Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor se čuje, bodo volitve v drž. zbor blizo sredi oktobra, ter se brž drž. zbor skliče; deželni zbori se pa skličejo pozneje. — Se ve da, ker se ž njimi odslej ue bo vec mudilo, ko nimajo več pravice poslancev voliti v drž. zbor. — Po Ceskem iu posebno na Dunaju se hudo grizejo ,,stari" in ,,mladi" ustavaki, kar pa nenia druga v scbi, kakor le to, da bi ,,inladia radi oblast in lepe službe z lepiini plačili v roke dobili in potem bolj naglo kakor ,,stari", ki so zdaj iia kormilu, delali ter strahovali kat. cerkev kakor njib duševni bratje zuuaj v rajliu. -— Potrjena je postava, ki dpvoljuje novib železnic, med kterimi ste dve za Štajarsko, uamreč: iz Kuittelfelda skoz spodnji Dravberg, Konjice ia Rogatec do deželne meje, iu druga črta iz Beča proti Radgoni, in odtod na levi strani d<> stajar. meje proti Ogerskemu, na desni straui pa proti Maiiboiu. — Potrjeni so tudi sklepi delegacij zastran skupnih stroškov za 1. 1874, ktcrili je 93 milijonov in 49.377 gld.; na takiajlitavske dežele spada 63,831 873 gld., na Ogersko pa 29,217.504 gld. Ogrom pa slaba piede, ker imajo že za tekoče leto priman j kave za 31 milijonov gold. Na Dunaju je zdaj belgijski kralj, črnogorski knjez s knjeginjo, kterima se skazuje vsa čast, kakor drugim vladarjcm, kar je prav in utegne dobiili naslcdkov iincti, ker nam zares ni pogrešati dobrih prijateljev ua jugu. Prišel je binkostni pondeljek tudi ruski cesar z naslednikom cesarjcvičem Aleksaadrom in z velikim knjezom Vladiuiirjem. Pripravljene so velike svečaaosti in velikansk manevcr ruskemu stricu ua čast. — Manj vedro in veselo je pa p o 1 itiško obnebje. List nVtld." poroča kakor pravi, iz zanesljivega vira, da sta se v prvi polovici nieseca maja Bismark in Gorčakov v Pctrogradu pogajala vzastran delitve avstrijske države, da se i»a o Ceskem nista mogla pogoditi. Rusija ne pusti Českega, kder so Slovaui v vcčini, ueinškemu cesavstvu pridružiti, Pjusi pa nočejo tega kraljestva izpustiti, kajti je Cesko ]<ljuč do vse Avstrije noter do jadranskega moija. — Da je res to velikoneuiški nacit, ktercga bi radi prej ko mogoče izpeljali, o tem ni dvomiti. Iz tega pa naj Slovenci sklepajo, kaj da [iočenjajo naši nemškutarj i, ki podpirajo pri volitvab tiste ljudi, ki tako jjriduo Prusakom pot pripravljajo v Avstrijo! Kdor podpira nemČurje in liberalce, ta podkopava Avstrijo, občno domovino uašo. Zapomuite si to dobro! V Pragi na Čcskem se je višil od 29. maja počenši diecezanski cerkveui zbor, kar je res živa potreba dan deuežnji, ko vse cerkveno življenje medli in si posamesni dubovniki pomagati ne morejo. Morebiti bo cnkrat kaj takega tudi v soluograškej nadškofiji, kanior spadamo tudi mi Lavantinci. Vlada je na Českcm ustavila vsako dovoljenje hraniluic, upnili društev in založnic, češ, da je — na Duuaju toliko sloparij prišlo na dan! Po našib ruislib je pa prav zdiavuik tisti, ki izdere bolni zob, zdravega pa pnsti v čcljusti. Te društva so zdrave ia ne sleparske, toraj Ijudstvu koristne, čeniu jih todaj dušiti? V Slatiui ua Slavonskem je prišlo v zadevi zemljisnega uravnanja z giajšino knjeza Schaumburga do tepeža med kuieti in žandavji, ter so 4 kmeti usmrteni, 3 pa lanjeni. — Pri obnovljeuji mestuega zastopa varaždinskega, ki se je vcndar enkrat razpisalo, kar bi se bilo v 12 letili sem že 3krat poprej goditi moialo, so uarodnjaki dozdaj sijajno zmagali, kar je tem bolj pomenljivo, ker je Varaždin doslej na slabsm glasti bil, da je skoz in skoz magjarousko tnesto. — Tudi iz Pešta sc čuje vcseli glas, da pogajanje kraljeviuske deputacije Ilrvatom prav ugodno uapreduje. Pejačevič utegae miuister j>oistati. Vnenje države. Nemški preč. škofi so zdaj, ko so kat. cerkvi sovražue po«tave 25. maja po- trjene, vložili pri vladi vkupno spomenico, v kterej odločno, kakor se spodobi naslednikom apostolov, izpovedajo: ,,Kat. cerkev ne more pripoznati načela paganske dižave, da izvira edino le iz državne postave vsaka pravica, da bi toraj tudi kat. ccrkcv lo toliko pravic uživati smela, kolikor jej država t. j. državni posliinci dati hote. Če bi to vcljalo, se utaji božanstvo Kristusa, božanstvo njegovega nauka in njegovc iistanove, se podvrže kiščansho človeški samovolji . . ." Kaj porečejo k temu naši slovenski liberalci, ki so tudi prijatelji onili naeel, ki so na Pruskem cerkveni boj vnele in ga bodo še hujšc pri nas, ako zadobijo ustavaki večino? F r a n c o s k o. Vse, karkoli spoštuje in ljubi red in poštenost, je veselo, da je Mac-Mahon krmilo države v roke vzel. Žalostui so le radikalci, ki se solze in tožijo, češ, da jo s nThiersom morebiti za dalj časa pokopana republikanska ideja v Evropi". 01) ideja — mesarske vlade! Novi prcdsednik je poslal narodni skupščini svoje p oročilo, v kterem med drugim poudarja, da bode nja vlada odločno konservativna, kar je toliko bolj potrebno, ker spodjedajo prekucneži dižavi vse čvrste podlage, na ktere se opirati mora, ake hoče obstati. V ta namen treba postaviti takih vladuih organov, ki v resnici spoštujejo postavo in — sami sebe". — Nekoliko rudečkarskih prefektov je vlada odstrauila, drugi so rajši sami kopita pobrali. Najboljše merilo za dobroto vladne premcmbe pa je, da vlada mir po deželi in da kuizi naraščajo. Na Italijanskem je državni zbor prav po kitajsko sklenil z večino glasov razupito postavo, da se vsi samostani — razen onih, v kterih redovniški generali stanujejo — vničijo. Prebivati smejo ubogi redovniki in redovnice le tako dolgo še v svojih hišah, dokler vlada hiš ne pograbi in proda, lastnikom pa nekaj goldinarjev za prcvžitek tje vrže, če namrcč lioee, kajti je oropani menihi siliti ne morejo. To je svoboda po liberalnem kopitu! Ruska cesarica prišla je z dvema knjeginjama v Rim ter brž prosila dovoljenja, papežu se predstaviti, kar se je zgodilo.