Zbośnica zdravstvene nege Slovenije - ZDMSZśS
SEKCIJA MEDICINSKIH SE'STER V ONKOLOGIJI
29, STROKOVNI SEMINAR
RAZVO] ośýKoLoGI]E
IIý ośá KoéoŠrn ZDRAV STVEI\é E Iá EGE
KAKOVOST V ZDRAvsTVEś,il śýBGI
Pokrov itelj a priśe din e :
Hoffmann-La Roche Ltd
Jansen-Cilng
Ljubljana, 10. in I l. oktober 2002
Uredila:
Bśigita Skela Saviě
Recenzentki pśispevkov Kakovost v zdśavstveni negi:
Marina Velepiě, viş'med.ses., Brigita Skela Saviě, univ.dipl.org., viş.med.ses
Iz'd²la:
Sekcija medicinskih sester v onkologiji priZbornici zdravstvene nege Slovenije -
Zvezi ôruˇtev medicinskih sester in zdravstvînih tehnikov Slovenije
Zalożila:
Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije -
Zvîzi druˇtev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Lektorirala:
Sonia Petranoviě
o b likov anj e in śaěunalniş ka p śip rav a :
Studio N, Ljubljana
Tisk:
Grafiko d.o.o., 300 izvodov
ClP - Katalożni zapis o puŁ|likaclji
Naśodna in univeśZitelna knjiżnica' Ljub|jana
616"083(063)
61 6-006-083(063)
ZB0BNlcA zdravstvene nege Slovenija - Zveza druştev medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester v onkologiji. Strokovni seminar (29],2002; Ljubljana)
Razvoj onkologije in onko|oşke zdravslvene nege ; Kakovost v zdravstveni negi / ZboĎnica
zdravstvene nege slovenije-ZDN´SZTS' Sekcija medicinskih sester v onkologiji, 29' strokovni
seminar, Liubljana : Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije
- Zvezi druştev MS in ZT Slovenije' 2002
1. Gl' stv' nasl' 2. skela-savię, Brigita' _ i' saviě, Brigita
Ske|a- g|ej Skela-Saviě, Brigita. - ll' Zbornica zdravstvene nege Slovenije - ZDMSZTS' Sekcija
medicinskih sester V onkologiji' stĎokovni seminar (29 2002; Ljubljana) glej Zbornica Żdravstvene
nege Slovenije - Zveza druştev medicinskih sesler in zdravstvenih tehnikov SIovenije. Sekcija
medicinskih sester v onkologiji.
Strokovni seminar (29 ;2002 ; Ljubljana)
1 201 13664
VSEBINA
Petnajst let Sekcéje medicénskih sesteś v onkologéji
Brigita Skela Saviě
Razvoj onkologije v obdobju é.938 do 2002
Albert Peter Fras
onkoloşka zdśavstvena nega věeśaj, danes, jutśi
Maśina Velepiě
Rak danes én śak şest desetletéj nazaj
Maja Primic Żake|j .
Meśjenje kakovosti - pomemben dejavnék pśocesa ézboljşanja
kakovosté v zdśavstvené negé
Saşa Kadivec
Zadovoljstvo bolnikov - kazalec kakovosti v zdśavstvu
Bśigita Skela Saviě . . ś. . .
Celosten, bolnéku pśijazen pśéstop k zdśavljenju śaka
Mojca Gośiěanîc
Pśipśava bolnika na diagnostiěne postopke nekoě in danes
Jo½icaJoşt ..
Celoviti pśéstopi pśi zdśavstveni negi bolnika z boleěino
Mira Logonde² Alenka ostanek
Anemija pśé bolnékéh z śakom in njen vplév na kakovost żivljenja
Veronika Kodre .
Spoznanja in doseżki na podśoěju pśipśave in aplékacije
citostatikov
Darja Musiě
Vaśno delo(?) medicinskih sesteś s cétostatiki v Sloveniji
Albina Bobnaś
Dokumentiśanje v zdśavstvené negi
Katarina Lokar .
Razvoj kadśov - element vodenja v zdśavstveni negi
Brigita Skela SaviěStran
5
8
I4
1,9
25
30
40
4Ż
48
51
58
65
70
75
PETNAJST LET SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER
V ONKOLOGIJI
Brtgila Skela Saviě
Sekcija medicinskih sester v onkologiji je bila ustanovljena 7 namenom, da
zdśużuje in izobrażuje medicinske Sestre, ki delujejo na podroěju onkoloşke
zdravstvene nege, bogati njihovo z.nanje in tako v osnovi poskrbi za kakovostno
zdravstveno nego in holistiěno obravnavo bolnikov z rakom in s tem vpliva na
kakovost żivljenja bolnikov z rakom. Ustanoviteljice sekcije so zapisale, da razvoj
zdravljenja onkoloşkih bolnikov, stalno uvajanje novih meéod zdravljenja ter
organizirana bośba s to teżko boleznijo, pogojujejo razvoj onkoloşke zdravstvene
ne8e.
Sekcija medicinskih Sester v onkologiji je bila ust²novljena spomladi, let² ]987
na pobudo takratne glavne sestśe onkoloşkega inştituta, Maśine Velepiě.
Ust²noviteljice so si zadale nalogo, da v şirşem slovenskem okolju delujejo kot
naěrtovalke in izvajc´lke kompleksne zdśavstvene neqe, kot uěiteljice,
prosvetljevalke, kot nepogreşljive ělanice in sodel²vke raziskovalnih timov ter kot
samostojne raziskovalke na svojem podroěju. Dolgoletna diśektorica onkoloşkega
inştituta prof. dś. Bożena R²vnihar je ob ustanovitvi sekcije dejala: "Z
ustanovinijo sekcije je upati, da bo to prispevalo k izboljşanju onkoloşkega
zdśav s tv eneg² v arstv a. "
Dos edanj e preds ednic e s ekcij e :
1987 - 1991 Olga Koblar
]99] - ]994 Jożica Bostiě Pavloviě
1994 - 1998 Olga Koblar
1998 - 2002 Brigita Skela Saviě
Za strokovno zdśavstveno ne7o in oskrbo onkoloşkih bolnikov n² kateśemkoli
podroěju zdr²vstvene dejavrlosti, potrebujejo medicinske sestre kontinuir²n²
strokovncl izobrażevanja iz onkolo7ije in onkoloşke zdr²vstvene ne4e. T²ko se
medicinske sestre razvijajo v samostojne strokovnjake na podroěju onkoloşke
zdravstvene nege. Poleg stśokovnosti je pomembno razvijati human odnos do
bolnik² z rakom, kot aktivnega udeleżenc² v procesu zdravljenja in zdravstvene
nege. Pomembno je razvijanje pozitivnega pristopa do uvajanja novosti v
onkoloşki zdśavstveni negi in spodbujanje timskega dela. onkoloşka medicinska
Sestra ne sme razmişljati kot pomoěnik zdravniku, ampak mora delovclti v smeri
strokovnega śazvoja v l²stni stroki in s tem vplivati na izide celovite obśavn²ve
bolnika z śakom. Vsa ta izhodişěa so ělanice izvrşnih odborov upoştevali pri
pripśavi 29. strokovnih seminarjev iz onkologije in onkoloşke zdś²vsnene neqe.
5
Sekcija danes zdśużuje 252 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. V petnajstih
letih obstoja sekcije je bilo organiziranih 29 strokovnih seminarjev. Izdanih je bilo
]8 strokovnih knjiżic. ob ]0. obletnici delovanjaje bil oblikavan tudi znak Sekcije
medicinskih sester v onkologiji.
Teme naşih seminarjev smo izbir²li glede na aktualne potrebe, prav tako smo
upoştevali smernice razvoja onkoloşke zdśavstvene neqe v Evropi in svetu.
Pomemben mejnik so predstavljali pni zaěetki uvajanja sodobnih metod dela v
onkoloşki zdravstveni negi v prakso, ki smo jih predstavili na naşih seminarjih.
Strokovne seminarje smo obogatili s prikazom standaśdnih naěśtov zdravstvene
ne7e za specifiěne probleme zdravstvene nege pri onkoloşkih bolnikih. Tako smo
vplivali na Strokovnost izvajanja postopkov iz onkoloşke zdś²vstvene neqe na
terciarnem, sekund²rnem in primarnem nivoju obravnave bolnikov z rakom.
V pśvih letih delovanja sekcije ni bilo strokovne literature v slovenskem jeziku o
zdravstveni negi onkoloşkega bolnika, zato Smo se odloěili, da bomo kar najveě
naşih stśokovnih seminarjev dopolnili z izdajo zbornikov predavanj. Do danes
smo izdali naslednje strokovne knjiżice:
Akutne levkemije - ]9B9, Maligni melanom - ]990, Tumorji testisa - 1990, R²k
seěnega mehurja - 1992, Diagostika v onkologiji - 1992, Izbś²n² poqlavja iz
ginekoloşke onkologije - ]994, Rak ěrevesja - 1994, Tumorji v otśoşki dobi - 1995,
Novosti v sistemskem zdśavljenju in zdravljenju kroniěne boleěine - 1996, St²ndardi
onkoloşke zdravstvene ne7e - ustna votlina - 1996, hdovoljna, celovito urejena
medicinska Sestra - kakovostn² zdr²vstven² ne7a - 1997, Pljuěni ś²k - 1998,
Dojke - okras żenske in njena boleěina - 1998, Rak mod - 1999, Pomen prehrane pri
nastanku iśl zdravljenju malignih obolenj - 1999' Napredovali rak - dodajmo
żivljenje dnevom - 2000, Urgentna stanja v onkologiji in Holmonsko zdravljenje
raka dojke - 200], Razvoj onkologije in onkoloşke zdśavstvene nege, Kakovost v
zdravstveni negi - 2002.
Strokovne knjiżice imajo CIĄ t²ko da so şirşe dosegljive. od let² 1998 smo si
zad²li tudi recenzorsko delo, tako da imajo knjiżice tudi veliko strokovno teżo.
Izdajo gśadiva nam je v zaěetku omogoěila Slużba zdravstvene ne?e rua
onkoloşkem inştitutu Ljubljana, zadnja leta pa Fondacija dr J. Cholewa in Zveza
slovenskih druştev za boj proti raku ter drugi sponzorji in donatorji.
Na pobudo koordinatorja za pśipravo Nacionalnega proqramcl obvladovanja śaka
v R Sloveniji smo sodelovali pśi pripravi smernic razvoja onkoloşke zdr²vstvene
nege.
Prog,śam izobrażevanj² żelimo razşiriti in poglobiti na vse stopnje izobrażevanja
do in po diplomi. Zlasti smo ponosni na naş prispevek, da so dijaki srednjih
zdr²vstvenih şol v şolskem letu 2001/2002 pridobili v uěnem programu tudi
onkoloşko zdśavstveno nego. Ęe vemo, dc´ bo do leta 20]0 vsak tretji Evśopejec
zbolel za rakom, je şiroko znanje onkologije in posebej onkoloşke zdr²vstvene
nege po Sloveruiji nujno za vse medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Prav tako
6
Se skup²j z onkoloşkim inştitutom vkljuěujemo v prizadevanja za uvedbo predmeta
onkologija n² Visoki şoli za zdśavstvo v Ljubljani.
Ęlani sekcije smo sodelovali pśi oblikovanju zakljuěkov in predstavitvi rezultatov
śaziskovalne naloge Zaşěita medicinske sestre pri varnem rokovanju s citost²tiki,
ki jo je izvedel onkoloşki inştitut Ljubljana. Podpśli smo pobudo po
funkcionalnem izobśażevanju iz zdravstvene nege bolnikov, ki prejemajo
citostatike, ki je bilo namenjeno vsem tistim medicinskim Sestrc´m v RS' ki
pripśavljajo in apliciśajo citostatike ter izvajajo zdravstveno nego bolnikov z
rakom.
Uspeşno Smo Se preizkusili tudi pri pripravi zdravstveno vzgojnih materialov, saj
smo v letu 1999 izd²li zlożenko z naslovom "Pregledujte si moda". Z njo smo dali
svoj prispevek k osveşěanju mladih moşkih pri zgodnjemu odkrivanju raka na
modih.
Uspeşno smo organizirali uěne del²vnice: Samopśegledovanje dojk, Rokovanje z
el²stomeś ěrpalko in Rokovanje z zaprtimi venskimi sistemi. obravnavali smo tudi
problematiko informiranja bolnikov v zvezi z onkoloşko diagnozo in posledicami
izbr²nih naěinov zdravljenja ter vlogo medicinske sestre ob tem.
V zadnjih letih smo se lotili tudi obravnavanja pśoblemov pśehśane pri onkoloşkih
bolnikih in simptomov pri napredovalem r²ku' Ugotovili smo, d² se medicinske
Sestre premalo posveěamo bolnikom z terminalno boleznijo, predvsem je vzśok
temu neznanje iz paliativne medicine in zdr²vsĎvene ne7e teś poslediěni strah.
Izpost²vili smo potśebo, da je potrebno specializirano izobśażevanje ia podśoěja
paliative tako za zdravnike kot medicinske sestre.
Nova znanja pridobivamo z izobr²żev²njem ělanic sekcije v tujini in ²ktivnimi
udeleżbclmi na kongśesih in konvencija iz onkologije in onkoloşke zdravstvene
nege v Evropi,
Preko onkoloşkega inştituta Ljubljana je sekcija że od leta 1989 vkljuěena v
EONS (Evśopsko zdśużenje medicinskih sester v onkoloşki zdr²vstveni negi), od
leta 200] je samostojn² ělanica tega zdrużenja. od leta 1998 v okviru EONS in
ESMO (Evropsko zdrużenje zdr²vnikov v onkologiji) tudi aktivno sodeluje pri
organiziśanju in opravljanju teěajev o vamem ravnanju s citost²tiki, prepreěevanju
stranskih uěinkov zdravljenja s citostatiki in uséśezni specifiěni zdravstveni negi,
za drżave vzhodne Evrope.
Vizija dela sekcije je v şiritvi novosti na podroěju preventive, zgodnjega
odkśivanja rakavih obolenj in zdravljenj² le teh ter paliativni oskrbi neozdravljivo
bolnih, kaś vkljuěuje aktivno sodelovanje pri pripravi zdravstveno-vzgojnih in
informativnih m²teri²lov za laiěno populacijo éeś pripśavo strokovnih knjiżic, ki
predstavljajo strokovno opośo medicinskim SeStrOm pri naěrtovanju, izvajanju in
vrednotenju onkoloşke zdravstvene nege. Na ta naěin bomo pśipomogli k
doseganju ěim bolj kakovostne onkoloşke zdravstvene nege, ki jo bomo razvijali
tudi na osnovi śaziskovanja v zdravstveni negi.
1
RAZVOJ ONKOLOGIJE V OBDOBJU 1938 do 2002
doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med.
o nko l o ş ki inş titut Lj ub lj ana
Razvojna obdobja onkoloşkega inştituta
Z odlokom uprave Dravske banovinî je bil leta 1937 ustanovljen Banovinski
inştitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Pobudnik ustanovitve in prvi
vodja je bil docent dś. Josip Cholewa, ki se je że kot vodja bśeżişke bolnişnice
vedno zanimal za rukave bolezni' Zavodu so prostore odredili v stari şempetrski
kasarni, kjer smo şe danes, te prostośe pa Smo poimenovali kot stavbo A. Poudariti
je treba, da je bilo odprtje że v tedanjih razmeruh pomembna pśidobitev za
Slovence, saj so se bolniki z rakom zdravi|i kot drugi bolniki po razliěnih
bolnişnicah v drż.avi.
1. avgusta 1938 so na Banovinski inştitut sprejeli prve bolnike in jih v tem letu
obsevali. Prvotni inştitut je imel oddelka z 28 posteljami. obsevali so s tremi
rentgenskimi obsevalnimi napśavami, brahiteśapijo pa so izvajali z Ż26 Ra.
Obsevalne naprave, ki sojih uporabljali, so bile ob ustanovitvizavoda nove, to so
bile rentgenska obsevalna napśava ''stabilivolt", ''Schčffer_Wittejeva'' kontaktna
naprava za obsevanje ter "Chaoulova" kontaktna obsevalna naprava za obsevanje
iz neposredne bliżine. Zanimivo pa je, da so radij za potrebe brahiterapije kupili
od pśimarija dr. Pogaěnika, ki ga je kot otolog uporabljal że od leta I9Ż8.Pozneje
so şe radij dokupili tako da smo desetleda imeli na razpolago 460 mg radija.
obdobje med Ż. Svetovno vojno je dejavnosti inştituta okrnilo in şele po vojni se
je inştitut razvijal naprej. V obdobju po vojni je bil inştitut na silo zdrużen s tako
imenovanim rentgenskim zavodom v skupen ''Rentgenoloşki in radioloşki zavod''.
Zîleta 1947 'ko se je ustanovila katedra za onkologijo in radioterapijo, se je zavod
preimenoval v onkoloşki inştitut, ostal pa je v sklopu zdru½enih ustanov
medicinske fakultete.
V tem obdobju so bile zasnovane tudi nove dejavnosti, osnovan je bil centralni
Register rakaza Slovenijo z obveznim prijavljanjem rakavih bolezni od 1. januarja
1950, leta 1951 citoloşka diagnostika in zdravljenje z novimi citostatiki.
obdobje v letih od I95Ż - 1960 je pomenilo predvsem intenzivnejşi nzvoj
posameznih stśokovnih dejavnosti. S pridobitvijo novih kadrov so se razvijale
radioterapija,radioźlzika, Zasnovane so bile nove dejavnosti, tako fizioterapija leta
1956, radioizotopna diagnostika leta 1957, epidemiologija in medikosocialna
slużba pa leta 1958. Za to obdobje je pomembno tudi razvijanje timskega dela.
Leta 1955 so zaěeli prve bolnike obsevati z "Betatronoffi'', k ga je sicer kupil
Inştitut "Jo½ef Stefan". To je bil prvi akcelerator v Sloveniji. Na inştitutu Jożef
Stefan so ga uporabljalije za poskuse, vendar je bil tako prirejen, da je bil
8
uporaben Za obsevanje bolnikov z globoko leŽeěimi tumorji, pśedvsem s
pljuěnimi tumorji.
Tudi prostorsko seje inştitut razşiril s pridobitvijo prostośov Invalidskega podjetja
'' S oěe'' in Zav o da za r ehabilitr acij o invalidov iz'' şempetrske kasarne''.
Upravnoadministrativna in hkśati tudi denarna vezanost inştituta na zavod
kliniěnih bolnic (sedanji Kliniěni center Ljubljana) sta oviśali razvoj inştituta.
Prizadevanja za osamosvojitev, trajala so veě kot dve leti, so koněno dosegla
uspeh. Z odlokom takéatnega Izvrşnega sveta (23. junij 1961) je bil 1. augusta
1961 inştitut Zopet ustanovljen kot samostojen zavod. ocenjujejo, da je po
osamosvojitvi inştitut vzcvetel.
Za to obdobje je pomembno, da je bilo omogoěeno śazvijanje raziskovalne
dejavnosti. Leta 1964 so inştitut z odloěbo Republişkega sekretaśiata za
śaziskovalno delo in visoko şolstvo uradno priznali kot znanstveni zavod. Vedno
veě zdravstvenih delavcev je doseglo stopnjo doktośja in magistśa znanosti,
sodelavci so bili deleżni nagrade Sklada Borisa Kidriěa, inştitut se je vkljuěeval v
mednaśodne koopeśativne raziskave.
Leta 196Ż je na inştitutu pśiěela delovati prva telekobaltna obsevalna naprava
''Gamatron'' v prostorih, zgrajenih na dvorişěu stavbe A.
Prostorska stiska bolnikov, hospitaliziranih na inştitutu, se je prehodno nekoliko
omilila s pśidobitvijo gluhonemnice, pred tem pa je moral inştitut zgraditi şe
leseno barako za 24 postelj ob Lipiěevi cesti. Bivşo gluhonemnico, stavbo ob
Zaloşki cesti smo adaptirali z lastnimi sredstvi, poimenovali smo jo stavba B. V
to stavbo smo poleg bolnişkih postelj vselili tudi nekatere laboratorije, predvsem
pa knjiżnico, ,'p.uu÷" in gospoőaśskôenote (kuhinjo, pśalnico). Šele ş pśidobitvi3o
bivşe Inteśne klinike letaI97Ż, ki smo jo pśav tako adaptiśali s svojimi sredstvi,
se je prostorska stiska omilila. V vseh trîh stavbah smo imeli 330 standardnih
postelj, pomanjkanje postelj pa smo poskuşali omiliti s tako imenovanimi
'zasilkami''. Tako je znaşal dnevni stależ hospitaliziranih bolnikov veě kot 360.
Sele najnovejşe smernice zőrav|1eĄarakavih bolnikov s pśehodom na ambulantno
zdśavljenje so olajşale vsakodnevno iskanje prostih postelj za bolnike.
Drugo tîlekobaltno obsevalno napravo smo kupili |eta 1969 iz sśedstev sklada za
gradnjo inştituta. Najpśej smo jo postavili v prizidek na dvorişěu şempetrske
kasarne, S prevzemom stavbe C, torej bivşe interne klinike, pa v prizidek ob njej.
Z vselitvijo v teleterapevtski objekt (TRT) smo jo ponovno pśeselili leta 1977.
Misli o novem inştitutu so se porodile że v medvojnem obdobju. Celo prvi naěrti
so şe dostopni v naşem aśhivu. S predvidevanjem ruzvoja onkologije so bile że
Leta 1961 izőelanî strokovnoprogramske ZaSnoVe. Leta 1965 so bili s pomoějo
republişkih sredstev izôelaniprojekti Zanov inştitut. ZagoĎov|jena so bila sśedstva
in lokacija. Po tedanjih naěrtih naj bi gradili inştitut na desnem bśegu Ljubljanice.
Toda z zakonom o gśaditvi Kliniěnega centra iz |eta 1966 se je graditev inştituta
prelożila. ostali smo brez novega inştituta. Sele z novim zakonom izleta I97I je
9
bilo odloěeno, da se pśvi del inştituta, tako imenovani teleterapevstki objekt
(TRT), zgraôi na levem bśegu Ljubljanice' Ta objekt skupaj s stavbo D, kjer so
ambulante, laboratoriji in bolnişki oddelek, je bil dokoněan |eta I98Ż. V TRT smo
vselili obsevalne naprave, oba telekobalta ter novi linearni akcelîrator.
Toda misli na novi inştitut nismo nikoli opustili. Leta 1994 je bila izdelana
pśogśamska Zasnova za novi inştitut, leta 1997 pa So se zaě.ela gradbena dela in do
danes ni dokoněan.
In şe nekateri mejniki v delovanju inştituta:
Leta 1970 smo uvedli kombinirano citostatsko zdśavljenje.
Leta 1973 je bil na pobudo akademika prof' dr. Franca Novaka, Svetovno znanîga
ginekologa, ustanovljen Center zabolezni dojk. S pśidobitvijo prostorov v stavbi
bivşe inteśne klinike, poimenovane stavba C, so se Sprostili prostori v şempetrski
kasarni, tako da si je centeś zabolezni dojk, poimenovali smo ga po kirurgu prim.
dś. Jożetu Żitn1ku, naşel svoj pśostoś. Ker je v stavbi A ostal tuői rentgenski
oddelek S prvo mamogśafsko śentgensko napravo (mamograf), je bilo to sicer
priroěno, vendar so bili in so ti prostori - in takşni so şe vedno - neugledni,
utesnjeni.
