem, kaj govorim. Odidem4takoj, odidem čimprej! Naj vaša knežja milost ne pazi na moje besede. Bog mi povrne pamet, čim pojdem skozi grajska vrata." "Razumem to, da dokler ne ohlapne s časom ljubezen, muči človeka misel, tudi če je sam noče, da mu jo je kdo drugi vzel. Toda bodi miren, zakaj nikogar ne pustim semkaj in tudi oditi jima ne dovolim. V kratkem bo povsod polno tujih vojakov in nevarno. Najbolje bo, da jo odpravim v Tavroge, pod Tilco, kjer se nahaja kneginja. . . Bodi miren, Andrej ! Pojdi, pripravi se na pot, pa pridi k meni na kosilo. Kmitic se je poklonil in odšel. Radzivil pa, se je globoko oddahnil. Vesel je bil Kmitiče-vega odhoda. Ostal mu je njegov prapor in njegovo ime, kot pristaša, a za osebo mu ni bilo toliko mar. Kmitic mu je s svojim odhodom mogel storiti znatne usluge; v Kejdanih mu je že od davna težko breme. Hetman se je čutil varnejšega, če je bil daleč, nego blizu. Divja Kmitičeva domišljija in razdražljivost sta v Kejdanih utegnila vsak hip izzvati izbruh in prelom vezi, kar bi bilo nevarno za oba. Odhod je odstranil to nevarnost. "Pojdi, vrag v človeški koži, in služi!" je zamrmral knez, po-gledavši na vrata, skozi katera je odšel oršanski praporščak. Nato je poklical paža in velel pozvati Ganchofa. "Prevzameš Kmitičev prapor in povelje nad vsem konjeništ-vom," mu je rekel. "Kmitic odpotuje." Po hladnem Ganchofovem obličju je šinil blesk veselja; poslanstva ni dobil, a popel se je za eno stopnjo više. Priklonil se je molče in rekel: "Naklonjenost (vaše knežje milosti poplačam-s svojo zvesto službo." Nato se je vzravnal in čakal. "In kaj mi poveš še več?" je vprašal knez. "Vaša knežja milost! Zjutraj rano je dospel šlahčič iz Vilko-vieža ter prinesel novico, da gre gospod Sapieha z vojsko na vašo knežjo milost." Radzivil se je zdrznil, toda, kakor bi trenil, je premagal vtis. "Lahko greš!" je rekel. Potem se je globoko zamislil. XXIV. Kmitic se je zelo marljivo lotil priprav za potovanje, obenem je izbiral ljudi, ki bi ga imeli spremljati, zakaj sklenil je, da ne bo potoval brez gotovega in primernega spremstva, prvič radi lastne varnosti, in drugič radi veljave svoje poslaniške osebe. Mudilo se mu je, zato je hotel potovati še isti dan ponoči ali pa, če bi dež ne prenehal, šele drugi dan zjutraj. Končno je našel ljudi, šest zanesljivih mož, ki .so že služili davno pod njim, v onih boljših časih, ko se je pred prihodom v Lubič pečal s Hovanskim, stari oršanski razbojniki, pripravljeni iti za njim na konec sveta. Bili so sami šlahčiči in popotni boljari, zadnji ostanki nekdanje mogočne tolpe, ki so jo Butrimi posekali. Na čelo jim je stopil stražmoj-ster Soroka, stari Kmitičev sluga, star in zelo izvežban vojak, dasi so ga preganjale številne obsodbe za še številnejše svoje-voljncsti. Po obedu je dal hetman gospodu Andreju pisma in priporočilna pisma do švedskih poveljnikov, katere bi lahko mladi sel srečal v večjih mestih; poslovil se je od njega, skoro po očetovsko, zabičujoč mu previdnost in razsodnost. Medtem se je proti večeru začelo jasniti nebo, medlo jesensko solnce se je pokazalo n a d Kejdani in zašlo za rdečimi oblaki, raztrganimi v dolge proge na zahodu. Nobene ovire ni bilo več za odhod. Kmitic je za slovo popival ž Ganchofom, Harlampom in nekaterimi drugimi oficirji, ko je v mraku vstopil Soroka in vprašal: "Ali gremo, gospod poveljnik?" "čez eno uro!" je odgovoril Kmitic. "Konji in ljudje so gotovi, že na dvoru!" Stražmojster je odšel, oni pa ?o začeli še bolj trkati s čašami, ali Kmitic se je bolj delal, da pije, nego je pil v resnici. Vino mu ni dišalo in tudi ni šlo v glavo, tudi ga ni spravilo v.dobro vo- ljo, medtem ko se je onim drugim kar kadilo iz glave. "Gospod polkovnik," je govoril gospod Ganchof, "priporoči me naklonjenosti gospoda kneza Boguslava. . . To je velik vitez, ne