Kaj vsg pišefo o utttelfatvu, Soll, prosvell tn JVU —1 Učiteljev manjka. Učiteljskih moči nam manjka na Božakovem in na Drašičih  Cajnarje pri Cerknici: Naša revna šola, ki gostuje v kmečki hiši, je sedaj brez učnih moči. Davke za šole v redu odrajtujemo, stotine učiteljev je brez službe, v mestih je učiteljev, da ne vedo kam z njimi, tu pa 95 otrok nima šole. Ali se take razmere ne bodo nikdar izboljšale? (»Domoljub« 29. IX.) —1 Ecce Homo! Pod tem naslovom priobčuje »Kmetski list« 15. IX. članek v odgovor g. nadzorniku Erjavcu na njegovo grožnjo, da bo izdal brošuro, ki bo pokazala, kako milo in obzirno je sedanji režim ravnal z učitelji, ki so se ^iregrešili celo proti raznim paragrafom kazenskega zakona. — Clanek pravi med drugim: Prav je, če ljudje pišejo brošure. S kolikor več strani je kako vprašanje osvetljenp, toliko bolje. Seveda pa mora vsakdo, ki sam kaj osvetljuje, biti toliko pravičen, da prizna isto pravico tudi drugim, čeprav gledajo drugače kot on. —1 Kmetje si sami grade šolo, in sicer v vasi Opatovac pri Novi Gradiški. Otroci so morali hoditi v šolo v zelo oddaljeno vas. Kmetje so dolgo prosili za podporo, da bi si mogli zgraditi šolo, a ko te podpore le ni bilo. so se odločili, da se kar sami lotijo dela. (»Slov. dom« 2. X.) —1 Intervencije. Pod tem naslovom ob soja »Domoljub« z dne 29. IX. protekcijo, ki še vedno bujno cvete. Tu pravi med drugim list: Na stotine naših deklet čaka že leta in leta na učiteljske službe, doma je 6—8 otrok, vse strada in komaj čakajo, da bi prišla najstarejša do kruha ter pomagala ostalim s kakimi stotaki iz najhujše bede, toda ta čaka zaman, kajti prišel je poslanec in interveniral za edino hčerko bogatega krčmarja in trgovca, ki je končala šole šele včeraj,, drugi je interveniral za veleposestnikovega sina, ki ima doma kruha dovolj itd. Tako so se razvile intervencije tudi od te strani v pravo nesrečo. —1 Izboljšanje uradniških plač v Franciji. Od prebitka, ki je predviden v proračunu za 1. 1938., porabi vlada eno milijardo frankov za izboljšanje uradniških plač. (»Delavska politika« 2. X.) —1 O pomanjkanju učilnic na ljudski in meščanski šoli na Jesenicah piše list »Na mejah« v svoji številki od 1. X. —1 Pod naslovom »o moralni kakovosti« objavlja »Slovenska beseda« od 1. X. ekscerpt iz »Učiteljskega tovariša«, ki govori o pavšalnem napadu poslanca dr. Fr. Šemrova na učiteljstvo in o molku, potem ko je »Tovariš« v odprtem pismu na Šemrova zahteval dokaze za obdolžitve. —1 Analfabetizem. Po uradnih podatkih je v Jugoslaviji še 4 milijone analfabetov. Za odpravo nepismenosti bi potrebovali vsaj 3400 ljudskih šol in 10.000 učiteljev. (Po »Pravdi« — »Slovenska beseda« od 1. X.) —1 Kočevska gimnazija bo zopet popolna. Letno se bo odpiral po en nov razred. (»Jutro« in »Slovenec« 3. X.). —1 Naknadno priznana službena leta. Državni svet je izdal načelno tolmačenje o naknadnem obračunavanju beneficev iz točke 5. § 35. finančnega zakona za proračunsko leto 1937./1938. Po tekstu omenjenega zakona so priznana službena leta osebam, ki so poučevale ali upravljale šolsko - administrativno službo na raznih verskih šolah, oziroma na šolah sv. Cirila in Metoda, kot efektivna državna služba. Ta služba se vračuna tu.di onim upokojencem, ki so bili prej upokojeni in ki se jim ta čas ni upošteval. Naknadno bodo izplačani pokojninski prejemki od 1. aprila 1937., t. j. od dne, ko je stopil finančni zakon v veljavo. (»Slovenski dom« 4. X.) —1 Na slovenske gimnazije se je vpisalo letos 11.175 dijakov. (Dnevno časopisje.) —1 4,000.000 nepismenih. Pod tem naslovom prinaša »Mariborski večernik« od 4. X. izvleček iz članka v 10. štev. »Učiteljskega tovariša«, ki govori o potrebi novih šol. —1 Zaradi razpusta stanovske učiteljske organizacije je stopilo v stavko na Poljskem 53.000 učiteljev in učiteljic. Nad 2 tretjini osnovnih šol je zaprtih. Zaprtih je nad 200 učiteljev, ki so zasedli poslopje učiteljskega združenja. Prisilna uprava bo upravljala premoženje združenja vredno okoli 80 milijonov dinarjev. — Časopisi ne smejo pisati o razpustu in stavki. (»Jutro« in »Slovenec« od 6. oktobra 1937.) —1 Židovske klopi v šolah. Po varšavskih srednjih in visokih šolah so uvedli uporabo židovskih sedežev. Zidovski dijaki so se upirali in niso hoteli sesti v določene jim klopi. (»Slovenec« od 6. oktobra). —1 O novem prosvetnem ministru Dimitriju Magaraševiču piše »Jutro« od 5. oktobra: Novi prosvetni minister je bil že svoj čas pomočnik ministra prosvete in se je na tem položaju dobro uveljavil. V prosvetnem resoru ga čakajo mnoge naloge, ki so vredne, da jih vzame v roke objektiven in za prosveto vnet mož. — »Slovenec« od 6. oktobra pa: Z njegovim imenovanjem za ministra prosvete prihaja na to važno mesto odličen strokovnjak, kakršnega naše srednje šolstvo tako močno pogreša. —1 Praktični učiteljski izpit je bivši prosvetni minister Stošovič reformiral. Odslej bodo na sedežih banovin in v prosvetnem ministrstvu posebne komisije, katerih člani bodo postavljeni za dobo enega leta, izven sedeža banovine pa bo taka komisija le tam, kjer je tudi sedež učiteljišča. Predsednika in člane komisije imenuje vedno prosvetni minister. Do sedaj so poslovale komisije, v katere so prišli avtomatično ravnatelj učiteljišča in profesorji strok, ki jih obravnavajo pri izpitih. Poleg tega bo izpit tudi ločen od učiteljišča. Tej spremenjeni formalni strani izpita je obljubljena tudi reforma izpita po vsebini in snovi.