Istega leta smo zaěeli upośabljati tudi prvi simulator. To je pravzaprav rentgenska
napśava' ki omogoěa simuliranje obsevalnih polj in pomaga pśi naěrtovanju
obsevanja.
Leta 1975 smo zaěeli doloěîvati hoémonske receptośje ter izvedli prvi kéiokirurşki
poseg. Zanimivo je, da napravo, ki omogoěa tak poseg, uporabljamo şe danes,
seveda ěe ni v okvari.
Pomemben napśedek smo storili v bśahiteśapiji. Brahiterapija kot del radioteśapije
je pri zdravljenju uporabljala kaś veě radionuklidov, najpogosteje pa smo
uporabljali radij in iridij. Vse posege smo vśşili roěno, kar je pomenilo veliko
obremenitev śok in celega telesa opeśateja zaraői ionizirajoěega sevanja. Leta
1979 pa smo pśiěeli zamenjevati radij s cezijem, uvedli smo tako imenovano
''śoěno poznejşe polnjenje'' (after loading). Leta 1983 smo kupili Curietśon, prvo
mehansko napravo za poznejşe polnjenje za ginekoloşko bśahiterapijo. Pśednost
takih napśav je v tem, da se terapevt in negovalno osebje praktiěno ne obsevajo,
ker naprava z aktiviśanjem samodejno vstavi vire sevanja v Že vnaprej vstavljeni
nosilec vira v bolnici, pśi posegih ali negi pacientke pa lahko vire zaěasno
ocistranimo. şeie ieta i993 smo kupiii Miniśaci, pśav tako napravo za poznejˇe
polnjenje, kot vir sevanja se upośablja iśidij' To napśavo uporabljamo ali smo
uporabljali zazaěasne vsadke pri zdravljenju ginekoloşkih oblik raka in śazliěnih
vrst raka obseěnice.
Leta 1983 je kot samostojni oddelek zaěel delovati oddelek za psihoonkologijo.
l0
Pśostośi sedanjega onkoloşkega inştétuta
Pśvi prostośi ustanovljenega onkoloşkega inştituta so bili v ''şempetrski kasaśni''.
Iz zgodovine je znano, da je şempetrska kasarna dobila svojo dokoněno podobo
leta 1780, to je pśed veě kot ŻŻ0leti. Zaěetek şempetrske kasaśne pa sega şe dlje,
saj so pśav na tem pśostoru stale zgradbe lazarîtaże od 13. stoletja naprej. In prav
v teh pśostorih so şe vedno nekateśi najpomembnejşi oddelki onkoloşkega
inştituta, kirurşki, intenzivni, diagnostiěni, brahiśadioteśapevtski.
Druga stavba onkoloşkega inştituta (o.I') je stavba B, bivşa gluhonemnica. Poleg
bolnişkih oddelkov smo vanjo preselili knjiŽnico, kuhinjo, del uprave in lekarno,
knjiżnico. Z zmanjˇevanjem posteljnih kapacitet smo V stavbo B preselili şe
Registeś raka za Slovenijo.
Keś je bila v 60.letih vedno hujşa prostorska stiska, Smo V letih 1966-67 postavili
pśovizorij, paviljon s 24 posteljami za ginekoloşke pacientke. S pśidobitvijo stavbe
C leta 1973 smo pśovizorij kot bolnişki oddelek opustili, vanj pa naselili upśavo.
Leta I98Ż smo dogśadili stavbo D ob objektu TRT, vanj smo poleg bolnişkega
oddelka D II naselili v prvo nadstśopje patocitoloşki in patohistoloşki laboratorij ter
raěunalnişki centeś' Z graditvijo novega inştituta, ta bi morala biti koněana leta
1999, pöěakujemo da bo letos dokoněana vsaj stavba H ob stavbi D, kjeś bi
pridobili dva sodobna bolnişka oddelka; v pritliěje, namenjeno bodoěemu
radioloşkemu oddelku, pa pa bi vselili ambulante, seveda zaěasno, dokleś ne bi
adaptirali stavbe D.
Kliniěne stśoke in opśemljenost inştituta
Na onkoloşkem inştitutu so Zastopane tri kliniěne stśoke: kirurşke, śadioteśapija in
intemistiěna onkologija.
Kiruśşke stroke so şe vedno locirane v stavbi A, le del ginekoloşke operative ima
del hospitala v stavbi C. Radioteśapija z obsevalnimi napravami ima te locirane v
objektu TRT, razen bśahiterapevstkega oddelka, ki je v stavbi A. obsevanci so
hospitalizirani pśeteżno v stavbi C ter delno v stavbi D v drugem nadstropju.
Bolniki in bolnice, ki pśejemajo sistemsko zdśavljenje, so hospitalizirani v stavbi
B, delno pa na dveh oddelkih v stavbi C in D. Stśoge loěenosti pravzapśav ni, k
temu je pripomoglo tudi vedno pogostejşe kombiniśano zdravljenje, saj veliko
ştevilo bolnikov zdravimo z obsevanjem, obenem pa pśejemajo sistemsko
zdravljenje.
Inştitut razpolaga s sedmimi obsevalnimi napravami za teleterapijo. Dve
rentgenski obsevalni napśavi sta namenjeni za povśşinska in paliativna obsevanja,
dve telîkobaltni obsevalni napravi in tśije akceleśatorji pa za obsevanje globlje- in
globokoleżeěih tumorjev. Z najnovejşim linearnim akceleratorjem bomo dosegli
poleg nataněnega globinskega obsevanja, k temu bo pripomogla prikljuěena
11
naěrtovalna naprava zatridimenzionalno naěśtovanje, tudi obsevanje z elektśoni,
in to predvsem tumośjev, ki ne segajo pregloboko in ni za½eleno, da bi bile
struktuśe pod njimi po nepotśebnem izpostavljene ionizirajoěemu sevanju.
Internistiěna onkologija Se nedvomno najhitśeje razvija' Na śazpolago so vedno
bolj aktivne uěinkovine zazdrav|jenje solidnih tumośjev in sistemskih obo|enj.Za
svetovnim śazvojem skośajda ne zaostajamo, poudaśiti pa je treba, da je sistemsko
zdravljenje med najdśażjimi. Poleg tega sistemsko zdravljenje spśemljajo toksiěni
sopojavi. Zapleti, zlasti po agśesivnem sistîmskem zdśavljenju, so pogosti, Zato so
nujni posebno opśemljeni prostori. Graditev in opremljenost takih pśostorov sta
pśedvidena v stavbi D po adaptaciji in nadgśadnji'
Zelo je poudaśjeno timsko delo. To pomeni, da pri odloěitvi o postopku
zdravljenja Za posameznega pacienta pravzaprav nikoli ne odloěa en sam
specialist, temveě je v strokovni skupini, ki spĚema odloěitev, veě stśokovnjakov
razliěnih strok. Znano je, da danes 28vo rakavih bolnikov pozdravimo s kirurşkim
posîgom' I8vo z obsevanjem, 87o s kemoteśapijo in 67o s kombinacijo radioterapije
in kemoteraplje. Zavedati se je treba, da kombinacije vseh naěinov zdravljenja
raka vedno bolj vstopajo v standardna zdravljenja in le skupina razliěnih strokovnjakov
lahko izbeśe najbolj ustrezen naěin zdravljenja.
Za delovanje kliniěnih stśok in ştevilnih raziskovalnih dejavnosti so potśebni tudi
ustrezno opśemljeni labośatorijski oddelki, prav tako pa tudi specialna knjiżnica.
Gotovo so oddelki za patomorfologijo, patocitologijo in tumośsko biologijo
vkljuěno z laboratorijem Za tumośske oznaěîva|cî med najbolj pomembnimi za
vso dejavnost na inştitutu. Da pa Smo lahko povsem samostojni. so pśav tako
potśebne vse druge gospodaśske in administrativne dejavnosti.
Danes je vseh sodelavcev na inştitutu veě kot 700. od tega je 1 09 visokostrokovnih
delavcev, med njimi 87 specialistov razliěnih stśok, ki So Zastopane na inştitutu.
Ker je inştitut uěna ustanova, so ştevilni tuői specializanti vseh strok, skupaj z
visokostrokovnimi zdravstvenimi sodelavci 28.
Poleg vsakdanjega rutinskega dela poteka na inştitutu Ż4 znanstvenośaziskovalnih
ştudij, med katerimi so nosilci raziskovalnih tem kar v ővajsetih pśimerih z
inştituta. Hkśati poteka kar 30 kliniěnih ştudij. Tudi publicistiěna dejavnost je
bogata, sodelavci inştituta objavljajo svoja dela v najbolj priznanih znanstvenih in
strokovnih revijah po svetu ter samostojnih publikacijah. Inştitut dvakéat na leto
izdaja strokovno revijo onkologija' od prvega iziôa je minilo że şest let. V reviji
s svojimi sestavki soőelujejo visokostrokovni soőelavci inştituta in je namenjena
vsem slovenskim zdśavnikom.
Zdravstvena nega in oskrba onkoloşkega bolnika sta danes visokostrokovni
dejavnosti' Vseh zaposlenih v tej dejavnosti je na inştitutu veě kot ŻŻ0. Z
śazvojem stroke lahko pśiěakujemo, da se bo ta dejavnost şe śazşiśila, saj se mora
kot vse pśeostale onkoloşke stroke nenehno śazvijati in dopolnjevati. In ne
nazaônje, svoje znanje in dognanja je dolżna posredovati tudi drugim
lŻ
zdravstvenim delavcem. Zavedati se moramo' da inştitut ne more oskébeti vseh
obolelih za śakom, zdśavljenje in nega pa Se morata nadaljevati tudi tedaj, ko je
bolnik że zapustil naşo ustanovo.
Izobrażevanje iz onkoloşke zdravstvene nege je kot obvezeni del pripravniştva na
inştitutu prisotno że odleta 1989. Zanémivo pa je, da v rednem uěnem progśamu
na Visoki şoli za zdśavstvo onkologija ni pśedmet v ustśeznih smeśeh, Ďazen na
oddelku za śadiologijo. In to celo, ěe vemo, da incidenca śaka naraşěa. Skoraj
nujno je tśeba v izobrażîvalni program za diplomiśane medicinske
sestre/zdravstvenike uvesti onkologijo in onkoloşko zdravstveno nego kot
samostojna predmeta.
V letu 2003 bo onkoloşki inştitut praznoval65. obletnico zaěetka delovanja.
Viri:
1. Šavnik L: Zdrav|jenje raka. DZS Slovenije, Ljubljana, 1949
2. Sovinc A, S Plesniěaś' Šempetśska vojaşnica - poskus vrednotenja kulturnega
spomenika. Med razgl 1989: Ż8: 56I-575
3. 35. obletnica zaěetka dela onkoloşkega inştituta v Ljubljani. 1938-1973.
Ljubljana 1973
4. onkoloşki inştitut v Ljubljani' 1938 - 1978, onkoloşki inştitut v Ljubljani,
Ljubljana, 1978
5. onkoloşki inştitut v Ljubljani 55 let 1938-1993' Ljubljana 1993
13
ONKOLOSKA ZDRAVSTVENA NEGA
vĘERAJ, DANES, JUTRI
Marina Velepňě, viş.med. s e s.
o nko l o ş ki inş titut Lj ub lj ana
Uvod
20. stoletje je sestrinstvo priěakalo kot stroka' vstopajoěa v svoje dśugo stoletje.
osnovne standaśde stroke zdravstvene nege je postavila Florence Nightingale że
sredi 19. stoletja na bojişěih Kéimske vojne. Leto 2000 pa je s pśiěetkom 21.
stoletja obeleżilo priěetek drugega stoletja za onkoloşko zdravstveno nego.Tudi
onkoloşka zdravstvena nega ni nastajala v şolskih klopeh, temveě kot nujna
podpośa napredku medicine v borbi pśoti boleznim, imenovanim rak. Krimsko
vojno za onkoloşko zdravstveno nego je povzroěila ekspanzija kliniěnih raziskav
ştiri desetled anazaj. Danes onkoloşka zdravstvena nega predstavlja specializirano
strokovno podśoěje.
osnovne vsebine so vkljuěene v izobraż'eyanje medicinskih sesteś, nadgradnja pa
je v razvitem Svetu v specialistiěnih in akademskih ştud´ih onkoloşke zdravstvene
nege.
Onkoloşka zdśavstvena nega věeraj
Na razvoj onkoloşke zőravstvene nege so vplivali ştiśje dejavniki:
. nacionalno in inteśnacionalno spoznanje, da śakave bolezni predstavljajo enega
glavnih zdravstvenih problemov;
. Znanstvenirazvoj in tehnoloşki doseŽki;
. spśemembe v profesionalnem in laiěnem odnosu do śakavih bolezni;
. spśemembe v sami stroki zdśavstvene nege.
Kot specializirano podroěje zdravstvîne nege se je priěela razvijati şele v drugi
polovici 20. stoletja. Poěasen ruzvoj zôravstvene nege pred tem ěasom je bil v
tesni povezavi s slabim razumevanjem bolezenskega pśocesa in celo strahom pśed
możnosdo okużbe.
Veěina takśatnih medicinskih sester, ki so izvajale zdśavstveno nego najveěkśat
bolnikom v napśedovanem stadiju obolenja, je svoje delo opisovala kot
depresivno in bśezupno'
Fizięna oslabîlost bolnikov, sméad in kévavitve razpadajoěih tumorjev, neuspeşno
lajşanje boleěine, inkontinenca, so pśedstavljali neobvladljive negovalne probleme.
Strah pśed okużbo z rakom pa tudi veliko pomanjkanje negovalnega osebja.
I4
V 18. stoledlleta l740je bila v Reimsu v Franciji ustanovljena prva bolnişnica
za śakavo nalezljivo bolezen, leta 185 1 v Londonu Royal Marsden Hospital, prva
bolnişnica, izkljuěno za zdrav|jenje bolnikov z rakom. v ZDAje 13 let kasneje
odpśl vrata bolnikom z rakom The New York Cancer Hospital, ki je danes priznan
kot eden najslavnejşih onkoloşkih centrov V Svetu' Memorial Sloan-Kettering
Cancer Cîntîr. Banovinski inştitut za raziskovanje in zdravljenje novotvośb v
Ljubljani, danes onkoloşki inştitut Ljubljana, deluje od leta 1938.
Po odkéidu anestezije 1846. leta in antisepse |eta 1867 je bil veě desetletij naěin
zdravljenja kirurşki poseg. Zdravstvena negaje bila klasiěna obposteljna kiśurşka
nega brez ustreznih pripomoěkov. Zarudi pśeslabega razumevanja obsevalnih
ěasov so Se po priěetku zdśavljenj z X żarki in radijem pojavile teżke
postiradiacijske spremembe in nekśoze, ki so teśjale pśilagoditev zdravstvene nege
nastalim poşkodbam.
Razvoj zdravljenja s citostatiki po II. svetovni vojnije bil vzrok za hitrejşi razvoj
onkoloşke zdravstvene nege. Medicinske sestśe so potrebovale doőatno znanje o
zdravilih in njihovih stśanskih uěinkih teś postopno razvija|e specifiěno
zdravstveno nego. Vse do leta 1979,ko je bila objavljena prva ştudija o şkodljivih
vplivih citostatikov na osebje, ki dela znjimi nezaşěiteno (Falck s sodelavci), so
mîdicinske sestre pśipravljale in aplicirale citostatike brez vsake zaşěite in celo
noseěe.
Onkoloşka zdravstvena nega danes
organizacija Ameśican Cancîr Society je v letu 1979 definirala onkoloşko
zdśavstveno nego kot strokovno delovanje medicinskih sesteś na podroěju
pśeventive, zgoônjega odkéivanja rakavih bolezni' zdrav|jenja, zdśavstvene nege
teś śahabilitacije bolnikov S to boleznijo. Danes je znaěilnostim onkoloşke
zdśavstvene nege dodano izobra½evanje bolnika in njegovih najbliżjih' svetovanje
in ěustvena podpora bolniku in svojcem v ěasu diagnostike, zdravljenja in
umiranja, sodelovanje pri kliniěnih raziskavah teś samostojno raziskovalno delo
na podroěju zdravstvene nege.
Vsebina sodobne onkoloşke zdravstvene nege izhaja iz źllozoźlje onkoloşke
zdśavstvene nege, ki jo je leta 1989 pśipśavila komisija EoNs (European
oncology Nursing Society) in smo jo kot osnovo onkoloşke zdravstvene nege
osvojile ştevilne medicinske sestśe. Ze iz same filozofije onkoloşke zdravstvene
nege sledi, da je kot metoda dela uporabljen proces zdśavstvene nege S holistiěnim
pristopom k bolniku, s ěimer se zagotavlja individualnost, sistematiěnost in
kontinuiteta zdravstvene nege. Kakovostna zdśavstvena nega se izvaja po
standaśdih onkoloşke zdravstvene nege' S teżnjo po enotni doktrini.
onkoloşka zdravstvena nega sodi med eno izmed najbolj dinamiěnih podroěij
zdravstvene nege. Temelji na poznavanju fizioloşkih, psiholoşkih, socialnih in
15
kultumih konceptov. Rakave bolezni se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti in obeh
spolov. Izvaja se praktiěno povsod: v bolnişnicah, domovih za staśejşe oběane, v
zdravstvenih domovih, na bolnikovem domu. Pristop k bolniku je te½ji zaradi şe
vedno negativnega prizvoka diagnoze, kar pogosto onemogoěa sproşěeno
komunikacijo z bolnikom. Medicinska sestra je enako pozorna do tistih z mo½no
diagnozo kot do tistih, ki z rakom żivijo.
Zőravstvena oskśba bolnikov z rakom je vsestśanska, kar pomeni' da je zelo malo
bolnikov zdravljenih le kirurşko, samo Z obsevanjem ali takih, ki pśejemajo samo
sistemsko onkoloşko terapijo. Princip zdravljenjaje multimodalen. Medicinska
Sestśa mośa poznati vsako od możnosti zdśavljenja teś medsebojne uěinke v
razliěnih kombinacijah zdrav|jenja. Je sodelavec in paśtner v multidisciplinamem
zdravstvenem timu in igra osrednjo in povezovalno vlogo v śaziskovalnem timu.
Na podśoěju śaziskav zdravstvene nege je pśimami śaziskovalec.
onkoloşka medicinska sestra deluje tośej kot neposśedna naěśtovalka in izvajalka
zdśavstvene nege' organizatorica, usklajevalka, svetovalka, vzgojiteljica in
zagovośnica bolnika ter raziskovalka.
Razliěni naěini zdravljenja onkoloşkih bolnikov so osnova za delitev onkoloşke
zdravstvene nege na:
. kirurşko-onkoloşko zdśavstveno nego
. zdravstveno nego obsevanega bolnika
. zdravstveno nego sistemsko zdravljenega bolnika
. zdravstveno nego paliativno zdravljenega bolnika
Vsako od naştetih podroěij je zelo şiśoko in se zaradi hitrega razvoja medicine
nenehno dopolnjuje z novim znanjem. Podśoěja postajajo specializirana tudi v
zdravstveni negi, kar se każe v veliko veějem ştevilu ożjih specializacij tuői za
medicinske Sestśe v onkologiji.
Onkoloşka zdravstvena nega jutri
Zaraôi staranja prebivalstva in s tem v zvezi s porastom śakavih bolnikov, vedno
veějimi stroşki zdśavljenja, veěina dr½av ½e danes spśeminja sisteme
zdśavstvenega varstva. Nedvomno bo ekonomski vidik zdrav|jenja bolnikov z
rakom postajal vedno bolj pomemben in bo poleg hitrega razvoja medicine in
tehnologije vplival tudi na razvoj onkoloşke zdravstvene nege.
V éirżavah, kjer je onkoioşka zélravstvena nega vsebinsko premalo pśisotna v
baziěnih uěnih programih, bo potśebna temeljita spśememba. Velik poudarek bo
na poznavanju genetike, śiziěnih dejavnikov za nastanek śaka in preventivi,
paliativni zdravstveni oskśbi in spremenjenih oblikah zdravljenja (ambulantna
zdśavstvena nega, zdravljenje na domu, vkljuěevanje bolnikov in svojcev v
samooskśbo bolnika itd).
16
Vedno veě medicinskih sester z magisteśiji in doktośati bo z raziskovalnim delom
vplivalo na boljşo kakovost zdravstvene nege in njen razvoj.
Novî tehnologije v povezavi z novimi metodami v zdravljenju onkoloşkih
bolnikov, novi pripomoěki za izvajanje terapije in zdravstvenî nege' informacijska
tehnologija, bodo bistveno vplivali tudi na razvoj onkoloşke zdravstvene nege'
Spremenjen bo naěin informiranja in obveşěanja bolnikov in şirşe populacije.
Touch Screen śaěunalnişki pśogśam' internet, elektronska poşta in
telekomunikacija bodo dopolnjevali pisna izobśaż'eva|na gradiva. Pridobivanje
strokovnih informacij bo obogateno z virtualnim treningom, s simulacijskimi
sistemi uěenja medicinsko-tehniěnih posegov in postopkov zdravstvene nege pred
delom z bolnikom. Brcz½iěna in radijska frekveněna tehnologija bo omogoěala
|a½je raělnalnişko planiranje zdravstvene nege, telenursing bo standardno
uporabljen.
Zakljuěek
onkoloşke medicinske sestre jutśişnjega dne se bodo morale sooěiti z vplivom
tehnologije na vlogo sestrinstva v prihodnosti in s spremembami, ki jih bo
tehnologija povzroěila. Razvoj onkoloşke zdravstvene nege bo posledica
bogatejşega znanja medicinskih Sesteś Z licenco za opravljanje onkoloşke
zdśavstvene nege, dokumentiranja zdravstvene nege in raziskovalnih izsledkov.
Cilj je odliěna zdśavstvena nega, visoka stopnja zadovoljstva bolnikov, vseh tistih,
ki tudi zaradi medicinskih SîSter ne bodo postali onkoloşki bolniki in navsezadnje
tudi zadovoljstvo medicinskih sesteś.
Literatura:
1. Velepiě M.: Zdravstvena nega na podśoěju onkologije v R Sloveniji
In : Pśimic Zakelj M.: Posvetovanje o dśżavnem pśogramu nadzorovanja raka,
Zbornik Pśispevkov, Ljubljana: onkoloşki inştitut, 1996
2. EONS: A core cuśriculum for a post-basic course in cancer nuśsing. London:
EONS, 1989
3' Velepiě M.: Razvoj in pomen onkoloşke zdśavstvene nege, Priroěnik iz
onkoloşke zdravstvene nege in onkologije; onkoloşki inştitut Ljubljana, 2000
4. Henke (Yarbśo) C: Caneer Nursing: The Second Century, Seminars in
Oncology Nursing, Vol.16, No1, 2000,
5. Lois J. Loescher: The Influence of Technology on Caneer Nursing; Seminars in
Oncology Nursing, Vol.16, Nol, 2000,
6. Spśoss J. A., Heaney C.A.: Choping Advanced Nursing Praetice in the New
Millînium Seminaśs in oncology Nursing, Vol.16, No 1, 2000,
11
7. Treacy J.T., Mayer D.K.: Perspectives on Canceś Patient Education, Seminaśs
in oncology Nuśsing, Vol.16, No 1,2000,
8. Ruttadge D.N., Bookbindeś M: Processes and outcomes of Evidence-Based
Practice, Seminars in oncology Nuśsing, Vol. 18, No 1, 2002'
18
RAK DANES IN RAK SEST DESETLETIJ NAZAJ
Prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med.,
oddelek za epidemiologijo, onkoloşki inştitut Ljubljana
Uvod
Zanimanje za maligne bolezni se je poveěalo v drugi polovici 20. stoletja, ko
nalezljive bolezni zaruői izboljşanja żivljenjskih pogojev, odkéida antibiotikov in
uvedbe cepljenj vsaj v razvitem Svetu niso bile veě najpomembnejşi vzśok smśti.
