stev. 6.                 V Ljubljani, 1. rženega cveta 1907.              Leto VIII.
Sirota na polju
Ostala Manlca je sama                             Prtsmejal se Je solnCnl žarek,
in v srcu bol, v oLeh solzž,                   vesel priplaval jc do nje,
okolo nje svet hladni, tuji                      in kakor bi se mu odprlo
in pot prcd njo, ki v daJJo gre...        ln vase vzelo ga srce ...
Nofl, prečute v težkih misilh,                Na dolgo pot, na zlato polje!
presanjane v moredh snih,                    Med žitom cvetje že dehtl,
kako 2elela Je, da jutra                         in bisernoblesteča rosa
pretene jlh krcpilni d(h t                        na vsaki travici gori.
Iz senčnih gajev, z vrtov cvetnlh v pozdrav je pel ji ptlčev zbor, pobožat jo Je mehki vetrič, ki Je zavel od sinjih gor.
                          Priklanjale so st* cvetice,
                                 priklanjal se jc zitnl ktas,
                                Ijubo je sapica žumela,
                               vse j( je klicalo na glas:
                         HPozdravljena med naml bodi,
                            ves svet je !ep, ves svet ]e tvoj!" —
                         Nebo sijato je na zemljo,
                        objel srce je blag pokdj .. E. Gangl