526
Glasba.
Moški zbori. Uglasbil Vinko Vodo pivec. Cena 1 K 60 vin. V Ljubljani 1909. Založila Katoliška Bukvama. — To so pesmi v tistem slogu, ki večini naših zborov najbolj ugajajo: jasni, krepki, brez sentimentalnosti, brez tehniških težkoč, napevi, ki se primejo. Pa če pravimo, da so skladbe lahke, moramo takoj pristaviti, da niso brez duha, ampak splošno izrazite; zlasti lepa, mehka je „Sijaj, sijaj, lunica". Dobro  bo  učinkoval  šaljivi „Lepi Jurij", če ga bo
bas-solo količkaj zadel. Orlovska koračnica: „Bratom Orlom" je pa najboljša, najbolj izrazita (zlasti trio), kar jih doslej za Orle imamo. Če bodo Orli v tem junaškem duhu delovali, kakor je koračnica v njem pisana: dobro jim! — Str. 12. imej II. tenor v 1. vrsti zadnjo noto h mesto fis; str. 13. naj dobi zbor v zadnji vrsti zloge: daj, bum, bum. Pri ženskem zboru str. 15. nasl. stoj violinski ključ mesto basovskega. Str. 18. imejta basa v 4. taktu visoki d mesto h.
tm\\b'.'.'.'. i m i inumus
To in ono.
Prepir o inferiornosti nemške katoliške literature.
Že lani smo v „Dom in Svetu" (stran 238. Debata o „ghettu") očrtali „Gralovo" in „Hochlandovo" strujo med nemškimi katoliškimi literati, ki si zdaj že tri leta stojita v ostrem peresnem boju nasproti. Zadnji čas je „Hochlandov" urednik K. Muth izdal nasproti „Gralovcem" ostro polemično brošuro
NADVOJVODA FRANC FERDINAND S SOPROGO VOJVODINJO HOHENBERŠKO
„Die VViedergeburt der Dichtung aus dem religiosen Edebnis" (Jos. Kosel, Miinchen 1909). Duhovito biča v njej literarno plitvost dunajskih romantikov, ki se zbirajo okrog „Grala" in proglašajo načelo, da je katoliška umetnost v svojem bistvu romantična. Kakor že pred leti v svojih proslulih Veremun-dovih brošurah, tako poudarja Muth tudi v tem svojem delu, da je nemškokatoliško leposlovje daleč zaostalo v svojem razvoju za takozvano moderno umetnostjo. Več no-
tranjega življenja, več moči in samoniklosti, več živih žarkov in ognjenih barv zahteva Muth od katoliških umetnikov. Da bi mobiliziral speče umetniške sile nemških katolikov, zahteva Muth ožji kontakt s svetovno napredno literaturo, kajti le tako je mogoče razširiti in poglobiti duševni in literarni horizont nemških katoliških umetnikov.
Svetovno literaturo označuje zlasti razvoj romana in novele, ki s čudovito natančnostjo registrirata vse tresljaje moderne duše in podajeta o našem času res fotografsko natančno sliko. Muth v razvoju katoliške literature pogreša romana in novele.
Razvidno je, da Muth zahteva v umetnosti realizem, ki je dvignil roman in novelo do nepojmljive višine (Dostojevski, Tolstoj . . .). Realizem zahteva tudi za katoliško literaturo in pravi dobesedno: „Alles religios-kiinstlerische Schaffen beruht auf dem Erlebnis".1 V to svrho bi bilo treba zlasti poglobiti religiozno življenje v naši družbi; religiozna vzgoja bi se morala obračati bolj na značaj in na celotno osebnost, kakor pa na razum in znanost. Poglobljeno religiozno življenje bi poglobilo katoliško literaturo. To je Muthova prva zahteva.
Drugo, kar hoče Muth, pa je večja duševna prostost ustvarjajočih umetnikov. In ravno te manjka današnjim katolikom zaradi ozkosrčnega duha, ki vlada v tradiciji katoliške umetnosti (?). Razširiti treba literarno obzorje in razviti umetniške sile tako na široko, kakor so razvili svoje sile nemški katoliki na drugih poljih, n. pr. na socialnem in na znanstvenem polju. Potreba intenzivnega znanstvenega dela je že zdavnaj priznana, a na literarno delo in življenje gledajo katoliki ravnodušno in mrzlo.
Muthova brošura je vzbudila med pristaši „Gralovcev" veliko razburjenje. Sedemindvajset pisateljev je podalo v mesečniku „Der Gral" izjavo, v kateri slovesno protestirajo proti uničujoči kritiki njihovih del s katoliške strani. Med njimi najdemo pomembna imena, n. pr.Domanig, Eichert, Klatku, Kralik in dr. Izjavo, ki je po obliki malo samozavestna, je pisala neokretna roka; zato ni dosegla učinka, ki ga je nameravala.
Vkljub temu se nam zdi, da koraka „Gralova" struja dosledno po cesti, ki vodi do zmage. Njihovo strogo katoliško stališče v umetniških vprašanjih jim kaže pravo in gotovo
Die VViedergeburt der Dichtung str. 38.