Rak pa seveda ni nova bolezen. Kostne tumośje in nekatere druge malignome So
odkrili że pśi pregledovanju egipěanskih mumij. opise simptomov in znakov, ki
jih pripisujemo malignim boleznim, so naşli V kitajskih in arabskih śokopisih.
Izraz "karcinom'' je uvedel Hipokrat v 4. stoledu pred naşim ştetjem z gśşko
besedo ''karkinos''' kar oznaěuje morsko ½ival., raka. Tako ga je poimenoval po
videzu nekaterih tumorjev, pa tudi zato,ker se bolezen kot rak s svojimi kleşěami
şiri v oddaljene ośgane. Ceprav je poudaśjal pomen okolja pri nastanku bolezni pri
ěloveku, pa je menil, da raka povzśoěa pśeseżek ''ěrnega ½o|ěa", ki ga izdelujeta
vśanica in żelodec, ne pa jetra. Njegov nauk je pśevladoval v medicini skozi ves
sśednji vek in şele v renesansi so pśiěeli dvomiti o pśavilnosti njegove ruzlage
nastanka bolezni. V znanem ôelu De mośbis artificium je F-amazzini (eta l7l3
zapisal, da śedovnice pogosteje kot druge żenske zbolevajo za rakom dojk zato,
keś nimajo otśok. To zgodnje kliniěno odkśitje je stoletje kasneje statistiěno
potrdil Rigoni-Steśn. Ugotovil je, da je śak dojk petkéat pogostejşi med nunami
kot med drugimi żenskami.
Leta 1775 je Sir Percival Pott opisal raka moşnje pśi dimnikarjih. Ta povezava
poklica in raka je mejnik v onkoloşki epidemiologiji, saj je pśvi opis śaka kot
poklicne bolezni. Pottovo delo je nadaljeval Henśy Butlin, kiruśg v bolnişnici
Svetega Bartolomeja v Londonu. Ugotovil je, da je bilo pri dimnikarjih, ki so
nosili zaşěitna oblaěila, tega śaka bistveno manj. S tem je pokazal na pomen
okolja pri nastanku raka in na możnosti za njegovo pśepreěevanje.
Razvoj vitalne statistike' zbiranja podatkov o umśljivosti in vzrokih smfii ob
koncu 19. stoleda,je omogoěil prouěevanje razşirjenosti śakavih bolezni v raznih
populacijah. William Farś iz Anglije in Maśc d'Espin iz Svice sta pśipśavila
poseben sistem poimenovanja in śazvśşěanja vzrokov smśti, Mednarodno
klasifikacijo bolezni. Enotno razvrşěanje vzrokov smśti je omogoěilo boljşo
mednaśodno primerljivost teh podatkov. Leta I9I5 je bila objavljena knjiga z
naslovom Umrljivost za rakom po Sveéu, prva obseżnejşa primerjava te vrste v
zgodovini.
Potreba po nataněnejşih, zanesljivejşih in obseżnejşih podatkih o raku na kakem
podśoěju, kot jih je mogoěe dobiti na osnovi statistike uméljivosti, je privedla do
19
ustanavljanja populacijskih registrov raka. Prvi populacijski register raka v Evropi
je bil ustanovljen leta 1929 v Hamburgu, peti pa je bil slovenski, ustanovljen leta
1950. Danes deluje veě kot 300 populacijskih registrov śaka, ki pokśivajo okéog57o
Svetovnega prebivalstva.Zbirajo in obdelujejo podatke o incidenci, ştevilu novih
primerov raka na svojem podśoěju, ştevilu vseh, kdajkoli zdśavljenih bolnikov
(pśevalenca) in o njihovem preżivetju. Ustanavljanje śegistrov je omogoěilo
pridobiti nataněnejşe podatke o bremenu raka in usmerjalo nadaljnji razvoj
onkoloşke epidemiologije v drugi polovici 20. stoletja.
Ęep.av so bile nekatere raziskave naśejene ½e preő zaěetkom 20. stoleda, se je
onkoloşka epidemiologijarazmahrélapredvsem po dśugi svetovni vojni. V petdesetih
letih prejşnjega stoleda so bili objavljeni izsledki klasiěnih raziskav o povezanosti
kajenja s pljuěnim rakom in nekaterih kemikalij z śakom seěnega mehuśja'
Prouěevanje razlik v incidenci raka po Svetu, ştudije zbolevanja za śakom med
priseljenci in izsledki analitiěnih epidemioloşkih śaziskav so pripeljali do
spoznanja, da je veěji deleż rakov posledica delovanja kemiěnih, fizikalnih in
bioloşkih dejavnikov iz okolja in da je rak koněni rczultat medsebojnega
uěinkovanja dejavnikov iz okolja, dedne zasnove in nakljuěja. Vsa ta spoznanja pa
ne bi imela pomena' ěe ne bi pripomogla k osnovnemu cilju onkoloşke
epidemiologije, spoznanju dejavnikov tveganja in prepśeěevanju zbolevanja in
umiranja zarakom.
Razşiśjenost śaka po svetu
Po ocenah strokovnjakov Mednaśodne agencije za raziskovanje raka je bilo leta
2000 po svetu 10,1 milijona novih primerov śaka, 5,3 milijona med moşkimi in
4,7 milijona med żenskami. Za rakomje umélo 6,2 milijona |juôi (4,7 milijona
moşkih in2,7 mélijona żensk). oő leta 1990 sta se incidenca in umśĚivost poveěali
zaŻŻ7o.
Kljub temu, da se je breme śaka v celoti poveěalo, tudi zaśadi staśanja prebivalstva,
pa je v zadnjih desetletjih pĄşnjega stoletja vsaj na nekaterih podroějih opazen
napredek pri nadzorovanju raka. Tako se umrljivost zarakomv ZDA in nekaterih
zahodnoevropskih drżavah v starosti 35-64 |et zamanjşuje, pśedvsem na raěun
śakov, ki so povezani pśeteżno s kajenjem, pa tuői nekateśih drugih, kot npr.
żeloděnega śaka' śaka dojk in matemiěnega Vratu. Izsledki ştudije EurocarekaŹejo,
da se pśeżivede bolnikov z rakom v Evśopi izboljşuje.
Po incidînci so po svetu najpogostejşi raki pljuě, dojk, debelega ěrevesa in danke,
żelodca in jeter. Vrsta rakov, ki prevladujejo na kakem svetovnem podroěju, je
odvisna pśedvsem od dejavnikov, ki so povezani z njenim nastankom.
Veliko ştevilo dejavnikov tveganja so ugotovili z baziěnimi in epidemioloşkimi
śaziskavami v zadnjih desetletjih pĚşnjega stoletja. Rezultate vseh śaziskav zbira
in v posebnem programu ocenjuje Mednarodna agencija za raziskovanje raka.
Żo
Skupine strokovnjakov, ki jih povabijo k sodelovanju, pregledajo vse objavljene
izsledkî baziěnih in epidemioloşkih śaziskav in po dogovorjenih merilih
prouěevane dejavnike razvrstijo v eno oő ştirih skupin' V prvo uvrstijo tiste, ki so
za ěloveka dokazano rakotvorni; v drugi skupini so tisti, zakaterevzroěnazveza
şe ni dokazana, je pa verjetna (za skupino "Ża" je ta możnost veěja, za skupino
"2b" pa manjşa). V tretji skupini so kemikalije in drugi dejavniki, ki so jih siceś
że prouěevali, vendar jih tśenutno şe ni mogoěe uvrstiti v nobeno od prej
omenjenih skupin in tudi ne v ěetr1o, kamoś sodijo kemikalije, ki veśjetno za
ěloveka niso kaścinogene.
Najpogostejşi raki in dejavniki tveganja
Revşěina in slabi socialnoekonomski pogoji so najpomembnejşi za şiśjenje
nalezljivéh bolezni, ki so povezane tudi z rakom. Cenijo, da je I8%o vseh śakov
posledica kśoniěnih infekcij, Ż5vo v ôrżavah v razvoju in manj kot l}vo na razvitih
svetovnih podśoějih.
Jetśni śak, najpogostejşi v śevnih podroějih Afrike, je posledica kéoniěne okuŽbe
z virusom hepatitésa B, k nastanku pa pśispeva tudi hrana, ki je okużena z
aflatoksinom. Velika ştudija v Gambiji v devetdesetih letih prejşnjejga stoletja je
pokaza|a, kako pomembno je cepljenje proti hepatitisu za pśepśeěevanje tega śaka.
ZaI pa danes podśoěja' Ěeś je veliko jetmega raka, nimajo uvedenega cepljenja,
saj za te progśame nimajo dovolj denarja.
Tudi śak mateśniěnega vśatu, za katerega so ştudije v osemdesetih in
devetdesetih letih prejşnjega stoletja pokazale, da je povezan z oku½bo z
nekaterimi virusi iz drużine papiloma, je pogostejşi na manj razvitlh podroějih
jużne Ameśike in Afrike' Pśesejanje, odkśivanje predrakavih sprememb v celicah
materniěnega Vśatu, je ośganiziśano le v nekateśih ôrż'avah; povsod tam, kjer
teěejo dobśo organizirani pśogrami, se zbolevanje Za tem rakom, ki prizadene
pśedvsem mlajşe żenske, zmanjşuje.
Razvétost in blagostanje pa spśemljajo dśuge teżave: zgodovinsko zgodnejşa
izpostavljenost karcinogenom na delovnih mestih, tobaěna epidemija in zahodni
naěin żivljenja, povezan z nepravilno prehśano, s ěezmerno telesno teżo in
premajhno telesno dej avnosdo.
Z javéozdravstvenega vidika ima kajenje cigaśet za zôravje pśebivalstva in
zbolevanje za śakom pśav gotovo najhujşe posledice. Epidemioloşke śaziskave so
do druge polovice petdesetih letŻ0. stoletja neizpodbitno pokazale, da je kajenje
vzroěno povezano s pljuěnim śakom; leta 1964 je amerişki zdravstveni ministeś to
zapisal v svojem Znanem pośoěilu. Sledile so raziskave, ki so pokazale, da je
ogrożenost kadilcev cigaret s pljuěnim śakom śes najveěja, vendar se je izkazalo,
da je kajenje povezano tudi s ştevilnimi dśugimi śaki. Skupina 29 strokovnjakov
iz 12 dr½av je na letoşnjem spomladanskem sestanku v Mednarodni agenciji za
ŻI
śaziskovanje raka ponovno pregledala vse novejşe raziskave o posledicah
aktivnega, pa tudi pasivnega kajenja. Ze dolgo znanemu seznamu rakov,
povezanih s kajenjem, med katerimi so pljuěni rak, rak gr|a, żre|a, pożiralnika,
trebuşne slinavke in seěnega mehurja, so dodali şe nove, zakateée dotlej ni bilo
dovolj dokazov, da so res vzroěno povezani s kajenjem: żeloděni in ledviěni śak,
rak mateśniěnega vratu in mieloiěno levkemijo. Niso pa potrdili povezanosti
kajenja z śakom prostate, materniěnega telesa in dojk.
ocenjujejo, da je v dvajsetem stoledu za posledicami kajenja umrlo veě kot 100
milijonov ljudi' Ce se ştevilo kadilcev v prihodnje ne bo zmanjşevalo, se bo
ştevilo smrti zaradi tobaka do leta Ż0Ż0 povzpelo na 10 milijonov letno. Kajenje
pomembno skrajşa povpśeěno priěakovano żivljenjsko dobo, saj ěetrtina kadilcev
umśe Že v sśednji żivljenjski dobi (med 35' in 69. letom starosti). Svetovni podatki
o incidenci in umśljivosti za pljuěnim śakom kaÁejo, kako se je tobaěna e3idemija
şirila iz zahoda proti vzhodu in z razvitéh na manj razvita podroěja. Cepśav je
zaskébljujoě porast kadilcev med mladino, pa bo na tśend pljuěnega raka v
naslednjih dveh desetletjih vplivalo predvsem opuşěanje kajenja med odraslimi
kadilci.
Ekonomski, socialni in tehnoloşki razvojje v drugi polovici 20. stoletja dodobra
spśemenil żivljenjski slog velikih skupin pśebivalstva v razvitem svetu in na
mestnih podśoějih de½e| v śazvoju. Posledici spśemenjenega naěina żivljenja sta
ěezmeśna telesna teża in debelost, v indusĚsko razvitéh drŽavah pśedvsem
zarudi ptemajhne telesne dejavnosti, v manj razvitih pa zaraôi boljşe preskśbe s
hrano. Lîta 1978 je bila v ZDA, na primer, prete½ka ěetrtina pśebivalstva, leta
1990 ½e tśedina, danes pa skoraj 607o. V Evropi je preteżka pribliżno polovica
prebivalstva. Poruşenemu energetskemu ravnovesju v nekaj desetletjih sledijo
kśoniěne bolezni, med njimi śaki debelega ěśevesa in danke, dojk' endometśija
in śak pśostate. Poleg kajenj a je nezdrav żivljenjski slog drugi najpomembnejşi
prepreěljiv dejavnik tveganja ştevilnih rakov. Izboljşanje żivljenjskih śazmer in
veě sadja in zelenjave v prehrani pa naj bi bila vzrokza to, da se zbo(evĄe za
żeloděnim rakom povsod poěasi zmanjşuje.
Raziskave v zadnjih desetletjih prejşnjega stoletja so seveda pśivedle şe do
ştevilnih novih spoznanj o povezanosti nekaterih vrst raka s kemiěnimi in
fizikalnimi dejavniki, od kateśih velja omeniti sevanja, tako ionizirajoěa kot
neionizirajoěa (sevanje UV in posledice ěezmernega soněenja, şe vedno
raziskovane morîbitne posledice elektromagnetnih polj nizkih in visokih
frekvenc). Molekulaśna epidemiologija in genetika odkśivata dedno spremenjene
gene, ki posameznikom veěajo ogrożenost z nekateśimi raki (npś. BRCA I inŻ z
rakom dojk). Upamo lahko, da bodo śaziskavî v prihodnjih desetledih omogoěile
ne le ugotavljanje teh sprememb, ampak tudi ustreznejşe ukśepanje proti njim'
njihovo popśavlj anje oz. zőravljenje.
Zavse pa ostaja zgodovinskega pomena ocena Dolla in Peta iz leta 1980 o deleżu
smśti za rakom, ki bi ga v ZDA lahko pripisali dotlej znanim nevarnostnim
ŻŻ
dejavnikom, med katerimi so najpomembnejşi vsi że omenjeni, kajenje, alkohol
in pśehśana, reproduktivni őejavniki in naěin spolnega tiv|jenja. Vsi ostali
dejavniki' ěeprav pomembni za ogrożenega posameznika, so s populacijskega
vidika manj pomembni, saj jim je izpostavljen majhen deleż prebivalstva.
V domeno onkoloşke epidemiolog'je pa ne sodi le śaziskovanje dejavnikov
tveganja, paě pa tuői pśouěevanje uěinkovitosti raznih preiskav in testov zaěim
pśejşnje odkśivanje śaka ali predrakavih spśememb pri asimptomatskih pśimerih,
t. i. pśesejanje. To ne zmanjşuje incidence raka, paě pa omogoěa uspeşnejşe
zdśavljenje in s tem zmanjşuje umrljivost zatakom. Tako se je na osnovi izsledkov
ştevilnih raziskav od leta 1960 napśej, kljub nedavno objavljenim dvomom, le
izoblikoval zakljuěek, da reőno päegledovanje dojk z mamografijo pri żenskah po
50' letu starosti pribliżno za ěetśtino zmanjˇa umśljivost zarakom dojk. Kot każe
zaenktat, pa rednega doloěevanja Za pśostato specifiěnega antigena (PSA) ne każe
pśipośoěati vsem moşkim po 50. letu staśosti.
Na osnovi vseh epidemioloşkih raziskav temeljijo tudi nasveti Evśopskega
kodeksa proti raku, ki je nastal v devetdesetih letih in je povzetek vedenja o tem,
kaj ělovek lahko naredi sam, da si ěim bolj zmanjşa verjetnost, dabo za rakom
zbolel ali zanjim celo umrl.
Rak v Slovenijé
Naşa drżava sodi med de½ele s sśednje visokima zbolevnostjo in uméljivosdo za
rakom. Leta 1999 je zbolelo 8643 ljudi, 4403 moşkih in 4Ż40 żensk. Po teh
podatkih je mogoěe napovedati, da bosta do svojega 75. leta zbolela za rakom
eden od treh moşkih in ena od ştiśih żensk. od leta 1950 se je incidenca poveěala
zaprib|i½noŻ007o. Med najpogostejşimi raki pri moşkih so si sledili raki pljuě,
debelega ěrevesa in danke, koże in prostate, pśi żenskah pa śaki dojk, koże,
debelega ěrevesa in danke. Pri obeh spolih naraşěa incidenca kożnega malignega
melanoma in dśugih kożnih rakov in śaka debelega ěrevesa in danke, pri żenskah
incidenca raka dojk, pljuěnega raka, śaka mateśniěnega Vratu' pśi moşkih pa raka
prostate in mod. Pri veěini dśugih rakov je porast Zmeren.
Zakljuěek
Pśetekla desetleda je zaznamoval velik napredek v spoznavanju bśemena raka in
dejavnikov, ki so povezani z njegovim nastankom. Napoved, kako bo z
zbolevnostjo in umśĚivostjo za rakom v prihodnjih desetledih, je na osnovi
preteklih trendov tvegana, saj ne vemo, kako se bo spśeminjala śazşirjenost
dejavnikov tveganja in kako bodo na umrljivost vplivale nove metode odkśivanja
in zdśavljenja rakavih bolezni. Zagotovo pa je mogoěe napovedati velike
demogśafske spremembe, ki so posledice neenakomernega veěanja ştevila
23
prebivalstva na razvitih in manj razvitih podroějih in njegovega staśanja.
Znaěilnost 20. stoleda je bilo hitro veěanje absolutnega in relativnega ştevila
staśejşih ljudi, ker se je żivljenjska doba podaljşevala. V manj razvitih ôrżavah je
bila npr. priěakovana żivljenjska doba v petdesetih letih 41 let, leta Ż00o 64let, do
letaŻ)Ż} naj bi bila okéog 71 let. Deleż ljudi, staśejşih od 65 let, se bo zato nateh
podśoějih poveěal s 57oleta 2000 na I5vo|etaŻ050,v razvitihpodśoějih pas I47o
ieta 20-00 na Ż57o leta 2050. Ęe ocenjeno incidenco leta 2000 preraěunamo na
ocenjeno svetovno prebivalstvo letaŻ05o, se bo incidenca raka v celoti podvojila,
porast bo predvsem v manj razvitem svetu, povsod pa med staéejşimi.
Ne glede na to, da se bo pomen posameznih vrst śaka lahko na svetovnih
podroějih spreminjal, pa demogśafske spremembe opozarjajo na Vse veěje breme
te bolezni med starajoěim se prebivalstvom, kar dodatno poudarja pomen
pśeventive in iskanja uěinkovitejşih naěinov zdravljenja.
U p orab lj e na lit e ratura
Doll R. Natuśe and nuśture: possibilities for canceś control. Caécinogenesis 1996;
I'7:177-84.
élos Santos Silva é. Canceś epidemiology: principles and methods. Lyon:
International Agency foś Reseaśch on Canceś, 1999.
Gśeenwald Ě Kéamer SB, Weed DL eds. Cancer pśevention and contśol. New
Yośk: Maścel Dekker, Inc.: 1995'
Incidenca śaka v Sloveniji 1999. onkoloşki inştitut - Registeś rakaza Slovenijo
Ż00Ż
Linet MS. Evolution of cancer epidemiology. Epidemiologic Reviews 2000; ŻŻ:
35-56.
Parkin M. Glabal cancer statistics in the year 2000. The Lancet Oncology 2001;
Ż:533-43.
24
MERIENJE KAKOVOSTI . POMEMBEN DEJAVNIK
PRoCES AIZBoLéŠ´śé´ KAKovoSTI v
ZDRAVSTVENI NEGI
mag. Saşa Kadivec, pśof. zdr. vzg.
Bolnişnica Golnik - KOPA
Sploşne gonilne sile spśememb v Svetu So Znaéle. Te so globalizacija,
informacijska revolucija in konkuśenca. Vsak dejavnik ne deluje Sam ZaSe, ampak
se dejavniki zdrużujejo in seştevajo, zato je njihov vpliv şe veěji. Ze sama
informacijska revolucija je in bo spremenila vsîbino in naěin ośganizacije dela.
Tudi v zdravstvu se tem spremembam ne moremo izogniti.
Pozomost naj bo usmerjena v (Brook, 1998):
. organizacijo zdravstvenega sistema,
. ekonomiěnostsistema,
. zagotavljanje kakovosti, enakosti in vamosti obravnave,
. merjenje zadovoljstva uporabnikov,
. oceno izkośistka ponujenih prilożnosti.
Kakovost je pomembna kot sredişěe za izboljşevanje izdelkov ali storitev, kot
stśategija maśketinga in metoda nadzora stroşkov. Kakovost se nanaşa na izdelke,
na ljudi a|i na znaěilnosti' To so veěkśat pojmi, ki so nevtralni, toda v sploşnem
gśe vedno za neko sodbo vrednotenja v povezavi s kakovosdo. Ko slişimo, da
nekaj ali nekdo ima ''kakovost", je to vedno mişljeno v pozitivnem smislu. Vendar
Philip B. Crosby (Cśosby, 1980, cit. Maré, Giebing, 1994) meni: ''Prva napaěna
postavka je, da kakovost pomeni odliěnost, luksus, sijaj ali te½o... " .
Tradicionalni sistem kakovosti ima za cilj minimiziranje negativne kakovosti
(slabe stośitve, izdelki). Zatakˇen sistem je najboljşe, kaś lahko dobimo, da ni niě
narobe ''nothing wśong'', kar pa ni isto, kot da je vse dobro "anything śight"
(Mazuś, 1995).
Stamatis (Stamatis, 1996) naşteva ştiśi glavne raz|oge za uvajanje sistema
kakovosti:
. neustrezno upravljanje in voőenje (pomanjkanje kompetenc, viz1je,
naěft ovanj a, izobr azb e),
, nezmotnost vnosa koncepta kakovosti (pomanjkanje informacij, idej),
. konkurenca,
. ěloveşki dejavniki (navade, usmerjenost).
25
Sistem kakovosti upoşteva ştiśi temeljna naěela sprememb v zdravstvenem
sistemu:
. merjenje kakovosti,
. usmeritev na uporabnika (bolnika, varovanca),
. usmeśitev na intelektualno moě posameznika v organizaciji,
. strateşko naěrtovanje.