najdeš mu para v vsej ljudovladi. Ko prideš tja, se ti bo zdeio, kakor da si prišel v Francijo. Drug razgovor, drugačni običaji, in vsakdo se tam lahko prej nauči dvorskega vedenja, nego na kraljevskem dvoru." "Spominjam se kneza Boguslava pod Berestečkom," je rekel Harlamp, "imel je polk dra-goncev, izvežbanih popolnoma na francoski način; opravljali so službo peš in na konjih na enkrat. Oficirji so bili sami Francozi, razen par Holandcev, pa tudi med vojaki je bil večji del Francozov. A vsi so bili tiči, Od njih je tako dišalo po raznih dišavah, kakor iz kake lekarne. V boju so v meči grozovito bodli in pripovedovali so o njih, če je kdo izmed njih prebodel človeka, mu je rekel: "Pardonner rnci!" Torej še celo pri tem so se držali olike. Knez Boguslav pa je jezdil med njimi s sabljo, ovito z rutico, vedno z nasmehom na ustnicah, kakor da bi bil v največjem kropu, zakaj taka-je francoska moda, da se smeješ med krvoprelfvanjem. Obraz je imel pobarvan, a obrvi namazane z ogljem, radi česar so se pritoževali stari vojaki in ga imenovali "zvodnica." In takoj po bitki so mu prinesli nove nabranke, da bi bil vedno lepo oblečen, kakor za gostijo in lase (so mu z železom žgali ter delali j iz njih čudovite kodrčke. Toda hraber je ta gospod in je šel prvi v največji ogenj. Gospoda Kalinovskega je tudi pozval na dvoboj, ker mu je baje nekaj ugovarjal, da ga je kralj mora) potolažiti." . "Kaj bi govoril!" je rekel gospod Ganchof. "čudovite stvari boš gledal in samega švedskega kralja obličje boš videl, ki je po našem knezu največji vojev-nik na svetu." "In gospoda čarneekega," je pripomnil Harlamp. "Vedno glasneje govore o njem." "čarneeki stoji na strani Jana Kazimir j a in zato je naš sovražnik," je odgovoril surovo Ganchof. "čudne stvari se gode na svetu," je rekel zamišljeno gospod Harlamp. "če bi bil kdo pred enim ali dvema letoma povedal, da pridejo sem švedje, bi bili vsi mislili, da se bomo bili ž njimi, a sedaj, glejte, gospodje!" "Ne samo mi, temveč vsa lju-dovlada jih je sprejela z odprtimi rokami," je rekel Ganchof. Rio de Janeiro, glavno mesto Brazilije, katerega so zasedli uporniki, ko so strmoglavili prejšnjo vlado. Na sliki je bivši predsednik republike, Luis, ki je zbežal pred ustašii NEW VICTOR RADIO Home Recording ELECTEOLA Now..."A micro-RE-57 3 Supreme Instruments phone ia every home" in one Matchless Performance—Superb Beauty. * Ali bi radi slišali same sebe ? • • "Veselite se z vašimi otroci, ko poslušate njih govorjenje iz vaših lastnih VICTOR plošč, katere rekordirate doma. Govorite samim sebi in zabavajte se nad vašimi lastnimi šalami . . . prijatelje! Kakšno veselje, ko boste imeli "govorečo podobo vaših dragih . . . Zgradite si knjižnico živih govorov, kateri bodo \ vredni zlata za vas v bodočih letih. V t - grozdje Ako želite dober mošt. grozdje in sode, dobite vse to pri meni in sicer najboljše kvalitete. Se priporočam. Anton Bašca 1016 E. 61st St. g I I Travel via Lake Erie to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points 1ET THE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing ~ night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried. Cleveland-Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. fare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland—Port Stanley, Canadian Division : leaves Cleveland midnight, arriving Port Stanley 6:00 a. m. Returning. leaves tnere 4:50 p. m., arriving Cleveland 9:30 p. m. June 20th to September 6th. Fare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Rate $4.50 and up Writt for free folder and Auto Map. H Ask for drlaih on C & B Line If 'triangle. Circle and All Expense B-Touri, alio 1930 Cruise de Luxe to IT» Cbicaso via Saull Sit. Marie. J THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY E. 9th Street Pier Cleveland, O. Steamer