Tudi v zdravstveni negi je koncept izboljşanja kakovosti pśisoten że dalj ěasa.
Tradicionalna miselnost zagovarja, da je kakovost dela v zdravstveni negi
povezana z osebnostnimi lastnostmi medicinske sestre. Tako je bila dobra tista
medicinska sestra, ki je bila pokośna, ubogljiva, poĚeżljiva in ustreżljiva.
Vendaś obstajajo infośmacije, ki so pogosto spśegledane v razpravah o kakovosti
v zdravstveni negi. To so zahteve o izvedbi zdśavstvene nege, predhodno
postavljenih merilih in merjenju kakovosti. Florence Nightingale v knjigi: What it
is and What it is not (Nightingale, 1859, cit. Kitson, Giebing, 1990) opredeljuje
podśoěja v zdśavstveni negi, ki so morala biti izvajaéa na sistematiěen naěin:
. omejitev hrupa okśog ranjencev,
o sestava, kakovost in seśviranje hśane,
. kakovost in polożaj postelje, ½imnice,
. zraěnost in ěistoěa sobe ranjenca,
. osebna ěistoěa.
Florence Nightingale je v ěasu kéimske vojne uvedla kontśolo okużb in na ta naěin
zmanjşala uméljivost vojakov od 3Ż?o na Zvo.
Bila je Strog Zagovornik sistematiěnega zbiranja podatkov v Zdravstveni negi, s
kateśimi se lahko oceni uspeşnost negovalnih aktivnosti. Uporabliala je raz|iěna
podroěja vrednotenja, tudi analizo stroşkov in kośisti.
V Sloveniji se v zadnjih letih poveěuje zanimanje za kakovost v zdravstvu in
zdravstveni negi. Pojavljajo se posamezni ělanki o aktivnostih, ki vodijo do boljşe
kakovosti. Postalo je znano, da se kakovost ne bo razvila brez zagotavljanja
osnovnih elementov, ki so:
. oblikovanje in izpolnjevanje dokumentacije zdśavstvene nege,
. ustśezna in uěinkovita organizacija dela,
. lastno strokovno izobra½evĄe,
. raziskovanje v zdravstveni negi,
. skrb za delovno okolje,
. razvoj informacijske podpore,
. komunikacija in sodelovanje z ostalimi zőravstvenimi delavci'
Ż6
Danaşnja vizija kakovosti zdśavstvene nege temelji na teoriji zdravstvene nege in
je usmeśjena k doseganju najboljşih izidov pri varovancu in jih tudi meri.
Kljuě kakovosti je v śazumevanju zahtev za vsak element procesa. Razlog za
nastanek nezadovoljstva uporabnika v odnosu je v stopnji, do katere lahko
vplivamo ali zadovoljujemo uporabnikove zahteve. Kakovost mora biti definiranav besednem izrazu priěakovanja ali doseganja nekega izida, ki ga doloěi
upośabnik.
Razumevanje kakovosti zvid1kabolnika, se je s ěasom spreminjalo. Še nedavno
je bil standard: postelja na oddelku s skupno kopalnico in WC - jem, za bolnika
povsem sprejemljiv. Danes vedno veě bolnikov zahteva enoposteljne sobe,
telefon, TV. Meśa kakovosti je odvisna od zahtev uporabnika' Upoştevajoě şiroko
raznolikost uporabnikov, priěakovanja in prepśostost v doloěanju, kaj kakovostje,
lahko śeěemo:
Kakovost = izpolnjevanje zahtev én pśiěakovanj uporabnika
Gaucher in Coffey (Gaucheś, Coffey, 1990) pśiporoěata, da morajo biti uporabniki
vedno neposśedno vkljuěeni v definiśanje obojega: zahtev in priěakovanj teś
merjenja kakovosti.
V sistemu vodenja kakovosti razlikujemo med pojmi:
. ocenjevanje kakovosti (quality assessment),
. zagotavljanje kakovosti (quality assuśance),
. stalno izboljşevanje kakovosti (continious quality impśovement).
ocenjevanje kakovosti je postopek, pri kateśem z uporabo primeśnih metod in
izbranih meril, primerjamo med seboj opśavljeno in dogovośjeno zdravstveno
oskébo. V zdravstveni negi pomeni primeśjavo med nudeno zdravstveno nego in
izbranimi, postavljenimi hůrili in ˇtandaidi. Šele ko ocenimo kakovost, lĺhko
oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki pśipomore k izboljşanju in
doseganju żelenih ciljev.
Zagotavljanje kakovosti je pśoces, ki zajema sistematiěno opisovanje, merjenje,
vrednotenje in izvajanje ukrepov za izboljşanje kakovosti. Zagotav|janje
kakovosti ni enkéatno, dokoněno dejanje' temveě stalen pśoces, ki zahteva stalno
izboljşevanje lastnosti izdelkov ali storitev (Kitson, Giebing, 1990).
Stalno izboljşevanje kakovosti je proces, ki sledi stopnji ocenjevanja in
zagotav|janja kakovosti teś odpśavlja ugotovljene ovire oziromateżave in dviguje
kakovost na vişjo raven. Zagotoviti moramo vse pogoje, da proces zagotavljanja
kakovosti preide v proces stalnega izboljşevanja kakovosti'
V żelji za izboljşanjem kakovosti mośamo uvesti sistem, ki bo uěinkovit in bo
dajal ustśezne rezultate.
Nekateri avtorji (Gaucher in Coffey, 1990, ovśetveit,7999, Stamatis, 1996) govorijo
o modelu izboljşanja kakovosti. Strategija modela se imenuje FoCUs PDSA.
Ż'7
Model ni namenjen menjavi obstojeěega modela kakovosti v ustanovi, paě pa
pospeşevanju izbolj şanj a kakovosti.
organizacije morajo pśi uvajanju spśememb ugotoviti, katere spremembe
pripomorejo k izboljşanju kakovosti. Ideje za spśemembe lahko dobimo na veě
naěinov: kéitiěno razmişljanje, timsko ustvarjanje idej, opazovanje procesa, pomoě
stśokovne literature.
Glavna naěela moőela:
. najti proces' ki gaje potrebno izboljşati,
. oblikovati tim, ki pśoces dobro pozna,
. analiziśati potek pśocesa,
. najti vzroke zavariacijo procesa,
. zbrati del procesa za izboljşanje.
V Bolnişnici Golnik - KOPA v zdravstveni negi uporabljamo model PDSA że od
lîta 1997. V modelu izvajamo stśokovni nadzor negovalnih aktivnosti, kjer
ugotavljamo probleme, ki se pojavljajo v zdravstveni negi in skladnost izvedene
zdravstvene nege S postavljenimi standaśdi in z uvedenimi spremembami. Na
podlagi śezultatov izvedîmo ukśepe za izboljşanje śezultatov ocenjenih aktivnosti:
oblikovanje novih standaśdov zdśavstvene nege, organiziranje malih delavnic'
dopolnj evanj e negovalne dokumentac ije, izobr a½evanj a ipd.
oceno kakovosti naśedimo z opazovanjem doloěenega kaza|ca kakovosti ali s
pregledom dokumentacije. Rezultati so predstavljeni v gśafiěni in pisni obliki na
straneh bolnişniěnega intśaneta.
Tśend śezultatov spremljanja standardov v letih uvajanja sistema kakovosti naśaşěa
(leta 1998 - Ż37o,(eta200I - 887o).
'l'udi pśimerjava bolnikovih odgovośov v anketi pokaŽe na veěanje zadovoljstva z
bivanjem v bolnişnici. Statistiěno pomembno se je poveěalo zadovoljstvo bolnika
z nekaterimi dejavniki, kot so: spśejem na oddelek, dajanje pojasnil in infomacij'
ěistoěa oddelka.
Vse naştete ugotovitve lahko potśdijo vpliv sistema izboljşanja kakovosti na
zdśavstveno nego in na zadovoljstvo bolnika.
Literatura:
1. Brook C. Motivation foś improvement in quality:personal and intemational
peśSpectives. int j Quai Heaith Care i998;i0:469-iŻ.
Ż' Marr H, Giebing H. Quality Assuśance in Nursing. Bśitish library Cataloguing
in Publication Data. Edinburg: Campion Pśess,1994.
3. Stamatis DH. Total quality management in healthcaśe. Chicago: Irwin
pśofessiorral publishing, 1996.
Ż8
4. Mazur G. Elicit service customer needs - Using software engineering tools. The
sîventh symposium on quality function deployment. Novi Michingan, june 11-
13,1995.
5' Kitson A, Giebing H. Nursing quality assurance in practice: Utśecht: RCN /
CBO publication. Nr.264, 1990.
6. Gaucheś EM, Coffey R. Tśansfośming healthcare otgaéizations - how to
achieve and sustain organizational excellence. San Francisco: Jossey Bass
Publisheśs' 1990.
7. ovśetveit J. Integrated quality development in public healthcaśe. oslo: The
norwegian medical association, 1999.
8. Langley G, Nolan KM, Nolan TW, Norman CL, Provost LP. The impśovement
guiőe. San Francisco: Jossey Bass Publishers, 1996.
29
ZADOVOLJSTVO BOLNIKOV - KAZALEC
KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
B rňgita Skela. S aviě, unňv. dňpl. org., viş.me d. s e s
onkoloşki inştitut Liubli ana
UVOD
Kakovost se v zdravstvu şiri s poěasnimi koraki, ěe pomislimo, da so pśve nagrade
s podroěja kakovosti v industriji podelili ½e lîta I95I - Demingova nagrada.
Politika uvajanja kakovosti se v zdravstvu intenzivno razvija şele v zadnjih desetih
letih. Veěina evropskih dr½av ½,e namenja posebno skśb in pozornost kśepitvi
izboljşanja kakovosti zdśavstvenih storitev. To dokazujejo s podeljevanjem
uglednih mednarodnih in nacionalnih priznanj za kakovost v zdravstvu. Temeljni
namen ustanavljanja in podeljevanja teh priznanj je v spodbujanje pśizadevanj
bolnişnic in drugih zdśavstvenih otganizacij za ugotav|janje, spremljanje in
izboljşanje kakovosti zdravstvene oskébe bolnikov in zmanjşanje stśoşkov slabe
kakovosti zélśavsĎvenega varstva. V slovenskem zdravstvu se politika celovitega
uvajanja kakovosti intenzivno razvija şele v zadnjih petih letih.
DEFINICIJA KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
Definicije in razlage kakovosti so ştevilne. Donebedian (1980) pśavi, da je
kakovost v zdravstvu ravnote½je med koristmi za zdravje posameznika in şkodo,
ki lahko nastane pśi posamezniku. omachom (1990) pravi, da je kakovost v
zdravstvu sestavljena iz dveh medsebojno odvisnih delov, to sta dejanska
kakovosé, őefinirana s standardi in z naşimi pśiěakovanji, ter kakovost, ki jo
dojemajo uporabniki naşih storitev. Ritonja (1998) povzema definicijo kakovosti
Ovśetveita, ki vsebuje naslednje temeljne dimenzije kakovosti:
. kakovost za uporabnike (Client Quality),. kakovost za stroko (Profesional Quality) in
. kakovost za mened½ment (Management Quality).
Vse navedene dimenzije kakovosti ustśezajo tśem velikim interesnim skupinam
(uporabniki, stśoka, menedżment), ki so udeleżene v procesu preskrbe
prebivalstva z zdravstvenimi storitvami. Optimalno sodelovanje je nujen pogoj za
uspeşno izboljşevanje kakovosti zdravstvene dejavnosti. Pri uvajanju kakovosti v
zdravstvu imajo medicinske sestre pomembno vlogo, saj so najveěkéat pobudniki
Opomba: Prispevek je bil objavljen in predstavlien na 21. znclnstveni konferenci
o razvoj u organizacij skih v ed, Portoroż, 2002.
30
Spremljanja kakovosti, definirajo postopke merjenja in uvajanje izboljşav na
podroěju kakovosti (Hubeś, 2000).
Ritonja (1998) pśavi, da je potśebno pristope do kakovosti v zdravstvu spremeniti,
saj le-ta ne Sme predstavljati samo medicinske stśoke, kajti za celovito
obvladovanje kakovosti so pomembne vse zdravstvene stroke. Nadzor kakovosti
mośa upoştevati soodvisnost vseh dimenzij kakovosti in mora iz śetrogradnega
naěina pśeiti na pśeventivno Zasnovan naěin spremljanja kakovosti. Ukśepe
izboljşav ne Smemo ranlmeti kot kaznovanje za napake pri delu, saj bi sicer
povzroěili demotiviśanost in ne spodbude prizadevanj za izboljşanje kakovosti.
Pomembna so mnenja, izkuşnje, pripombe in pritożbe bolnikov glede vseh
vidikov zdravstvene oskrbe in so dragocen viś podatkov za sistematiěno uvajanje
izboljşav' Stalno spremljanje in izboljşevanje kakovosti mora predstavljati
sestavni del vsakodnevnega dela vseh zaposlenih. Bistvenega pomena je zato
poleg posodabljanja neustśeznih pristopov pri spśemljanju kakovosti v zdśavstvu
tuôi izobrażevanje zaposlenih S tega podśoěja. Na osnovi znanja bomo jasno
pśepoznali pśilożnosti zaizboljˇave. oblikovali cilje izboljşav, stśategijo uvajanja
izboljşav, postavljali standaśde dela in nenehno zvişevali kultuśo kakovosti.
Ęe pov'a-emo, je na kakovost storitev v zdravstvu potrebno gledati z naslednjih
viőikov:
. vidik kakovosti za upośabnike zdravstvenih stośitev, ki ga ocenjujejo
upośabniki naşih storitev,
. vidik kakovosti za zdravstvîno osebje, ki ga ocenjuje in presoja osebje
zdśavstvenih strok, ki so v zdravstvu,
. vidik kakovosti za zőravstveni menedżment, ki je najvplivnejşi dejavnik
kakovosti zdśavstvene dej avnosti.
Spśemljanje in izboljşevanje kakovosti mośa biti sestavni del politike vodenja
zdravstvenegazavoôa. odgovornost vodstva na vseh ravnehje, da z oblikovanjem
ustśeznih organizacijskih struktuś zagotovi spremljanje kakovosti v vsakdanjem
delu in spodbuja osebje z lastnim vzgledom k sodelovanju. Prav tako mora
vodstvo zavoôa poskébeti, da izboljşevanje kakovosti poteka na osnovi zbiranja in
analize podatkov teś na Znanstvenih metodah in naěelih.
Vkljuěevanje bolnika in upoştevanje njegovih mnenj, izkuşenj in stalişě o naşih
stośitvah je kljuěnega pomena. Bolnikom mośamo nuditi dovolj informacij in jim
omogoěiti, da sodelujejo pśi odloěanju o naěinu zdśavljenja. Vendarje zadovoljstvo
uporabnikov stośitev le eden od kazalcev kakovosti, saj bolniki ali drugi
upośabniki ne vedo vedno, kaj śesniěno potrîbujejo za izboljşanje zdśavstvenega
stanja. To lahko pśesodi pśofesionalno osebje zdśavstvenih stśok. Celovito
obvladovanje kakovosti v zdravstvu zato poudarja poleg kakovosti stroke,
izvajalcev in menedżmenta tudi pomen merjenja zadovoljstva bolnikov.
3t
Spśemljanje zadovoljstva bolnikov
Stopnja zadovoljstva bolnikov je poleg żelenega merjenega izida tudi legitimen
naěin meśjenja kakovosti. Naśaşěajoěa stopnja zadovoljstva bolnikov pomeni tudi
boljşo pripśavljenost in sodelovanje bolnikov v postopkih zdravljenja in nege
ter poveěuje oběutek izvajalcev stośitev, da so delo dobro opravili. ośganizacija
mora sistematiěno zbiśati informacije o bolnikovem zadovoljstvu. Pśeoblikovanje
bolnikovega zaznavanja kakovosti v strategije izboljşanja kakovosti je
velikokrat te½'avno za veěino organizacij. organizacija. ki razume samo sebe -
ima ośganiziśane procese, bo sposobna razumeti potrebe svojih odjemalcev
(Levine, 1997).
Levine (1997) pśavi, da nam bolniki lahko zagotavljajo naslednje informacije:
. njihovo priěakovanje o izidih zdravljenja,
. njihova ocenitîv o odliěnosti zdravljenja in nege glede na njihove potrebe,
. njihova percepcija izboljşanj v zdśavju, ki so posledica zdravljenja in nege.
Fitzpatrickova(1991) pravi, őa je ocena zadovoljstva bolnikov zelo pomembna za
merjenje uspeşnosti in uěinkovitosti dela v zdśavstvu. Pśi spremljanju
zadovoljstva je pomembno, da lahko bolniki v obliki odprtih ali zaprtih vpraşanj
odgovorijo o svojih:
. pozitivnih izkuşnjah,
. negativnih izkuşnjah, śazoěaranjih,
. pśedlogih izboljşav zakntiěna podroěja.
Donabedien (I99Ż) poudaśja pomembnost spremljanja zadovoljstva bolnika z
zdravstveno nego' saj osebje zdśavstvene nege predstavlja veěino med
zaposlenimi v zdśavstvu. Bohinc (1999) pśavi, da v literatuśi zasledimo skladnost
v zadovoljstvu z zdravstveno nego in s sploşnim zadovoĚstvom z oskébo v
bolnişnici, zato je spremljanje zadovoljstva bolnikov z zôravstveno nego
bistvenega pomena.
PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
onkoloşki inştitut Ljubljana je terciarni zavod za zdravljenje rakavih obolenj vR Sloveniji in je tako osrednja ustanova, ki delno sama izvaja specifiěna
onkoloşka zdśavljenja ter za dr½avo usmerja programe celostne obravnave rakavih
bolezni, tako na podroěju preventive, zgodnjega odkśivanja, diagnostike,
zdravljenja in rehabilitacije śakavih bolnikov.
Na onkoloşkem inştitutu LjubĚana spremljamo zadovoljstvo bolnikov naěrtovano
od leta 1998. Vsak bolnik, ki je spĚet na bolnişniěni oddelek, dobi v obliki
spśejemne broşurice Sprejem in bivanje na onkoloşkem inştitutu Ljubljana prve
3Ż
informacije o bivanju v bolnişnici in vpraşalnik o zadovoljstvu bivanja v njej.
Odzivnost bolnikov, ki izpolnijo vpraşalnik, je relativno majhna. V ěasu od 1998
do 2000 smo prejeli pribliżno 300 vpraşalnikov, kar pomeni, da je pribliżno Ż%o
bolnikov izpolnilo vpraşalnik pśi 9000 povpśeěno hospitaliziśanih bolnikih v
enem letu' karje premalo, da bi lahko iz teh vpraşalnikov sklepali o veěinskem
mnenju bolnikov.
Linder - Pe|z (I98Ż) pravita, da je zadovoljstvo śazliěno in odvisno od stanja
zdravja oziśoma vrste bolezni bolnika. Ravno v onkologiji lahko neugoden potek
bolezni in slaba odzivnost tumorja na zdravljenje vplivata na stopnjo zadovoljstva
bolnikov. V pśaksi moramo biti zato pśevidni, zlasti pri onkoloşkih bolnikih in
njihovi peścepciji izboljşanj v zdravju, ki so posledica zdravljenja in nege, saj vsa
rakava obolenja zaruôi naruve bolezni Ěub naşi stśokovnosti, pśijaznosti in
humanosti ne odśeagirajo vedno na specifiěno onkoloşko zdravljenje. Pomembno
vlogo ima torej vrsta rakavega obolenja in stadij razşirjenosti le-tega.
Zareptezentativnost yzotla, ki omogoěa sklepanje zaveěino populacije bolnikov
v opazovanem obdobju smo izbrali vzoĎec 50-ih bolnikov in izvedli enodnevno
pśeseěno ştudijo. Pri tem smo upoştevali' da je povpśeěna dnevna zasedenost
bolnişkih postelj 290 oô skupno 336. Za raziskavo mnenja smo uporabili że
obstojeěi vpśaşalnik. Vpśaşalnike smo razdelili po kljuěu: Ď5vo bolnikov na
posameznem oddelku je dobilo vpraşalnik I0.4.Ż00L Vpraşalnik so vrnili
11.4.Ż00I' Izbor bolnikov je bil nakljuěen, vsakemu bolniku smo razlożili namen
izpolnitve vpraşalnika.
Namen śaziskave je:
. ugotoviti stopnjo zadovoljstva bolnikov z naşimi storitvami in
. pśeveśiti, ali obstojeěi vpśaşalnik zadoşěa za ugotavljanje stopnje zadovoljstva
in ali ima elemente, s katerimi lahko ugotavljamo tudi kakovost naşih stośitev.
oddanih je bilo 50 vpśaşalnikov' nazaj smo jih prejeli 49,kaś pomeni 98-odstotno
odzivnost bolnikov.
Bolniki so odgovaśjali na naslednje tematske sklope vpraşanj:
. sprejem v bolnişnico,
. odnoszdravnik-bolnik,
. odnos medicinska sestra-zdravnik,
. odnos drugega osebja do bolnika,
. varovanje zasebnosti,
. hotelske usluge,
. posebne pohvale,
. predlogi in pritożbe.
JJ
Rezultaté analize anketnega vpraşalnika in śazpśava
Kar 887o bolnikov je bilo v opazovanem obdobju sprejetih na onkoloşki inştitut
naěśtovano. Naěftovani sprejemi so priloŽnost za racionalno in uěinkovito
organizacijo dela v zdśaystvenem timu ter v vseh drugih enotah, kot so
diagnostiěne enote, administracija' kuhinja, lekarna itd. organiziśan naěin dela pśi
naěftovanih sprejemih prinese prihranke (ěasovne, kadrovske, finaněne), saj
omogoěa naěśtovanje predvidenih diagnostiěnih preiskav in naěina zôravljenjaza
posameznega bolnika ter planiśanje ustśeznega ştevila usposobljenih kadśov. V
praksi żal to pśemalo izkorişěamo oziroma velikokéat ne Znamo triażiśati naşih
aktivnosti' Tako se velikokéat znajdemo v ěasovni stiski pri obravnavi bolnika, kaś
neugodno vpliva na kakovost naşih storitev, zlasti ostane pśemalo ěasazapogovor
z bolnikom in za njegovo psihofiziěno pripśavo na zdravljenje. Casovna stiska kot
posledica neorganiziranosti lahko vodi v rutinirano izvajanje postopkov ôela za
vse profile v zdravstvenem timu, kaś je nedopustno, bolnik mośa biti namśeě
subjekt V procesu zdśavljenja.
Thbela I: odnos osebja ob sprejemu v bolnişnico v vo
sprejemnapisarna sprejemnaambulanta bolnişniěnioddelek povpreěno
pśijazen 767o 84%o 887o 83Vo
uśaden 1.87o 07o Ż7o'77o
nepśijazen o´o 07o 07o 0%
ni odgovośa 6vo 16q 7O7o ro?o
V okviru uvajanja politike spremljanja kakovosti na celotnem onkoloşkem
inştitutu Ljubljana smo si zadalé cilj, da je potśebno Za VSe Zdravstvene delavce,
ki pridejo pśi svojem delu v pogovor z bolnikom organiziśati izobrażevanje s
podroěja komuniciranja z bolnikom v razliěnih situacijah' Na ta naěin lahko pśi
naslednjem preverjanju zadovoljstva priěakujemo zn1½aĄe odstotkov mnenj, da so
bili zdravstveni delavci ob pśvem kontaktu z bolnikom uśadni. Poleg vzpostavitve
ustśeznega oőnosa ob spśejemu bolnika bo to izobśaŽevanje vplivalo tudi na
kakovost podanih infośmacij (tabela 2). Bolnik mora ob spśejemu na osnovi
podanih informacij zaěutiti, da je v tistem trenutku popolno infośmiran in da so
mu informacije podali usposobljeni in prijazni zdśavstveni delavci v spĚemni
pisarni, v ambuianti in na boinişniěnem ociciîiku'
Bolniki sov 98Vo odgovorili, da je bil zdravnik do njih pozoren inv 27o, da je bil
vzvişen, v nobenem primeru pa ni bil povrşen. Na vpraşanje, ali ste bili zadovoljni
z zdśavnişko oskśbo, je 98vo bolnikov odgovorilo zDA, Żvo bolnikov pśi tem ni
żelelo dati odgovora.
34
Tabela 2: Informacije ob sprejemu v 7o
spĚemna pisarna bolnişniěni oddelek povpreěno v 7o
popolne 53´o 4',7Vo 5OVo
zadovoljive 397o 437o 417o
nezadovoljive 2% UVo 1´o
ni bilo infośmacéje 0% 2Vo L7o
ni odgovora 6% 8% 77o
947o bolnikov oceniuje, da so od zdśavnika dobili ustrezne infotmacije glede
bolezni in pśedvidenega Zdśavljenja.27o bo|nikov meni, da so dobili pomanjkljive
informacije, 47o boléikov ni odgovośilo na to vpraşanje.
96vo bolnikov meni, da so bile meőicinske sestśe do njih pozośne, v Ż7o so jih
ocenili kot povrşne in v 27o kot vzvişene. Pri izvajanju Zdśavstvene nege so
bolniki medicinske sestśe ocenili v 607o kot odliěne, v 33vo kot zanesljive, v 47o
kot spretne, v 37o pa niso dali odgovośa na to vpraşanje'
AnaLiza ankete je pokazala, da so bolniki v ěasu Svojega bivanja na onkoloşkem
inştitutu Ljubljana poleg hospitalnega oddelka imeli najveě stikov z osebjem na
Rentgenu in ultrazvoku, sledijo Specialistiěne ambulante, Kliniěni laboratorij,
obsevalne aparatuśe, Ambulantna kemoterapij a, Fizioterapija, Izotopi in
Zdravstveno-socialna slużba. osebje na VSeh enotah so bolniki ocenili kot
prijazno in ustśeżljivo.
V okviśu hotelskih uslug so bolniki ocenjevali kakovost, izgled in tempeśatuśo
hśane ter ěistoěo v bolnişnici.
Zarudi neuśejenih transportnih poti v Zavodu (ni ustśezne podzemne povezave
med stavbami) imamo pśi tśansportu hrane velike teżave, Zato So mnenja bolnikov
S tega podroěja zelo pomembna. Z śazliěnimi ukśepi in izobratevanji żelimo
vzpostaviti hiter tśanspośt, ustrezno tempeśaturo hśane in kulturo stśeżbe le-te.
Prehrana je za onkoloşkega bolnika namreědel zdravljenja, saj lahko le ustrezno
prehśanj en bolnik pśejema specifi ěno onkoloşko zdravljenje.
Bolniki so kakovost hrane ocenili kot odliěno v 337o, dobśo v 387o, zadovoljivo v
I57o ter v Żvo kot nezadovoljivo. V prihodnje bi bilo dobro vpśaşalnik oblikovati
tako, da bi bolniki lashko predlagali hrano, kijo pogreşajo in navedli hrano, kijim
ni vşeě. Tako bi lahko jedilnike v doloěeni meśi pśilagajali tudi predlogom
bolnikov. Ponovno mośamo analizirati podroěje transpośta in serviranja hrane' saj
samo 65vo bolnikov meni, da je hśana topla.
Pri analizi podatkov v zvezi s ěistoěo v bolnişnici nismo odkśili veějih odstopanj
v ěistoěi med oddelki, ki jih ěistita ěistilna servisa, in oddelki' ki jih ěistijo ěistilke
onkoloşkega inştituta. Bolniki so v 4I7o ěistoěo ocenili kot brezhibno, v 43vo kot
35
ustśezno inv II%o kot doblo. odnos ěistilk je bil po mnenju bolnikov v 96%o prijazen,
4vo bolnikov niso odgovorili na to vpraşanje.
Bolniki so v 907o bivanje na oddelku v okviśu hotelskih uslug ocenili kot pśijetno,
10% bolnikov ni oőgovorilo na to vpśaşanje.
Bolniki so napisali 30 pohval, kjer so poimensko pohvalili zdravnika ali medicinsko
Sestro. Napisali so tudi predloge in pśitożbe y zvezi z opremljenostjo in s komfortom
na bolnişniěnih oddelkih.
NAJPOMEMBNEJSE UGOTOVITVE RAZISKAVE IN UKREPI
IZBoLJŠAv
Zadovoljstvo bolnikov je rezu|tat ośganizacijske kultuśe, ki se każe tudi s
stalnimi izboljşavami v ośganizaciji. Analize zadovoljstva bolnikov vplivajo v
prihodnosti na primeśno vedenje tako bolnikov kot izvajalcev storitev v zdśavstvu
(Zastowny, 1995).
Rezultati analize vpśaşalnikov v naşem pśimeśu so nas opozośili na naslednja
pomembna podśoěja naşega dela:
. Skośaj 907o hospita|izacij je naěśtovanih, kaś predstavlja idealno izhodişěe, da
je możno naşe delo bolj uěinkovito organizirati in racionalizbati, s ěimer bi
ublażili zdajşnje pogoste preobremenitve z delom v zdravstvenem timu.
. Izobra½evanje s podroěja komuniciranja z bolnikom in podajanja informacij na
vseh nivojih mora potekati kontinuiśano. Pri izobrażevanju moramo uporabljati
raz|lěne metode in pristope, tako da dobijo zaposleni vedno oběutek, da so se
nauěili nekaj novega.
. Iz vpraşalnika ni razvidno, kateśi so tisti kazalci kakovosti, na kateśe dajo
bolniki velik poudaśek. Ali so to: pśijazno osebje, podajanje infośmacij,
strokovnost, hotelske usluge itd. Pśi oblikovanju naslednjega vpśaşalnika je
potśebno ugotoviti za bolnika najbolj pomembna podroěja kakovosti in jih
integriśati v naş naěśt spremljanja kakovosti in uvajanja izboljşav. Pśi
oblikovanju vpśaşanj je smiselno uporabiti Likertovo petstopenjsko lestvico,
kaś nam bo omogoěilo kvantitativno spremljanje posameznih kazalcîv
kakovosti.
. Vpraşanji s podroěja zadovoljstva bolnikov z odnosom zdśavnika in medicinske
sestśe do bolnika je potrebno dopolniti z meśljivimi ft2zglci kakovosti, keś na
tako zastavljeno vpśaşanje bolniki odgovośijo na sploşno. Ce bi imeli zastavljena
bolj specifiěna vpśaşanja, bi śezultati dali śealnejşo sliko stanja kakovosti
(tabela 3).
Izvedli smo pśVo śepśezentativno oceno zadovoljstva bolnikov s storitvami na
onkoloşkem inştitutu Ljubljana. Sedaj moramo izpeljati zgoraj navedene ukśepe
v praksi, dopolniti vpśaşalnik in pristopiti k ponovnemu pśeverjanju zadovoljstva
36
bolnikov. Jasno mośamo izdel'ati tudi pravilnik pritożbenih poti za bolnika'
Bolnikom moramo dati vedeti, da njihove ocene in mnenja upoştevamo, kar jim
lahko sporoěimo s pomoějo obvestil na oglasnih deskah na oddelkih in z
objavljanjem uvedenih spśememb s tega podśoěja v reviji za bolnike okno, ki
izideŻx letno. Prav tako je potrebno zrezultati spremljanja zadovoljstva bolnikov
seznanjati vodje na vseh nivojih vodenja.
Spśemljanje zadovoljstva bolnikov je tudi eno izmed meśil modela Poslovna
odliěnost v zdśavstvu. Model pśedstavlja eno izmed ośodij za uvajanje TQM-a v
slovenskih zdravstvenih ustanovah. onkoloşki inştitut Ljubljana je v okviru
spremljanja in izboljşevanja kakovosti septembra 2o0I pristopil k uvajanju
modela v praksi.
Tabela 3: Kazalci k²kovosti za oceno stopnje zadovoljsna bolnikov v bolnişnici
Kazalci kakovosti za oceno kakovosti dela
Zdśavnik . pśisotnost dnevne vizite
. dosegljivost dnevnih ustnih informacij o zdśavljenju
. bolnikova ocena stopnje seznanjenosti o bolezni
. seznanjenost s stranskimi uěinki, kot so kemoterapija, radioteśapija
. zdśavnik si vzame ěas za pogovor
. zdravnik ima do vseh bolnikov enak odnos
. pśisotnost privolitve bolnika na posege
. dospelost odpustnega pisma po odpustu
Medicinska sestra . dosegljivost medicinske sestre ob klicu na zvonec
. dosegljivost dnevnih ustnih infośmacij o zdravstveni negi
. medicinska sestéa si vzame ěas Za pogovor
. vse medicinske sestśe mi dajo înaka navodila pśi doloěenem problemu
. medicinska sestśaje razto½i|a preventivne ukéepe za obvladovanje
stéanskih uěinkov zdravljenja (kemoterapija, radioterapija)
. medicinska sestra ima do vseh bolnikov enak odnos
. specifiěni poseg: pogostost oskrbe IV kanile/ CVK
. prisotnost navodil za domaěo oskébo
Skupna podroěja
dela. dosegljivost pisnih informacij o zdravljenju
. ěas ěakanja za spśejem (oddelek' ambulanta)
. infośmacije o naslednji kontroli
. bolnikova ocena pśipśavljenosti na odhod v domaěo oskrbo
. odnos med medicinskimi sestśami in zdravniki
. odnos med medicinskimi sestśami
. odnos med zdśavniki
. obéemenitev medicinske sestre/zdśavnika
. ali ste imeli stol, ko ste ěakali na obravnavo (ambulanta, oddelek)
. zasebnost pri uporabi sanitarnih pĎostofov
-, I
ZAKLJUěEK
Spremljanje zadovoljstva bolnikov je zdravstvenemu meneőżmentu v pomoě pśi
ugotavljanju izobrażevalnih potreb zaposlenih, odkéivanju podśoěij, na katerih se
pojavljajo organizacijski problemi, odkrivanju nepravilnosti pri zdravstveni oskébi
bolnika, nagrajevanju in kśepitvi delovne morale osebja.
Povratne infośmacije s strani bolnikov je potrebno pretvośiti v stśateşki plan
izboljşav. Izvajalce storitev mora zanimati, kaj je tisto, kar uporabnika storitev
razveseljuje, in kaj ga razoěara. Z razvojem zdravstvene dejavnosti bo merilo
zadovoljstva pomembno vplivalo na odloěitev pri izbiśi zdravstvenega zavoôa.
Zaposleni na onkoloşkem inştitutu Ljubljana ne Smemo izrabiti dejstva, da smo
edini terciarni zavod za zdravljenje rakavih obolenj in da bolniki na podroěju
izbke zőravstvenega zavoôa nimajo alternative. Vouśi (1987) ocenjuje, da je
merjenje zadovoljstva pomembno tudi iz moralno-etiěnih razlogov. Etiěno naěelo
koristi bolniku izhaja że iz Hipokratove prisege.
Pri uvajanju TQM-a, kjer ima kakovost za upośabnike pomembno vlogo, bodo
morale slovenske bolnişnice iz klasiěne vertikalne hierarhiěne stśukture vodenja
preiti v horizontalno organizacijsko struktuśo in uporabljati timski pristop pri
reşevanju nalog. To pomeni, da bo poleg spremembe ośganizacijske struktuśe
potrebno vse vodilne kadśe izobraziti s podroěja soőobnega vodenja, ki vkljuěuje:
izobra½evanje za kakovost' motiviranje, komuniciranje, razvoj kadrov,
oblikovanje vśednot, timsko delo itd. Na ta naěin bo postala zdravstvîna
organizacija trdna na marketinşkem Ěu' ki se nam Z vstopom v Evśopsko unijo
bliża s hitrimi kośaki.
Literatura:
Bohinc, M., (1999): Zadovoljstvo bolnikov kot elîment menedżmenta v
zdravstveni negi, obzornik zdravstvene nege' letnik 33, ştevilka 3-4, str. 159-163.
Donabedian, A.,(1980): Explorations in quality assessment and monitoring, The
definition of quality and approaches to its assessment, Vol.1, Ann Arboś, MI:
Health Administration Pśess.
Donabedian, A., (I99Ż): Explorations in quality assîSmînt and monitoring: The
cśiteria and standards of quality, Health Administration Press, Ann Aśbor.
Fitzpatrick, R., (1991): Surveys on patient satisfaction standards into quality ofcare
measures' Journal of Nuśsing Administration, 18: 5-6.
Levine, A., (1997): Tśansforming Patient Feedback into Stśategic Action Plans,
Quality Management in Health Care. letnik 5. ştevilka 3: Ż8-38.
Linder-Pelz, S., (1982): Towaśd a theory of patient satisfaction, Social Science and
Medicine, 16:571-8Ż.
omachonu, V.,(1990): Quality of caśe and patient: New cśiteria foś evalution,
Health Care Management Review, I5(4),43-50.
38
ň
I
i
I
´Ritonja, S', (1998): Management kakovosti v zdśavstvu, ISIS, glasilo Zdravnişke
zbornice Slovenije, februaś 1998' Ljubljana.
Ritonja, 5.'(1998): Trajno izboljşanje kakovosti - temeljni principi celovitega
managementa kakovosti v zdravstvu, Organizacija' letnik 31, şt. 4; 2I4-2I9.
Vouri, H., (1982): Quality assurance of health seryices, V/HO, Regional Office for
Europe, Geneva
Zastowny, T.' (1995): Patient satisfaction and Expeśience with Health Services and
Quality of Caśe, Quality Management in Health Caśe, letnik 3, ştevilka 3: 50-61.
39
CELOSTEN, BOLNIKU PRIJAZEN PRISTOP K
ZDRAVLJENJU RAKA
Mojca Goriěanec, mag. farm.
Hoffinann-La Roche Ltd
V onkoloşkem zdravljenju se je v zadnjih letih pojavilo precej novosti, tako v
razvoju zdravil kot aplikacijskih sistemov' Vişja uěinkovitost zdśavljenja ob manj
izrażenih neżelenih uěinkih je glavni cilj raziskav. Kljub temu, da lahko govośimo
o napredku v zdravljenju śaka, je şe vedno veliko neznank in podśoěij Za nova
odkśida, pa tudi situacij, ko je pomembno lajşanje neżelenih stśanskih uěinkov
intenzivnega zdravljenja ali ohśanjanje kvalitete żivljenja bolnikov pri napredovali
bolezni.
Švicarska farmacevtska ôtlŽba Hoffmann-La Roche Ltd je s ştevilnimi novimi
zőravili usmerjena v onkologijo in je pomembno pśispevala k razvoju novih
naěinov zdravljenja.
Monoklonska pśotételesa predstavljajo nov naěin zdravljenja raka. Usmeśjeno
delujejo na antigen na povrşini tumorskih celic, ki ga le-te iztażajo v veěji meri
kot zdśave celice. Leta 1997 je Roche v ZDA registriral prvo monoklonsko
pśotitelo; rituximab (Mabthera@) je usmerjen proti CD20 antigenu, ki ga
prekomerno izra½ajo B limfociti pśi Ne Hodgkinovem limfomu in drugih
hematoloşkih obolenjih. Tako zdravljenje ubije samo maligne celice, ostalih
telesnih celic pa ne prizadene in s tem pśizanese ośganizmu s hudimi neżelenimi
uěinki, ki jih povzśoěa kemoterapija' Kasneje je bilo registrirano şî eno
monoklonsko pśotitelo. Tśastuzumab (Herceptin@) deluje na antigen HER2, ki je
prekomeśno izra½en na povrşini tumorskih celic pri eni ěetśtini bolnic z rakom
dojke. HER2 pozitivne bolnice z rakom dojke imajo pogosto slabo pśognozo in
Herceptin pomeni zanje novo upanje v boju zboleznijo.
Usmerjanje delovanja citotokséěnega zdśavéla na tumośsko celéco s pomoějo
encémov je dśug naěin ciljanega zdravljenja. Kapecitabin (Xeloda@) se po
peśoralnem zau½itju absorbira in encim timidin fosfośilaza, ki ga tumorske celice
izloěajo veě kot zdrave, ga presnovi v 5-FU, citostatik, ki potem deluje v tumorski
celici. ostale hitśo deleěe-se celice niso tako hudo prizadete kot pri intravenskem
dajanju 5-FU-ja. Zaenkrat se Xeloda@ uporablja za z&avljenje raka debelega
ěrevesa in danke, kmalu tudi pri raku dojke, raziskovanje uporabe zdravila pa je
usmerjeno v vsa podśoěja, kjer se trenutno uporablja 5-FU.
Spodbujanje imunskega sistema je şe eden od naěinov zdravljenja raka.
Inteśfeśon alfaŻa(Rofeśon-A@) je zdravilo, ki ima pomembno vlogo pri boju proti
40
śakavim celicam. Upośablja se pśi zdravljenju razliěnih onkoloşkih, pa tudi
infekcijskih obolenj (maligni melanom, kaścinom ledvic, dlakastoceliěna
levkemija, kroniěna mieloiěna levkemija, hepatitis B in C'..).
Klasiěno citotoksiěno zdśavljenje ima obiěajno hude neżelene uěinke.
obvladovanje neżelenih uěinkov je zelo pomembno; ěe se bolnik ob zdravljenju
dobśo poěuti, bo pśi zdravljenju bolje sodeloval in rezlltati zdravljenja bodo
boljşi. Nevtropenije, anemije, slabost. '. kot posledica intenzivnega zdravljenja so
stanja, ki jih lahko zdravimo. Roche ima v svojem pśogśamu zdtavÇl
rekombinantni humani eritropoetin- epoetin beta, (NeoRecormon@; zazdśavljenje
anemij, filgrastim (Neupogen@) zazdravtjenje nevtśopenij in granisetśon (Kytril@)
za zôrav7jenje slabosti.
Soěasno z ruzvojem zdśavilnih uěinkovin je pśişlo do napredka tudi pri naěinu
dajanja zdravil' Novi pśipomoěki za aplikacijo zdravil omogoěajo bolniku
zdravljenje v domaěîm okolju, ki ěim manj vpliva na potek obiěajnega vsakdana.
Napolnjene injekcijske brizge so bile prva enostavna oblika za dajanje zdravlla
doma, kośak naprej pa So peresa, ki predstavljajo şe bolj praktiěen naěin
zdśavljenja. RecoPen@ je peśo, namenjeno aplikaciji raztopine eritropoetina
(NeoRecośmon@;, Roferon-Pen@ pa peśo za dajanje raztopine inteśferona alfa Ża
(Rofeśon-A@). obe peśesi pomenita manj boleěe dajanje, nataněnejşe odmerjanje
in enostavnejşe shranjevanje ter prenaşanje zdravila. Ta naěin zdśavljenja pa
zahtîva izobta½evanje bolnika in svetovanje pri zdravljenju. Medicinska sestra v
bolnişnici ali zdravstvenem domu ima tu pomembno vlogo, saj je ona tista, ki
bolnika nauěi pravilnega rokovanja S peśesom in mu pomaga pri teżavah, ki se
pojavrjo ob zdravljenju.
Zakva|itetno obśavnavo onkoloşkega bolnika so pomembni vsi ěleni v postopku
zdśavljenja- razvoj novih, bolj uěinkovitih zdśavil z manj stranskimi uěinki,
izpopolnjevanje aplikacijskih sistemov, napredek v diagnostiki s stśani
faśmacevtske industrije ter zgodnje odkrivanje bolezni, optimalna pśilagoditev
zdravljenjaposamezniku, svetovanje, izobra½evanje in nega s strani zdravstvenega
osebja.
41
PRIPRAVA BoLNIKA NA DIAGNoSTIĘNE
PosToPKE NEKoĘ Iś DANEs
Jożňca Joşt, viş. med. ses.
Bolnişnica Golnik, KOPA
UVOD
Zadovoljstvo bolnika je med drugim ocena kakovosti sporazumevanja,
medsebojnih odnosov in organizacije dela.
Naloga medicinske sestśe in zdravstvenega tehnika je seznanjenje in edukacija o
posegu ln pnprava na poseg.
obveşěenost je temeljna ělovekova pravica, ki je bolnikom zagotovljena ½e z
ustavo (39.ělen). V deklaraciji Svetovne zdravstvene organizaclje leta 7994 o
pravicah bolnikovje zapisano (Gśbec' 1999):
Bolnik ima pśavico, da je popolnoma informiran o svojem zdravstvenem stanju, o
pśedlaganih zdśavstvenih ukéepih, o mogoěih rizikih in prednostih posameznega
posega' o alternativnih możnostih, o uěinku opustitve postopka, o diagnozi,
prognozi. Kodeks etike medicinskih sester in zdśavstvenih tehnikov je usklajen s
temeljnimi naěeli mednaśodnega kodeksa. V pśaksi se pogosto pojavi dilema o
prepletanju pristojnosti posameznih ělanov v zdravstvenem timu o informiranju
bolnika o doloěeni preiskavi.
Namen priprave bolnika na diagnostiěne postopke je:
. informiran bolnik
. boljşe sodelovanje bolnika V pśocesu preiskave
. celostna obśavnava bolnika (pomirjen bolnik, prepśeěitev możnih zapletov'..)
V ştudiji obveşěen bolnik, ki je potekala na endoskopskem oddelku bolnişnice
Golnik v ěasu od2I'2. doŻ3.4.2000' so bolniki na vpśaşanje glede strahu pśed
bronhoskopijo odgovaśjali nasleőnje: 19 preiskovancev (I8,I7o)je odgovośilo, da
jih je bilo zelo stśah; 20 preiskovancev (I9,I7o) je bilo strah; 16 preiskovancev
(I1,Żvo) je odgovośilo z nekaj sśednjega; 28 pśeiskovancev (Ż6,67o) je bi|o
zaskśbljenih in 22 preiskovancev (20,I7o)je bilo brez skrbi. (Duh' 2001).
4Ż
ZDRAVSTVENA NEGA IN DIAGNoSTIěNI PosToPKI
Ugotavljanje potreb po zdśavstveni negi (ZN) za pripravo bolnika na
diagnostiěne postopke:
Tabela ]: Tradicionnlni in sodobni pristop ZN pri bolniku, ki ima diagnostiěni postopek
Danes soőobna ZN
Sistematiěno zbiranje podatkov o bolniku'
pri ěemeś uporabljamo éazl1ěne tehnike;
podatki so napisani, dokumentirani in
dostopni ostalim izvaja1cem zdśavstvene
nege in ostalim ělanom zdśavstvenega tima
v dokumentaciji ZN.Nekoě tśadicéonalna ZN
Sluěajno odkśivanje problemov bolnika'
na podlagi izkuşenj, izhajajoě izbo|ezné,
standardnih pśiěakovanj'
podatki niso bili zabeteżeni in so slużili
le posamezni MS, podatki so se lahko pozabili,
posledica pomanjkljive, netoěne infośmacije.
Nekoě
Nenapisan ali napisan postopek
priprave bolnika na preiskavo, ki ni bil
usmerjen k posameznemu bolniku.
Ni bilo uvajanja navodil v pśakso.
Ni bilo sistematiěnega preveśjanja lzvajanja
standaśda, navodil, smemic v praksi'PRIMER IZ PRAKSE
Pri zbiranju podatkov o botniku, ki imn rnroěeno brcnhoskopijo, so pomembni dejavniki:
. Pretekle izkuşnje 1bronhoskopijo, s hospitalizacijo in podobnimi posegi
. Življenjske navade in śazvade (kajenje, alkoholizem, droge)
. Bolnikova raZgledanost
. Bolnikovo poznavanje sedanje bolezni (strah pred diagnozo)
. Sposobnost komunikacije (slabo vidi, ne zn² brati ali pisati, mi pa mu damo list
s soglasjem bolnika za bronhoskopijo)
. Ostale bolez.ni
. Inv²lidnost bolnika
. Sodelovanje drużine (bolniku so lahko v moěno duşevno oporo in obratno)
obśavnava bolnika pśed pśeiskavo
Tabela 2: Prikaz obravnave bolnika pred preiskavo nekoě in danes
Danes
Poimenujemo pśobleme
(aktualne in potencialne)
Poudaśek na individualni in celostni obśavnavi
bolnika' Pri delu upoştevamo standaśd pripśave
bolnika na doloěeno preiskavo. Sistematiěno
preverjamo izv ajanje standarda. Pridobimo pisno
soglasje bolnika na preiskavo. Timska obravnava
bolnika: zdśavnik, MS na bolnişniěnem oddelku
in MS iz endoskopskega oddelka.
43
PRIMBR IZ PRAKSE
Najbolj pogosti problemi, ki jih reşujemo z zdravstveno ne7o pri bolniku, ki ima
n²roěeno bronhoskopij o :
. Str²h pred izvidom preiskave
. Neupoştevanje navodil zaradi nesodelovanja, neralumevanja, slabe
komunikac ij e, żivlj enj s ke g a s t ila
citj:
. Bolnik bo zaup²l in dobro sodeloval z MS
. Bolnik bo razumel Pisno soglasje bolnika z razlago zdr²vnika za bronhoskopijo
Aktivnosti MS:
. Oceni sposobnost komuniciranja, govorjenja, razumevanja, odgovarjanja,
pismenost (ali razume pismeno informacijo) in prilagodi pogovor bolniku.
. Bolniku dopusti, da izr²ża svoj strah, ga posluşa in skuşa razumeti.
. MS odgovarja na vpraşanja, razla?a, pojasnjuje.
. omogoěi poqovor s svojci, prijatelji, ki so bolniku v psihiěno oporo.
Motnje v rttmu spűnja zaradi strahu pred bronhoskopijo
citj:
. Skr²jş²ti oziroma olajşati bolniku noě pred bronhoskopijo
Aktivnosti MS:
. Bolnik bo imel możnost pogovora z MS ponoěi (bolniku pove, da v stiski l²hko
pokliěe MS ²li se oglasi v sestrski sobi, ěe ne bo mogel spati, kajti vemo, da so
ponoěi misli bolj ěrne).
. V dokumentacijo Zdravstvene nege zabeleżi problem spanja in na viziti skupaj
z bolnikom in zdravnikom reşuje problem spanja.
. Seznani zdr²vnika o problemu że ponoěi in po njegovem naroěilu da
p omirj ev ala, uspav ala.
Można krvavitev zaradi antikoagulantne terapije ´ned ali po bronhoskopiji
citj:
. Bolślik bo imel urejeno antikoagulantno terapijo po naroěilu zdśavnika
44
Aktivnosti MS:
. Kontrolir²faktorje koagulacije zjutraj n² d²n bronhoskopije.
. Dopolnjuje dokumentacijo.
. Po naroěilu zdś²vnika pśi bolniku, ki je na infuzijah Heparina ali drugi
paranteśalni antikoagulantni terapiji, 6 ur pred posegom pśekine éerapijo in jo
nadaljuje po posequ po naroěilu zdravnika.
Można hipoglikemija pri sladkornem bolniku na terapiji z inzulinom in bo
imel bronhoskopijo
citj:
. Bolnik ne bo imel hipoglikemije, kljub temu, da je teşě.
Aktivnosti MS:
. Zdr²vstveno osebje, ki bo prisotno pri posegu, sezn²ni, da je sladkorni bolnik
n² inzulinu.
. Kontśolir² KS ob zn²kih hipoglikemije.
. Bolniku da inzulin şele uro po posequ glede na izvid KS po naroěilu zdravnik².
. ośganizira pravoěasen in pravilen obrok.
. Poznati mośa znake hipoglikemije, vrste inzulina in pravilnega dajanja inzulin²
ter vrste sladkornih diet.
Pouěevanje bolnika o pśeiskavi
Tabela 3: Pouěevanje bolnika o pśeiskavi nekoě in danes
Nekoě
Nenaěśtno seznanjen bolnik o pśeiskavi,
odvisno od interesa bolnika in MS, ki je
razlagala postopek preiskave,
ni bilo pismenega soglasja o preiskavi.Danes
Naěśtno seznanjen bolnik o preiskavi glede
na ugotovljene pśobleme.
Pouěevanje po standardu za vse bolnike.
Ocena priprave bolnika na preiskave.
Pisno soglasje za izvedbo preiskave.
Péedstavitev preiskave na vidîokaseti.
PRIMER IZ PRAKSE ZA BOLNKA, RI BO IMEL BRONHOSKOPIJO
. Nepouěen bolnik o preiskavi
. Strah pśed bronhoskopijo zaradi nepo1navanja preiskave
. Hud dr²żeě kaşelj med bśonhoskopijo zaradi neupoştevanja prekinitve kajenja
pśed preiskavo
45
citj:
. Bolnik bo o preiskavi pouěen in bo med pose?om sodeloval in tako bodo
prepreěeni możni zapleti (kaşelj med bronhoskopijo zaradi kajenja, aspiracija
hrane)
. Zmanjşanje sérahu pśed bronhoskopijo zaradi nepo7navanja pśeiskave
Aktivnosti MS:
. Upoşteva Standard Priprava bolnika in dokumentacije na bolnişruiěnem
oddelku za bśonhoskopijo. Vsebuje możne izvajalce, opisan je namen. Pri
izvedbi in obrazlożitvi je nataněno opisana napotnica, poséopek o informiranju
bolnika o preiskavi, pśiprc´va dokumentacije za preiskavo, pśiprava bolnik² na
preiskavo in postopek po preiskavi.
, Bolniku odgovarja na vpraşanja in mu pom²?c´ izpolniti list Pisno soglasje
bolnika z razlago zdravnika za bronhoskopijo, kjer je opisano: Zakaj vam
svetujemo preiskavo, Potek preiskave, Możni zapleti, Vpraşalnik o zdśavilih,
operacijah, kroniěnih obolenjih'.., Postopek po preiskavi, Shematiěna skic²
posega in lzjava bolnika.
, InĎośmacijo posreduje v bolniku razumljivem jeziku.
. Preveri, ali je bolnik razumel napisano besedilo.
. obvesti zdravnik², ěe żeli bolnik dodatni śazgovoś z njim pred odloěinijo na
pśistanek.
. Bolniku omogoěi ogled l0- minutślega filma o bronhoskopiji z nat²něnim
prikazom postopka pśed preiskavo, med njo in po njej. Bolnik se seznani dan
pred preiskavo z MS in zdravnikom v endoskopskem oddelku, tako ima możnost
dodatnega pogovora.
ZAKLJUCEK
Priprava bolnika na diagnostiěne postopke je ena izmed pomembnih nalog
medicinskih sester. osnovna pravica bolnika je, da je seznanjen, pouěen o
preiskavah, postopkih zdravstvene nege, zdśavljenju in pśognozi.
Zmanjşanje stśahu, boljşe sodelovanje bolnika, prepśeěitev możnih zapletov
doseżemo s pravilno, pravoěasno, śazumljivo in temeljito informacijo ter
edukacijo.
Pśi tracéicionaini zciravstvîni negi je biia pöprava boinika odvisna oő pripśavijclrtrsii
MS za razlago, njene pouěenosti in izkuşenosti ter trenutnega razpolo½enja MS.
Sluěajno odkśiti pśoblemi niso bili zabeleżeni, informacije so se izgubile.
Pśi sodobni zőravstveni negi zbiśamo podatke sistematiěno in ugotovimo potrebe po
zdśavstveni negi pśi bolniku, ki ga pripravljamo na preiskavo. Izpostavimo trenutnî
46
in możne probleme, bolnika obśavnavamo celostno in izvajamo standardizirano
pripravo na poseg. Standardje v kśogu izvajalcev dogovorjena raven ZN (Kadivec,
1998). Z napisanimi standaédi pripśave bolnika na pśeiskave doseżemo veějo
strokovnost' enotno doktrino izvedbe priprave in popolnost v zőravstveni negi.
Podajati mośamo enotne infośmacije. Pisno gradivo je izhodişěe zanje.
Literatura
1. Grbîc V. Deklaracija o pśavicah pacientov v Evropi. Utśip, 1999.
2. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zbornica
zdśavstvene nege Slovenije, Ljubljana, 1994.
3. Kadivec S. Zagotav|janje kakovosti v zdśavstveni negi' Z&av obzor7998.
4. Sekavěnik T. Razvijanje standardov in kéiteśijev kakovosti zdśavstvene nege.
Ljubljana; Zbomica zdravstvene nege Slovenije, 1997.
5. Duh Š. obveşěen bolnik- element kakovosti zdravstvene nege. Dipl. naloga
vŠz, L.juul.'a na, ŻOO1.
6. Standard pśipśave bolnika na bśonhoskopijo, Bolnişnica Golnik, 2000.
7. Pisno soglasje bolnika z razlago zdravnika za bronhoskopijo, Bolnişnica
Golnik, 1996.
47
CELOVITI PRTSTOPI PRI ZDRAVSTVENT NEGI
BoLNIK 
^ ZBoLnĘrśo
Marija - Mira Logondeś, viş.med.ses.
onkoloşki Inştitut Lj ublj ana
Alenka Ostanek, dipl.m.s.
KLiniěni center, SPS Pediatriěna klinik²
UVOD
Boleěina je vedno predstavljala velik problem in negativno izkuşnjo tako za
bolnike kot tudi za zdravstvene delavce. Boleěini se ni posveěalo zadosti
pozornosti. Med bolniki in zdravstvenimi delavci je naméeě veljalo prepśiěanje, da
je boleěina paě del bolezni in zdśavljenja. Na lajşanje boleěine nismo bili pozorni
pśedvsem pśed ştevilnimi, za bolnike zelo nepśijetnimi diagnostiěnimi posegi.
Prav tako ni bila ustśezno zdrav|jenaboleěina pri bolnikih po operacijah, keś so se
zdravniki bali, da bi z analgetiki zakśili znake morebitnih zapletov po operaciji,
kot sta krvavitev in vnetje. Pśi ostalih bolnikih so se bali tega' da bi se pśeveě
navadili nazdrav7la, in ştevilnih stranskih uěinkov le-teh'
Jemanje zdravil je bilo omejeno na jemanje po potrebi, ampulirana zdravila pa so
bila dana predvsem i.m. Pri bolnikih z napredovalo boleznijo so se pśi
hospitaliziśanih bolnikih uporabljali pśedvsem razlrilěni koktajli v i.v. infuzijah, po
kaśeśih so bolniki spali. Bolniki so bili vezani na bolnişko posteljo in niso mogli
sodelovati pri zdravljenju. Kakovost njihovega żivljenjaje bila tako po zdajşnjih
meśilih zelo slaba.
Vzśoki neustśeznega obvladovanja boleěine
Resnici na ljubo je tśeba povedati, da je bilaizbira zdśavil za obvladovanje boleěin
neprimerno manjşa kot danes, predvsem pa je şlo za pomanjkanje znanj o
boleěini, njenih mehanizmih, o naěelih farmakoloşkega zdravljenja boleěine (o
vrsti in naěinu delovanja zőtavil, pomembnosti śednega jemanja'..), metod
zdravljenja, za strah pred odvisnostjo, za nepoznavanje koncepta totalne boleěine,
vpliva boleěine na posameznika in drużino, psihosocialnih postopkov in
nepoznavanje razliěnih tehnik fizikalne teśapije in terapij spśoşěanja. Poleg tega
so biii materiaii za osi<śbo boinikov siabşe kakovosti in pogosto teżko éiostopni.
Zaőnja letaje bil tako v svetu kot tudi pri nas dan velik poudaśek prouěevanju in
uěinkovitemu obvladovanju boleěine teś celostni oskśbi bolnika z boleěino.
Štuo1e v svetu so pokazale, da onkoloşki bolniki v ěasu diagnosticiranja in
zdśavljenja doŽivljajo akutno ali kśoniěno boleěino v 30-507o, v ěasu napśedovale
48
bolezni pa Se s sśednjo in moěno boleěino sreěa kar 75-9ovo bolnikov
(Bonica,1990).
Vzśoki za boleěino
. diagnostiěni posegi,
. pśimarna bolezen,
. zdravljenje bolezni,
. druga obolenja in /ali
. napśedovala bolezen
Danes vemo, da bolniku, pri kateśem se pojavi boleěina v zvezi z diagnostiěnimi
posegi, zdravljenjem ali s samo boleznijo, boleěino lahko zmanjşamo ali celo
prepśeěimo. To lahko doseŽemo zlustĎezno psihiěno in fiziěno pripravo bolnika ter
s pravilno upośabo zdravil, z upośabo znanih metod in naěinov zdravljenja.
Możnosti zdśavljenja
. Pśeventivno jemanje analgetikov ali uporaba śegionalne ali sploşne anestezije
med posegom zmanjşa oz. prepreěi boleěine pri diagnostiěnih posegih.
. Zurejeno ana|gezijo po opeśacijah, in sicer s pśavilno upośabo zdravi| v obliki
i.v. infuzij ali peś os ali pa z dajanjem terapije preko epiduralnega katetra
(EDK)' lahko uspeşno lajşamo postoperativno boleěino. Pśedvsem Z vstavitvijo
EDK in rednimi aplikacijami vanj se izognemo ştevilnim zapletom v
postoperativnem poteku in doseżemo veěje sodelovanje bolnikov, saj po
tovrstni terapiji niso zaspani in psihiěno prizadeti.
. Prav tako lahko ustśezno pomagamo bolnikom z boleěinami zaradi pśimaśne
bolezni ali pśi napredovali bolezni in sicer s pravilno upośabo znanih zôravil, z
izvajanjem nefaśmakoloşkih dejavnosti, medicinsko-tehniěnih posegov' kot so:
blokade, vstavitve razliěnih katetśov (EDK' subaśohnoidalni-SAK ali
intraplevralni-IPK, kontinuirane intśavenozne ali podkożne infuzije z upośabo
śazliěnih ěśpalk, ter s pśavilno zdravstveno nego (v nadaljevanju ZN) bolnikov
po teh posegih.
S tem pri bolnikih in tudi njihovih svojcih pśepreěimo ali zmanjşamo negativne
izkuşnje v zvîzi z boleěino, stśah, negotovost, nezaupanje injezo, ki so posledica
nerazumljene in neobvladovane boleěine. S tem doseżemo bolnikovo veěje
zaupanje, sodelovanje in zadovoljstvo teś s tem tudi boljşe zdśavljenje.
Vsi ti sodobni naěini lajşanja boleěine omogoěajo bolnikom bolj kakovostno
żivljenje. Predvsem velja to za bolnike z napśedovalo boleznijo, saj jim ti naěini
omogoěajo możnost uěinkovitega obvladovanja boleěine in drugih simptomov
tudi doma.
49
VLOGA IN PRISPEVEK ZDRAVSTVENE NEGE PRI
CELoVITEM oBvLADovANJU BoLEěINE
Medicinske sestre (v nadaljevanju MS) izvajamo velik del medicinskotehniěnih
posegov' ki so povezani z boleěino. Poleg tega smo bolniku svetovalci, uěitelji in
infośmatorji, saj njega in svojce skuşamo pridobiti za sodelovanje. Seznanimo jih
s pomembnosdo śednega jemanja zőravil in njihovo redno pśeskśbo in s potśebo po
dokumentiśanju. Nauěimo jih bolj zapletenih naěinov dajanja zdravil' Seznanimo
jih s pripomoěki in s samo izvedbo ter jih opozorimo na możne zap|ete. opozośimo
jih, kako pomembno je, da se znajo opazovati in reagiśati ob zapletih. Napredek v
obvladovanju boleěinje zahteval tudi naşe pśilagajanje, veěje strokovno znanje in
posluh za bolnika. S kakovostno ZN (ugotavljanjem bolnikovih potreb, izdelavo in
izvedbo ustśeznega negovalnega naěśta in negovalnih postopkov ter oceno dela)
smo dosegli boljşo kakovost bolnikovega żivljenja'
Za boljşe in bolj kakovostno delo so potśebni
. individualni pristop do bolnika,
. ocenjevanje jakosti boleěine,
. znanje,
. dobra povezanost vseh, ki sodelujejo pri oskśbi bolnika z nataněnimi navodili
o predpisani teśapiji,
. dokumentiranje vseh aktivnosti in izvedenih postopkov
. możnost upośabe soőobnejşih in boljşih materialov in
. enotni standaśdi in uśejeno financiranje
Poleg pĚ opisanih możnosti pśepreěevanja in lajşanja boleěin je pomemben pśavilen
pśistop do bolnika. Upoştevati mośamo njegove individualne lastnosti in potrebe,
njegove fiziěne in psihiěne lastnosti, navade, możnosti, prepriěanja, kulturno in
socialno okolje. S tem moěno vplivamo na bolnikovo poěutje in kakovost żivljenja,
obenem pa doseżemo veěji uspeh in zadovoljstvo zdśavstvenih delavcev samih.
Ugotovljeno je bilo, da je za kakovostno obravnavo boleěine potśebno ěim
nataněnejşe ocenjevanje le-te. Tega skuşamo nauěiti tako bolnikî kot MS.
Za objektiviziśanje oběutene boleěine upośabljamo razlilěne lestvice:
. 4 ali 5-stopen_isko besedno
niě - malo - moěno - neznosno ali
niě _ malo - sśednje - moěno - neznosno
. ştevilěno od 0 - 10 ali
. VAS - vizualno analogno skalo.
50
Razliěna farmacevtska podjetja so izdelala razliěne lestvice, ki so pśilagojene
bolnikom razliěnih starosti in sposobnosti. Tako je izôelana posebna lestvica
''Soněki'' za otroke.
@
od bolnikovega razumevanja in sodelovanja je odvisno za uporabo katîre se
bomo odloěili.
Bolnike pouěimo in spodbujamo k temu, da svojo boleěino ěim bolje opişejo'
Ugotavljamo, da jena tem podśoěju şe vedno pśemalo naĚenega, in sicer tako pri
zdśavstvenih delavcih kot pri bolnikih.
Da bi zadostili potrebi po znanju, smo V zaônjih 10-ih letih priśedili ştevilna
izobrażevanja s podśoěja obvladovanja boleěine v okviru izobra½evanj na
onkoloşkem Inştitutu Ljubljana (v nadaljevanju oI) in Sekcije MS v onkologiji.
Sodelovali smo tudi na izobra½îvanjih, ki so jih pripravile dśuge sekcije in
zdrużenja tako Sekcija MS v anesteziologiji in int. teśapiji, Sekcija MS v kiruśgiji,
Pulmoloşka sekcija, Sekcija patśonażnih MS, Sekcija MS v sploşni medicini'
Dśuştvo za boj proti raku Zasavje, Slovensko zdrużenje za zdravl1enje boleěine in
Katedra za drużinsko medicino za zdtavnňke in MS v osnovnem zdravstvu.
Izobra½evanja so bila namenjena tako MS kot tudi zdravnikom. Potekala so v
obliki pśedavanj, uěnih delavnic in individualnega izobrażevanja MS , predvsem
MS v patśonatnemvarstvu in MS pripśavnikov v protiboleěinski ambulanti na oI,
kjer smo in şe izobśażujemo tudi ştudente medicine in specializante s podroěja
anesteziologije. obenem pa obstaja tudi możnost telefonskega svetovanja tako
MS, zdśavnikom kot tudi bolnikom in njihovim svojcem.
Zôravnikain medicinska Sestra iz protiboleěinske ambulante na oI smo sodelovali
tudi v skupini za pśipśavo smeśnic za zdravljenje boleěine pri odraslem bolniku z
rakom. Le-te so bile izdelane lani, junija letos pa so bile predstavljene na
strokovnem izobraż'evaéju za zőtavnikî in MS v sploşnem zőravstvu.
Pśi uvedbi novih naěinov zdravljenja se je pokazala potreba po pisnih navodilih.V
ta namen Smo V pśotiboleěinski ambulanti in slużbi za ZN na oI izdelali pisna
navodila za MS o:
. zdravstveni negi bolnika z EDK
. zdśavstveni negi bolnika s SAK
. zdravstveni negi bolnika s podkożno infuzijo pśeko ěrpalk - predvsem
elastomerskih,
ki smo jih v skladu s potrebami spreminjali, dopolnjevali in izboljşevali. Ta
obvestila dobe bolniki ob odpustu, da jih pśeberejo sami in jih potem izroěijo MS,
ki jih oskébuje. Poleg tega dobe tudi obvestilo namenjeno zdśavnikom, ki bolnika
obiskujejo na domu.
5t
S pisnimi in tudi z ustnimi obvestili ňet z mo½nostjo telefonskih konzultacij
s protiboleěinsko ambulanto ali anesteziologom, ki je v pripśavljenosti' smo
dosegli:
. veěje sodelovanje vseh, ki sodelujejo V pśocesu oskébe tega bolnika,
. izognili smo Se odvisnosti in vezanosti bolnika Samo na protiboleěinsko
ambulanto,
. izognili Smo Se nepcltrebnim, za bolnika pt-lgtlsÇo zelo utśujajoěirlr irr boleěinr
pśevozom v ambulanto.
Bolnikom pred odpustom svetujemo, kam naj se obrnejo, ěe pride do zapletov.
Pripravili smo tudi razliěne obrazce zabe|e½enje dane terapije (list za beleŽenje
terapije po EDK, list za podkożne infuzije in boleěinski kaśton).
Obrazce spreminjamo in dopolnjujemo ter jih prilagajamo novim potrebam.
Dokumentacija mora biti enostavna in preglednaZavse ělane zdravstvenega tima'
To je pomembno predvsem takéat, ko je za uěinkovito lajşanje boleěin, potrebnih
veě naěinov aplikacij zdravil istoěasno (teśapija peś os in EDK, per os in podkożna
infuzija ali celo vse tri metode hkśati).
Bolj kakovostno delo na podroěju obvladovanja boleěine nam omogoěajo tudi
vedno novi materiali in pśipomoěki na trżişěu. Predvsem grî tu Za kakovostne
materiale za fiksiranje kanil in katetrov, możnost nabave posameznih pśipomoěkov
kot so śazliěne ěrpalke in mateśiali, ki jih potrebujemo pśi ZN (bakterialnih filtśov,
konektov ipd.). Ti matîśiali omogoěajo bolniku z EDK, SAK ali podkożno
infuzijo veějo zanesljivost delovanja in daljşo uporabnost posameznega naěina
zdravliînja. Bolniku pa omogoěa veějo udobnost, możnost zdravljenja doma in
lażjo in enostavnejşo osebno higieno. Za zőravstvene delavce pa pomeni veějo
uspeşnost obvladovanja boleěine in tudi dśugih simptomov, manj możnosti
infektov in dśugih zapletov, manj intervencij in s tem tudi manj stroşkov.
Pomemben dejavnik pśi uěinkovitîm in uspeşnem obvladovanju boleěin so tudi
enotni strokovni standardi in uśejeno financiranje s stśani Zavoôa za zdravstveno
zav aś ov aéje Slovenij e (ZZZ\).
Posamezne standaśde (prevez EDK, aplikacije zdravil v EDK, ZN bolnika s tśajno
podkożno infuzijo) smo izdelelali v posameznih ustanovah in sekcijah. Vendaś
niso enotni, keś jih şe nismo uskladili na nivoju dr½ave.
V zadnjem ěasuje bilo s strani stśoke in tudi dśżave veliko naśejenega za bolnike,
ki potśebujejo kontinuirano dovajanje zdravil preko ěrpalk (podkożne infuzije ali
kontinuirane aplikacije preko katetśov - SAK' EDK). S tem je bilo olajşano naşe
delo, stroşke Za to Vśsto zdravljenja, ki so doslej bremenili OI, je preyze|Zavod
zazdravstveno zavaśovanje Slovenije iz naslova obveznega zavarovanja' S temje
omogoěil dostopnost tega tako uspeşnega in za bolnike udobnega naěina
obvladovanja boleěine in drugih simptomov vsem, ki to potśebujejo.
52
Pśéstopi pré zmanjşanju boleěine pśi otśocih
Pśi prepśeěevanju boleěineje bilo v zadnjem desetledu veliko narejenega tako pśi
odraslih kot tudi pri otrocih.
Otśok z śakom je manj kot Ivo vseh bolnikov z śakom.
otroci in mladostniki, oboleli za rakom se zdravijo v Slużbi za hematologijo in
onkologijo na Pediatriěni kliniki. Tako kot na vseh podśoějih onkologije je tudi v
otroşki onkologiji pomembno zavedanje, da za otroka in mladostnika ni dovolj le
zdravljenje, ampak tudi kakovostno żivljenje med zdravljenjem in po njem.
Pred priěetkom zdravljenja in tudi med zdravljenjem je za preverjanje uspeşnosti
zdśavljenja potśebno izvesti śazne preiskave. Nekatere med njimi so neprijetne in
boleěe (aspiśacijska punkcija kostnega mozga (KM), biopsijska punkcija KM,
citoloşka punkcija tumorja). Boleěini pri otrocih věasih niso posveěali veliko
pozośnosti, saj je veljalo prepriěanje, da so manj oběutljivi za boleěino kot odśasli.
Danes je poznavanje boleěine boljşe in zavedamo se pomembnosti njenega
obvladovanja in prepreěevanja.
oběutek boleěine je vedno subjektiven' Ni śeěeno, da bo isti poseg Za vsakega
otśoka enako neprijeten. Majhen otrok, věasih pa tudi starejşi, ne zna opisati
boleěine in izraziti njene jakosti. Pomoě otroku ob boleěini je zelo odvisna od
njegove staśosti. Posebno teżko je pri majhnih otrocih, ki se besedno şe ne
iztaŽajo. Na boleěino lahko sklepamo le pśeko otrokovega obnaşanja'
Posebej je pri otrocih izpostavljen pśoblem boleěine, nastale zaradi
diagnostiěno- teśapevtskih posegoé Boleěino, povzroěeno zaradidiagnostiěno-
teśapevtskih posegov' prepoznamo po subjektivnih in objektivnih kazalcih.
Naěiné za zmanjşanje ali odpravo boleěéne pśé posegéh
. preokupacija,
. uporaba deśmalne anestezije pri manjşih boleěih posegih
. uvedba globokega opojaza veěje boleěe posege
Pśeokupacéja _ pśeusmeśitev misli
Velikokśat pomaga że pogovor in pripśavljenost na boleěino. Boleěino kot
kompleksen pojav zahteva timsko obśavnavo. V Slużbi za hematologijo in
onkologijo smo pred petimi leti zaposlili psihologinjo.V naěrt za prepreěevanje
boleěine je uvedla raz|iěne sprostitvene tehnike in oblikovala skupino za
mladostnike, Ěeś imajo możnost aktivnega sodelovanja, izra½anja misli in ěustev.
Z raznimi tehnikami izra½anja je pśişel na dan strah pred boleěino, boleznijo,
nadaljnjo żivljenjsko podo. V skupini vedno sodeluje tudi MS.
53
Rezultat dela v skupini za mladostnike je, da smo se mladostniki in osebje bolje
spoznali, mladostniki nam bolj zaupajo, postavljajo veě vpraşanj, poěutijo se bolj
vaśne.
obravnava otroka in njegovih starşev je individualna' Ko otśoku razlagamo potek
posega' so staśşi lahko prisotni. Ce jih ni, jim poseg razlo½imo naknadno.
Pomembno je, da½e prviě povemo, da bo bolelo. Povemo mu toliko, kolikor żeli
vedeti, najbolje s kakşno primeśjavo, ki naj bo primema njegovi staśosti.
Spodbujamo ga, da nas Sam kaj vpraşa. Dajmo mu oběutek, da je jok sprejemljiv,
kajti pśavico ima izraziti svoja ěustva in imeti możnost kontrole.
Naěinov priprave je veě. Za mlajˇe otśoke .|e verjetno najbolj primeśna igśa.
Veějim pokażemo film ali jim poseg opişejo vrstniki, ki so ga że prestali. Tu
moramo paziti, da izbeśemo otśoke s pozitivnim mnenjem in da s pogumom
pokażejo, kako so stvar zmogli. Najbolj sugestibilni so otroci med osmim in
dvanajstim letom. Med posegom jim őajemo navodila (sprosti se, dobśo ti gśe,
minil je najhujşi del, smo że pri koncu).Izrazimo zaupanje v njegov uspeh in v
njegove sposobnosti. Pomembna so stalişěa in priěakovanja starşev in osebja.
Po posegu tako kot odrasli tudi otśoci ocenjujejo stopnjo boleěine. Veěji otśoci
ocenjujejo boleěino s ştevilkami od 1 do 5, pri pśedşolskih otśocih pa se uporablja
skala ''soněkov". otrok pokaże tisti ''soněek''' ki je tak, kot je bil on med posegom.
Upośaba deśmalne anestezije pśi manjşih boleěih posegéh
Pri manjşih boleěih posegih (lumbalna punkcija) je najveěja nevarnost, ki se je
otrok zaveda, boleěina. Da prepreěimo boleěino' ki nastane ob penetraciji igle
skozi kożo, na kożo eno őo dve uri pśed posegom nanesemo anestetiěno kśemo,
ěe pri otśoku ni bilo zaznati preoběutljivosti na lokalne anestetike. Te metode ne
uporabljamo pri novorojeněkih in dojeněkih do ř. meseca starosti.
Uvedba globokega opoja za veěje boleěe posege (punkcija KM, vstavitev
cvK)
To metodo uporabljamo tudi pśi ''neboleěih oz. manj boleěih posegih'', ěe jih otśok
zaśadi strahu odklanja. Izvedena je ob pisni privolitvi starşev po tem, ko smo
otroku in starşem raz|o½1li poseg. Danes so starşi, ěe żelijo, lahko prisotni pri
posegu.
Prednosti uporabe globokega opoja so: odsotnost boleěine zaradi posega. otrok
nima negativne izkuşnje, naslednjiě ima manj strahu pśed posegom in zaupanje v
zdśavstveno osĄe.
Zazdravstveno osebje paizvedbaposega v globokem opoju pomeni veějo stopnjo
ośganiziranosti, sodelovanja, potreben je veěji nadzoś nad bolnikom pred
posegom in po njem.
54
ZAKLJUĘEK
Delo na podroěju obvladovanja boleěin se je v zadnjih 15-ih letih moěno
izboljşalo. Spoznali smo, da je boleěina kompleksen problem, ki ga je tśeba
celovito reşevati. V obvladovanju boleěine Smo dosegli kakovosten pśemik.
Spoznali smo' kakşne so posledice nezdśavljene boleěine na samo zdravljenje,
predvsem pa na kakovost bolnikovega ½ivljenja. Moěno se je izboljşalo
poznavanje boleěine, mehanizmov njenega delovanja, njenih vzrokov in vrst'
Vedno veěji poudarek je dan tudi na ocenjevanje boleěine teś ocenjevanje
uspeşnosti dane terapije. Meśjenje boleěine şe ni povsod za½ivelo.V svetovnem in
tudi Slovenskem zdrużenju za zdravljenje boleěine si pśizadevajo, da bi bilo
meśjenje boleěine pśi bolniku obvezno tako kot; kévni tlak, srěni utrip, telesna
temperatura in dihanje. ZizobtaŹevanjem na vseh podroějih smo med MS dosegli
tudi veěje poznavanje same terapije boleěine in naěinov aplikacij, razvili smo bolj
kakovostno ZN bolnikov z zapletenejˇimi ali s sodobnejşimi naěini zdravljenja.
Zmanjşal se je tudi stśah MS in drugih zdravstvenih delavcev pred opioidi. Pśav
strah in nedosegljivost morfinskih pśeparatov v preteklosti je bil vzrok, da smo bili
v 90-ih letih po porabi morfina uvrşěeni na rep med evropskimi drżavami. Seőaj
nam boljşo obravnavo bolnikov z boleěino nam poleg poznavanja sodobnih
pśincipov zdśavljenja omogoěa tudi boljşi dostop do potrebnih zdravil in
dostopnost do bolj kakovostnih materialov na trŽişěu.
Na żalost Se nam kljub temu dogaja, da nekateri bolniki niso pravilno in zadostno
oskśbovani. Pri delu z bolniki ugotavljamo, da nekateri kljub naşemu trudu in
pśizadevanju şe vednojemljejo zdravila po potśebi in ne redno kotje pśedpisano.
Vzrok temu je strah pśed odvisnosdo in pred tem, da zdravilo ob napredovali
bolezni in stopnjevani boleěini ne bi veě pomagalo. Nekateri bolniki şe vedno ne
loěijo med hitro delujoěimi zdravili in zdravili s podaljşanim delovanjem
(retaśdne obliki), pśoblem tako bolnikom kot tudi zdravstvenim delavcem
predstavlja jemanje zdravi|, pśedvsem opioiőov po potrebi oz. jemanje reşilnih
odmerkov. Prisoten je namśeě strah pśed stśanskimi uěinki. Pri nekaterih je
pśisoten stśah pśed kombinacijo veě zdravil, ki je pogosto posledica t.i.
"dobronamemih'' informacij razliěnih zdravstvenih delavcev s katerimi pridejo v
stik v ěasu bolezni. Pśi nekaterih bolnikih in svojcihje prisoten tudi strah, da bodo
naśedili kaj napaěnega ali pa gre Za pretirano samozavest, da vse znajo (problem
sterilnosti posega).
Celovit pśistop pśi ZN in obravnavi bolnika z boleěino zahteva veliko
individualnega dela z bolniki in svojci, njihovega teoretiěnega in praktiěnega
usposabljanja, strokovnega nadzora ob njihovem lastnem izvajanju teś pisnih
navodil in możnosti konzultacij ob morebitnih problemih.
Ugotavljamo, da delo MS, pa naj bo to şe tako stśokovno izvedeno, ni zadostno za
dosego celovite obravnave bolnika z boleěino in dvig kakovosti, ěe v pśocesu ne
sodelujemo vsi, tako bolnik in svojci kot zdravstveni delavci. Poleg tega za
55
kakovostno delo potrebujemo tudi enotne strokovne standaśde in dostopnost do
najustreznejşih materialov Za VSe bolnike.
Ęlovek ni nikdar bolj ělovek kot takéat, kadar se bojuje za nekaj teżko
dosegljivega. Zato ni pomemben le vrh, ki ga doseże' ampak napori, ki vodijo do
njega.
U p orab lj e na lite ratura :
l. Benedik-Dolniěaś M, Brecelj-Kobe M. otśok-onkoloşki bolnik. Ljubljana:
Slov Pediatr 7998; 5: 33-6.
Ż. Birger-Lazar M. psiholoşka pomoě otśoku, ko zboli za śakom in njegovi
dśużini. Ljubljana: Mecl Razgl 2000;'39: Ż9-Ż9.
3. Klevişar M. Bolnik in njegovo upanje. Ljubljana: obzor Zôr N 1994; Ż8: l75-
8
4. onkoloşki inştitut. Tumośji v otroşki dobi. Izobrażevalni dnevi iz onkologije
za medicinske sestśe, 1994.
5. LahajnaśěavloviěS.,ŠvabI.,ěufeśT'etal.PriporoěIilazazdravljenjeboleěine
pri odraslem bolniku z rakom. Liubliana: Glaxo Wellcome, 2001
6. Lahajnar S. Zdravljenje kéoniěne boleěine pśi bolniku z rakom. In: Velepiě M,
Skela-Saviě B. Priroěnik iz onkoloşke zdravstvene nege in onkologije.
Ljubljana: onkoloşki inştitut, 2000:182-93.
7. Librach SL. The pain manual:principles and issues in canceś pain
management.2nd îd. Montreal: Pegasus Healthcare, 1998'
8. Logonder M. Zdravstvena nega onkoloşkega bolnika, ki ima boleěino. In:
Velepiě M, Skela-Saviě B. Priśoěnik iz onkoloşke zdravstvene nege in
onkologije. Ljubljana: onkoloşki inştitut, Ż000:194-Ż06
9. Miaskowski C. Pain management: somatic, visceral, and neuropathic. In:
Chernecky CC, Berger BJ, eds. Advances and critical care oncology nuśsing
managin{T6-89.
10. Pravica do elastomerne ěrpalke, analgetiěne śaztopinein katetra oz. kanile pśi
zdravljenju na domu. Zavod za zôravstveno zavaśovanje Slovenije, 2002
56
ANEMIJA PRI BOLNIKIH Z RAKOM IN NJEN
vPLIv NA KAKovosś Žrvr,JENJA
Vero nika Ko dr e, dnv e t. ´ne d
Janssen-Cilag
Anemija je pogost pojav pri bolnikih z śakom in je posledica bolezni same ali pa
zdravljenja (kemo- ali śadioterapija)' Gśe za anemijo kśoniěne bolezni, kjeś je
zmanjşano izloěanje endogenega eśitśopoetina (homona, ki nastaja v ledvicah in
ki vpliva na nastajanje eritśocitov v kostnem-mozgu) ali pa gśe za zmanjˇano
odzivnost kostnega mozga na ta hośmon' Stevilne ştudije so dokazale, da
simptomi anemije, pśedvsem izělpanost vplivajo na kakovost żivljenja in
navsezadnje zmanjşujejo pśeżivetje bolnikov z takom.
Ko govorimo o anemiji, mislimo na nivo hemoglobina pod 120 g lL oz. na nivo
hematokśita pod 36vo pri żenskah in hemoglobina poő 740 g lI' oz. hematokśita
pod'  Żvo pśi moşkih. Vedno bolj pomembno je zaveôanje, da anemija pomeni
slabşo oksigenacijo tumośja in s tem slabşo odzivnost tumośja na obsevanje in
kemoteśapijo, vse to pa pomeni slabşe pśeżivede bolnika. Anemija pa ima velik
negativni vpiv tudi na kakovost żivljenja. Bolniki jo oběutijo kot izělpanost,
utrujenost, nezmożnost opravljanja osnovnih fiziěnih del (doma, v slużbi),
psihiěno obśemenjenost z boleznijo in motnje spanja. Simptome anemije lahko
odpravimo s transfuzijo krvi ali pa z eritropoetinom, pśidobljenim z
rekombinantno DNA tehnologijo (Eprex-epoetin alfa). Transfuzija siceś hitśo in
uěinkovito dvigne nivo hemoglobina, vendaś pa ni brez nevarnosti (prenos
bolezni, alergijske reakcije, pśeseżek żeleza, imunosupresivni uěinek). Temu se
lahko izognemo z upośabo epoetina alfa' ki uěinkovito dvigne in vzdrżuje nivo
hemoglobina med samim zdśavljenjem. Dvig kakovosti tivljenja v povezavi z
upośabo epoetina alfa je bil ocenjen v ştevilnih ştudijah (uporaba vpśaşalnika
Fact-An, meśjenje s pomoějo linearne skale Lasa), kjeś je bilo dokazano, da se z
dvigom hemoglobina zaŻ0-40 g/L poveěa energija, aktivnost in sploşna kakovost
żivljenja.
Na żalost se anemija, kot pomemben pśognostiěni faktoś, şe vedno premalo
obravnava. Bolniki o svoji izěrpanosti premalokśat potożijo svojim zdśavnikom,
keś paě mislijo, da mośajo to stanje spśejeti kot del svoje bolezni. Vendar pa je
pomembno, da se zavedamo, da z ,dravljînjem anemije z epoetinom-alfa pśi
bolnikih z rakom izboljşamo poěutje bolniku in mu olajşamo żivljenje. Żiv|jenje
pa je nepśecenljivo...
Viri:
Cancer-related Anemia, Fatigue and Quality of Life, R.Waltzman,MD; Oncology
special edition, Volume 5,Ż00Ż
57
sPoZNANJA IN DoSEŽrr ś´ pounoĘJu
PRIPRAVE IN APLIKACIJE CITOSTATIKOV
Daśija Musiě, viş.med.s es.
onkoloşki inştitut Ljublj ana
UVOD
Citostatiki so zdśavila, ki se uporabljajo v pśocesu zdravljenja malignih bolezni
kot osnovno ali dopolnilno zdravilo. Danes v terapevtske namene uporabljamo
preko petdeset citotoksiěnih substanc, od kateśih je bila veěina odkśitih şele v
zadnjih dveh desetletjih.
Poleg teśapevtskih lastnosti imajo citostatiki tudi mnoge zdśavju şkodljive in
nevarne lastnosti kot so citotoksiěnost, kancerogenost, mutagenost in teśatogenost
(Ż,3).Zaradi dokazane nevarnosti vpliva citostatikov nazdravje oseb, ki prihajajo
znjimi v stik, so bile ustanovljene nacionalne komisi_ie in ośganizirana evśopska
sreěanja, da bi oblikovala skupna izhodişěa na podroěju vaśnega dela s citostatiki.
Drtave Evśopske skupnosti so se tudi zakonsko obvezale upośabljati zaşěitne
ukśepe na vseh podroějih uporabe in dela s citostatiki, zarudi zaˇěite zdravja ljudi
in varovanja okolja.
Upośaba citostatikov zahteva za vsakega bolnika individualîn terapevtski pristop in
prinaşa bolnikom poleg żeljenih in priěakovanih uěinkov tudi mnoge stranske
uěinke. Protitumośske uěinkovine se ne spśoşěajo selektivno Samo na tumorske
celice, temveě delujejo na ciljni organ sistemsko in povzroěajo pśogramirano
celiěno smét. Uěinkovitost in uspeşnost citostatskega zdravljenja je vezana
pśedvsem na upośabo śazliěnih kombinacij citotoksiěnih zôravil v obliki
pśipośoěenih terapevtskih shem in soěasnega izvajanja drugih moŽnih naěinov
zdravljenja malignomov, kot so śadioteśapija, imunoteśapija, kirurgija in drugi (4).
Z naraˇěanjem ştevila bolnikov z malignimi obolenji se şiśi tudi uporaba
citostatikov. Poveěana koncentśacija onkoloşkih bolnikov v veějih zdravstvenih
centśih na enem mestu, zgodnejşe odkśivanje malignih bolezni, kombinirani
naěini citostatskega zdravljenja, uěinkovita podpoma terapija, ki dovoljuje vişje
doze citostatikov in dolgotrajnost citostatskega zdravljenja, so dejavniki, ki
poveěujejo pśilożnost stika zdravstvenega osebja s citostatiki in podaljşujejo ěas
njihove izpostavljenosti na delovnem mestu (1).
Pomembne dejavnike poklicnega tveganja predstavljajo tśije naěini nenamernega'
nenadzorovanega stika zdravstvenega osebja s citostatiki in możnega Vnosa V
njihovo telo:
58
. absorpcija citostatika pśeko koże ali sluznic,
. inhalacija pśaşnih delcîv ali aerosolov citostatika in
. vnos v telo preko kontaminiranih rok (3).
Izpostavljenoje predvsem zdravstveno osebje, ki aktivno sodeluje pri pśipśavi in
raztapljanju citostatikov, njihovi aplikaciji ter zdravstveni negi bolnikov, ki so v
zadnjih 48 -ih urah prejeli citostatike (2).
Zaéadi dokazane nevarnosti citostatikov za zdravje oseb je tudi v Sloveniji
posameznikom in zdśavstvenim ustanovam nalożena skśb za zmanjşanje in
prepreěevanje tveganja zaposlenih in izvajanje odgovarjajoěih zaşěitnih ukśepov
za varno delo s citostatiki' ěepśav se naşa dr½ava şe ni zakonsko opredelila do
naěinov varovanja oseb in okolja, ki je izpostavljeno njihovim nevarnim vplivom.
Zaruôi obseżnosti podroěja var'Ďrega dela s citostatiki je prispevek omejen le na
vsebine najnovejşih spoznanj in priporoěil na podroěju varnega dela, pśipśave in
aplikacije citostatikov.
PRIPRAVLJENOST OPREMLJENOST IN USPOSOBLJENOST
OSEBJA ZA VARNO DELO S CITOSTATIKI
osebe, ki bodo pśihajale v stik s citostatiki, mośajo biti pred priěetkom dela
pouěene o posebnostih in nevarnostih zdravil, njihovih uěinkih, previdnostnih
ukśepih za varno delo z njimi teś varnostnih ukéepih v primeru nezgod.
Izbor osebja za delo s citostatiki mora biti naěften. Upoşteva se njihova telesna in
psihiěna pśipśavljenost za delo in aktualni zdravstveni status. Iz postopkov
neposrednega dela s citostatiki je potrebno izkljuěiti mlajşe osebe, ki v kéatkem
naěrtujejo potomce, noseěnice in dojeěe matere (3).
Citostatike smejo pśiprav|jati za to posebej usposobljeni faśmacevti, farmacevtski
tehniki, medicinske sestre in zdravniki. Aplicirati jih smejo le medicinske sestśe
in zdśavniki, ki izkazujejo specifiěna teoretiěna in praktiěna znanja S tega
podroěja.
ostalo pomożno osebje (skladişěniki, osebje zadol½eno za ěişěenje in tśansport),
ki dela s citostatiki in je meő delom lahko posśedno izpostavljeno njihovim
şkodljivim vplivom, mora biti primerno pouěeno, opremljeno in usposobljeno za
vamo delo z njimi in ukśepanje v primeru nezgod.
NajuěinkoviĚşe sredstvo za ciljno zmanjşevanje tveganj pśed izpostavljenosdo
şkodljivim vplivom citostatikov je izobra½evanje osebja z vsebinami novih stśokovnih
dognanj na podśoěju Varnega dela s citostatiki in nenehno usposabljanje za varno
delo v pśaksi (3). Pśed priěetkom dela s citostatiki se priporoěa simulacija opśavil,
ki ponazarjajo dejansko delo v praksi.
59
Nadalje zmanjşuje możnost izpostavljenosti discipliniranost posameznikov,
upoştevanje priporoěil in dosledna uporaba osebnih zaşěitnih sredstev. Z uporabo
osebnih zaşěitnih sredstev delujemo preventivno in pśepreěujemo nekontrolirane
stike osebja s citostatiki. osebna zaşěitna sśedstva ne prepreěujejo nastanka
nezgod, mośajo pa nuditi upośabniku popolno zaşěito v primeru nezgode.
Delodajalec jih je dolżan zagotavéjati na vseh delovnih mestih, kjer je możen stik
s citostatiki. osebje jih je dolŽno dosledno upośabljati.
osebje naj bo motivirano za stalno ocenjevanje in presojanje uěinkovitosti
zaşěitnih ukéepov v svojem delovnem okolju in dajanje koristnih predlogov za
spreminjanje vsakokéatne prakse.
Danes şe zdaleě ni v celoti znano, kakşnoje dejansko poklicno tveganje osebja, ki
je skozi daljşi ěas izpostavljeno nizkim koncentśacijam citostatikov. Priporoěa se
zmanjşanje ştevila izpostavljenega osebja na minimum, kśożenje kadra na tri
mesece in epidemioloşko spremljanje njihovega zdravstvenega stanja s specifiěno
usmerjenimi preiskavami. Pogostnost zdravstvenih pśegledov pśilagodimo
tśajanju in intenziteti izpostavljenosti osebja. Intervali pregledov zdśavstvenega
stanja osebja naj si zato sledijo na eno do treh let, in siceś glede na to, alije osebje
izpostavljeno l/3 delovnega ěasa,2é3 ali poln dîlovni ěas. Zdravstvîna dokumentacija
osebja se mora hśaniti şî 30 let, ker ne izkljuěujejo możnih posledic na zdravjll
potomcev (5).
Pri osebju, ki pripśavlja, apliciśa ali neguje bolnike na citostatski terapiji brez
odgovaśjajoěih zaşěitnih ukśepov, se opaża poveěana koncentracija citostatikov v
uśinu, poşkodba kéomosomov, zvişanje jetśnih encimov V Serumu' vrtoglavica,
slabost, glavobol, pojav alergiěnih reakcij in drugo (5).
Vsaka nepredvidena izpostavljenost osebja in nezgoda pśi delu mośa biti zato
prijavljena, śazjasnjene morajo biti okolişěine, ki so pśivedle do nje, in biti
ponovno pretehtani varnostni ukéepi. Glîde na to, ali gre za tehniěni ali ěloveşki
vzrok, ki je povzroěil nezgodo, je potrebno ukśepati. Pogostnost nezgod je
opozośilo zanapake v vzpostavljenem sistemu dela in zahteva takojşnje ukéepanje
s stśani odgovornih oseb v ustanovi.
PRIPRAVA IN RAZTAPLJANJE CITOSTATIKOV
V Sloveniji se v vseh veějih zdśavstvenih centśih, Ěeś se zdśavijo onkoloşki
bolniki, priprava citostatikov şe ne odvija centralno in v sklopu osrednje
bolnişniěne lekarne. V veěini bolnişnic poteka pśipśava in aplikacija citostatikov
śazprşeno na posameznih bolnişniěnih oddelkih, kjer se tudi zdravijo onkoloşki
bolniki. Zarudi pomanjkljivih tehniěnih in kadśovskih zmogljivosti bolnişniěnih
oddelkov, se pri tem pogosto ne upoştevajo niti minimalne zahteve za zaˇěito
osebja, okolja in vamosti samega citostatskega pripravka, kar je pokazala
aplikativna raziskava onkoloşkega inştituta Ljubljana izvedena leta 1998 (6).
60
Centralizirana pripśava individualnih odmeśkov za hospitaliziśane ali ambulantne
bolnike ima prednost pred drugimi oblikami, saj zagotavlja.:
. Kakovost in sledljivost postopkom dela na vseh stopnjah tj: pred pśipśavo in
med njo teś po izdaji citostatskega pripśavka.
. Definiran postopek priprave odmerkov, pśeverjanje vhodnih in izhodnih
sestavin.
. Vişjo raven specializiśanosti Za posamezne postopke in zmanjşevanje możnih
napak, kar poveěuje teśapevtsko varnost zdravila.
. Dvojno preveśjanje podatkov o bolniku, pravilnosti individualnega odmerka
citostatikov in preverjanj e reżima priporoěenih terapevtskih shem zdśavljenja v
paśtnerskem sodelovanju zdravnik in faśmacevt.
. Centralno zbiśanje, spremljanje in pśijavljanje nîżelenih stranskih uěinkov
citostatikov njihovim proizvajalcem in SZO (WHO).
. Ekonomiěno izrabo kadśovskih in mateśialnih virov (prostorov, opśeme'
napśav, osebnih zaşěitnih sredstev, pśibośa za pripśavo zdravll).
. optimalno naěrtovanje koliěin, naroěanje, spśemljanje porabe, skladişěenje in
racionalno izr abo citostatskih zdr av il.
. Możnost vpliva na ceno nabave zdravil in stśuktuśo stroşkov bolnişnice.
. optimalne delovne pogoje za yarno delo, izobrażevanje, usposabljanje,
zdravstveni naôzor in epidemioloşko sledenje zaposlenih.
. Biomonitoring delovnih pśostorov za zagotavljanje aseptiěnih pogojev za
pripravo citostatskih zdravil.
. Rîdno opśavljanje tehniěnega naôzora nad delovanjem napśav in opreme,
predvsem zaşěitnih komor.
. Możnost upoştevanja aktualnih strokovnih priporoěil in izvajanja dobre
faśmacevtske prakse.
. Doseganje veěje vaśnosti farmacevtskih pripravkov; biomonitoring pśipśavkov
na sterilnost in apiśogenost, preverjanje farmakoloşkih paśametrov stabilnosti,
kompatibilnosti, interakcij, pogojev shranjevanja.
. Nadzorovano odlaganje ostankov citostatikov in zdravil s preteěenim rokom
upośabe, zmanj şano veśj etnost napaěnega r azv rˇěanja citostatskih odpadkov
. Konzistentnost pri pśipravi in varni izdaji zdravil in ustrezno distśibucijo na
bolnişniěne oddelke, v ambulante in izvenbolnişniěne enote.
. Koncentśacijo citostatikov in citostatskih odpadkov na enem mestu,
zmanjşevanje możnosti kontaminacije bolnişnice in veěji pśegled nad
nezgodami pśi delu ter pravoěasno ukéepanje.
6I
SPoZNANJA IN DosEŽKI NA PoDRoěJu ´pIéKACIJE
CITOSTATIKOV
Veěinoma apliciramo citostatike paranteralno, saj se le śedki v zadostnîm obsegu
śesośbirajo iz prebavnega trakta. Lahko jih apliciramo v arterijo, ki prekrvavljuje
doloěen tumor in S tem doseżemo veějo koncentracijo citostatskih zdravil
neposredno V Samem tumorju. Nekateśe citostatike lahko apliciśamo tudi v telesne
votline (intraplevśalno, intratekalno, intrakavitaśno).
Iskanje novih naěinov aplikacij postaja ěedalje bolj ciljano in usmeśjeno v żaśişěe
tumorskega dogajanja, z½e|jo po ohranitvi zdśavih celic in zmanjşanju şkodljivih
stranskih uěinkov zdśavljenja. Prihajajo nove oblike citostatikov, vezanih v
liposome, ki se pśesnovijo v aktivno obliko şele v tumorju in tako delujejo visoko
selektivno (4).
Ko smo se odloěili za cîntralizirano pripravo citostatikov, je preşla odgovośnost
za pravilno pripśavo in izdajo citostatikov na faśmacevta in faśmacevtske tehnike
osrednje bolnişniěne lekaśne.
V nekaterih centralnoevropskih bolnişnicah (Neměija, Švica) ostajajo,
naěśtovanje in vodenje citostatskega zdravljenja teś aplikacija citostatikov v
domeni zdravnika onkologa in pripśava citostatikov v domeni kliniěnega
farmacevta. Prvotna vloga medicinske sestre se s centralno pripravo citostatikov
umika s podśoěja priprave in aplikacije citostatikov. Tako se je oblikoval nov
prostoś za ôe|o medicinske Sestre, ki şiri perspektive na podroěju onkoloşke
zdravstvene nege. Pśednost dobiva specialna onkoloşka zdravstvena nega, kijoje
deleżen bolnik med zdravljenjem in se nanaşa na razvijanje, naěrtovanje,
uśesniěevanje teś vrednotenje negovalnih postopkov ié zagotavljanje kakovostnih
storitev, ki jih pśejme bolnik med zdravljenjem s citostatiki'
Zdravstvena nega bolnika, ki pĄema citostatike, je osredotoěena predvsem na:
. Informiśanje in edukacijo bolnika o poteku citostatskega zdravljenja.
. Skéb za njegovo Varnost v ěasu prejemanja citostatske terapije.
. Standardizirani postopki na podśoěju razliěnih żilnih dostopov in dovajanja
citostatikov po teśapevtskih shemah.
. Sledenje bolnikovega odziva na citostatsko zdravljenje in spśemljanje
njegovega aktualnega telesnega in psihiěnega zdravstvenega stanja.
. Pomoě in motiviranje za samopomoě pri opravljanju vseh żivljenjskih
aktivnosti glede na bolnikovo trenutno psihofiziěno pripśavljenost.
. Pravoěasno zaznavaĄe żivljenjsko ogrożujoěih stranskih uěinkov citostatikov
(preoběutljivostnih, alergiěnih in anafilaktiěnih śeakcij, lokalnih in sistemskih
6Ż
Spśememb na kożi, sluznicah, nevropatije) in indikacij za od|ożitev a|i
pśekinitev citostatskega zdravljenja.
. Prepreěevanje dodatnih zapletov med citostatskim zdravljenjem (paravazacija,
nekompatibilnost zdravil, nezadostna hidracija, aplikacija podporne terapije,
antiemetikov).
. Prepśeěevanje in obvladovanje neżeljenih stranskih pojavov zdravljenja,
prepoznavanje negovalnih problemov, naěrtovanje in izvedbo negovalnih
intervencij, njihovo spremljanje in dokumentiranje (nadzor boleěine, alopecija,
spśemenjena bolnikova samopodoba).
. Zdśavstveno nego bolnikov z napredovalo boleznijo, vkljuěevanje svojcev v
skśb za nego bolnika na domu.
. Izvajanje vseh ukrepov za varno distribucijo, shranjevanje in delo s
citostatskimi pripśavki teś pśavilno odstranjevanje odpadkov in bolnikovih
telesnih izloěkov, v smislu pśepśeěevanja kontaminacije osebja in okolja.
. Sodelovanje z zôravstvenimi in drugimi slużbami pred odpustitvijo bolnika v
domaěo oskébo.
ZAKLJUCEK
Vsako leto naraşěa ştevilo novoodkritih citostatikov in pśeizkuşajo najnovejşe
teśapevtske sheme citostatikov. Nove kombinacije zdravil postajajo
kompleksnejşe, zahtevnejşe in terapevtsko uěinkovitejşe od prejşnjih. Novo
odkéita zôravila z novimi mehanizmi delovanja, v drugaěnih kombinacijah in
razliěnih odmerkih, povzroěajo pri velikem dîleżu bolnikov poleg żeljenih tudi
neżeljene in nepriěakovane uěinke.
Zaraôi zahtevnih in visoko specializiranih zdśavstvenih postopkov, s katerimi se
sśeěujemo pri pripśavi in aplikaciji citostatikov teś zdravljenju in zdravstveni negi
onkoloşkih bolnikov, se zahteva tudi visok nivo specializacije na posameznih
podśoějih dela.
63
LITERATURA:
1. Maśyanne Fishman: Cancer Chemotherapy Guidelines and Recommendations
foś Practice, second Edition, oncology Nursing Society, UsA' 1999
Ż.Ingrid Goodman: Clinical practice Guidelines, The administration of cytotoxic
chemotherapy, Royal College of Nursing, England,1998
3' International Society of oncology Pharmacy Pśactitioners: Quality Standards
for the oncology Pharmacy Seśvice with Commentary, Geśman, 2000
4. Priroěnik iz onkoloşke zdravstvene nege in onkologije, onkoloşki inştitut
Ljubjana,2000
5. ASHP technical assistance bulletin on handling cytotoxic and hazaśdous drugs
Am J Hosp Pharm, USA, 1990
6. Zaˇěita medicinskih sesteś pri rokovanju s citostatiki, onkoloşki inştitut
Ljubljana, 1998
64
VARNO DELO (?) MEDTCTNSKTH SESTER S
CITOSTATIKI V SLOVENIJI
Aébina B obnar, prof.de kt., viş. me d. s e s.
Slovensko druşno hospic
UVOD
Za zasnovo in uresniěitev raziskave "Zaˇěita medicinskih sesteś pri śokovanju s
citostatiki'', katere nosilec je bil onkoloşki inştitut Ljubljana, so bila potrebna ştiri
leta. Podatke, s katerimi smo prikazali: koliko oseb in kako pogosto rokuje s
citostatiki, kakşnaje njihova pouěenost o vamem rokovanju ter upośabi zaşěitnih
sśedstev in pogojih dela, smo zbiralrileta 1996. Pśipośoěila zaYarno rokovanje s
citostatiki na podroěju zdravstvene nege (ZN), ki vsebujejo predloge za uvedbo:
standardov za yaĎno śokovanje s citostatiki, dr½avnih zakonov o zagotavljajnju
Varnega okolja pśed zdśavju nevarnimi snovmi, obveznega podiplomskega
izobra½evanja za medicinske sestre (MS) in usposabljanja pomożnega osebja, so
nastajala |eta 1991l98. V nadaljevanju pśispevka so predstavljeni samo rezultati
izvedene ankete v ěasu śaziskave, ki so zanimivi şe danes, standardi pa se
nepśestano spśeminjajo in jim je treba slediti po literaturi in sodobnim spoznanjem
na tem podroěju.
NAMEN IN CIL.I RAZISKAVE
osnovni namen naloge je bil, ugotoviti teośetiěno znanje in praktiěno upośabo
zaşěitnih ukśepov medicinskih Sesteś V Sloveniji pri pripravi in aplikaciji
citostatikov ter zdśavstveni negi bolnika, ki prejema citostatike ter pripraviti
pripośoěila Zayarno delo s citostatiki.
METODOLOGIJA
Anketo je prostovoljno izpolnilo 188 oseb iz I3-1h zdravstvenih zavodov in 3-h
kliniěnih slużb v okviśu KC.
Veěina raziskovalnega dela je potekala od marca do novembra, leta 1996, pśek
individualnih anket z 21 vpraşanji, v dveh delih. Prvi del so izpolnili vsi, ki
kakośkoli pśihajajo v stik s citostatiki ali samo negujejo bolnike, ki so zdravljeni
s citostatiki' dśugi del pa so izpolnili samo anketiranci, ki pripśavljajo in aplicirajo
citostatike teś morda tudi negujejo bolnike. Pśed priěetkom smo vse zdravstvene
opornba: Avtośica prispevka je bila v ěasu priprave in izvajanja raziskave
zaposlena na onkoloşkem inştitutu Ljubljana.
65
zavode po Sloveniji pisno obvestili in povabili k sodelovanju, za obisk pa smo se
dogovorili po telefonu' Razgovori z ogledom Ďazmet po zavodih, so v povpreěju
trĄa|iŻ - 3 uśe.
Ker je bil namen raziskave pśikazati dejansko stanje rokovanja s citostatiki in
pripraviti pśiporoěila za potrebe R Slovenije' so rezultati prikazani le opisno'
REZUUśATI
Anketo je izpolnilo 188 oseb, ki so bile v rednem polnem delovnîm razmeśju, in
sicer:94zdtavstvenih tehnikov (ZT)' 90 vişjih medicinskih sesteś (VMS), 2 medicinski
sestri z visoko izobrazbo in Ż farmacevta. V nadaljevanju ves ěas obśavnavamo
samo dve skupini, keś smo osebe z vişjo in visoko izobrazbo zôru½ili.
Vsi anketirani v povpreěju rokujejo s citostatiki 10 let. Skupna delovna dobaje v
povpreěju dolga 15 let.
110 medicinskih sesteś je izpolnilo drugi del vpraşalnika, kar pomeni, da jih toliko
pripravlja in aplicira citostatike. VMS skośaj v celoti (887o) pripravljajo' aplicirajo
in obenem tudi neguje|o bolnike' Le trije z vişjo in visoko izobrazbo, citostatike
samo pripravljajo,7 jih pripśavlja in aplicira, 2 pa samo negujeta bolnike. Skoraj
polovico ZT samo neguje bolnike, kaś tretjina pa opravlja vsa dela.
Na vpraşanje, koliko citostatskih teśapij (en bolnik - ena citostatska terapija)
pśipravite iôali aplicirate na tedîn, jih je 68 odgovorilo, da do 5. Ż4 anketirancîy
pripravi in aplicira od 6 do 20 citostatskih terapij na teden, 18 zdśavstvenih
delavcev panadŻL
Najveě znanja o citostatikih, so anketiśanci dobili od sodelavcev in v strokovni
literaturi. Samo ěetśtina je odgovorila, da je znanje pridobila tudi na onkoloşkem
inştitutu, od zdravnika in v şoli. Zelo malo pa v javnih medijih in drugje, nekaj pa
ni dobilo znanja nikjeś.
6Ż7o anketirancev je strah rokovanja s citostatiki' Samo 127o jih pozna stśanske
uěinke pri bolnikih, Ż67o samo delno in Ż7o anketirancev ne pozna stranskih
uěinkov pri bolnikih' Slabşe poznajo (617o) anketiranci stśanske uěinke pri
osebah, ki rokujejo z njimi. ostali (33vo) poznajo stranske uěinke pśi osebah, ki
rokujejo s citostatiki, le dîlno. 67o jih ne pozna zdravju şkodljivih uěinkov
citostatikovna osebe, ki z njimi rokujejo.
Spremembe, ki so jih opazile medicinske sestre pri sebi ob delu s citostatiki, so v
veěini sub-iektivne (utśu-ienost, glavobol, izpadanje las, pekoěe oěi). objektivne
te½ave v zvezi s citostatiki pa se pojavljajo bolj poredko.
Medicinske sestre pripśavo in aplikacijo v veliki veěini zabeleżijo v poseben
zvezek, raportni zvezek ali kam dśugam, in samo 167o jih tega ne opravlja.
Drugaěe je zbele½enjem razlida ali kontaminacij. Kaś 617o jih kontaminacij ne
zabe|e½i in le 47o MS to zabele½i v zdravstveno dokumentacijo kontaminirane
66
osebe. Nekatei (Ż57o) se poslużujejo raportnega zvezka, ôrugi (Ďo7o) pa naredijo
zabe|e½ke drugam.
Zdśavstvene osebe, ki rokujejo s citostatiki v Sloveniji, imajo od leta 1993 po
razliěnih kolektivnih pogodbah za podroěje zdravstva veě dopusta in denarni
dodatek. Malo manj kot polovica jih je deleżna veě dopusta in denamega dodatka,
trîtjina pa Samo veě dopusta.
Rezultati o uporabi zaşěitnih sśedstev in opśeme so zelo razliěni. Vse medicinske
sestre uporabljajo śokavice pri pripravi, aplikaciji in zdravstveni negi bolnikov.
Nespśejemljivo je samo to, da jih kar nekaj (ŻŻ7o) od njih uporablja navadne PVC-
rokavice. Anketiśanci, ki samo negujejo bolnike, niso odgovarjali na vpraşanja v
zvîziz drugimi zaşěitnimi sredstvi. Gleőe zaşěitne obleke pri pripravi in aplikaciji
je zaskébljujoěe, da jih celo 48vo ne uporablja niěesaś. Enako se dogaja z zaˇěito
obraza; pri tem je tśeba dodati, da 39vo anketirancev pripravlja citostatike v
bioloşko vaśni komori z veśtikalnim odvodom zraka,pi ěemer ni potrebna zaşěita
obraza. Na vpraşanje' ali pśipravljajo citostatike v posebnem pśostośu' jih je samo
127o oôgovoilo pśitśdilno. Pomemben podatek je tudi ta, da jih 557o odvr½î citostatske
odpadke v zabojnike s pokśovom .
V Sloveniji je bilo pśed pśiěetkom dela s citostatiki zdravnişko preg|edanih 57o
zdśavstvenih delavcev, ob nastopu prve slużbe 557o, v rednih razmakih II7o,
oběasno l27o in nikoli ŻŻ7o.
Od 13-ih zdravstvenih zavodov in 3 klinik v okviru KC, ki smo jih obiskali, jih ima
samo 5 poseben prostor za pripravo citostatikov in samo 3 digestorij z veśtikalnim
odvodom zraka. Posebne śokavicî za KT so na voljo v 1 l-ih zdśavstvenih zavodih,
zaşěitne nepropustne obleke in zaşěitna oěala v 10-ih, maska s filtrom v dveh, igle
s hidrofobnim filtśom v 7-ih zavodih. NiĚeś nimajo zabojnikov Za tśansport teś
pravilno uĄenega odstśanjevanja in uniěevanja citostatskih odpadkov.
Povsod odsvetujejo noseěnicam in dojeěim mateśam delo s citostatiki. Pravila
rokovanja s citostatiki je zaiéterno uporabo pripravilo 8 zdravstvenih zavodov in
kaś 15 jih je omogoěilo, da se v prostoru, kjer pripravljajo citostatike, ne hśani,
kadi ali upośablja kozmetika. Pripśavo in aplikacijo citostatikov beleżijo v mg
doloěenega zôrav1|a v S-ih zdravstvenih zavodih, mîdtem ko kontaminacij
centralno ne beleżijo nikjer.
RAZPRAVA
Z anketnim vpraşalnikom in obiski po slovenskih zdravstvenih zavodih smo
zabele½ili, da po veěini zdśavstvenih zavodov zdravijo ali so zdravili s citostatiki
manjşe ştevilo bolnikov. Izjema so zdravstveni zavodi, zakatîre lahko reěemo, da
so specializirani za zdravljenje bolnikov z śakom (onkoloşki inştitut Ljubljana,
Kliniěni center Ljubljana - Hematoloşka in Pediatriěna klinika'). Iz teh treh zavodov
je tudi najveě anketirancev in najveě citostatikov pripśavijo in aplicirajo na teden.
6',7
Pri nas se zelo pośedko menjata okolje bivanja in slużba, ěemur sledi, da se pśi
anketirancih v specializiranih zavodih, povpśeěna delovna doba in povpśeěna
doba dela s citostatiki, skośaj ujemata.
Iz predstavljene naloge lahko ugotovimo, da nikjer v Sloveniji ne śokujejo s
citostatiki pravilno, kot naj bi bilo to po priporoěilih osHA in ASHP. Se veě:
medicinske Sestre ne uporabljajo zaşěitnih sredstev in ne upoştevajo internih navodil.
V Sloveniji se je pri medicinskih sestrah, ki rokujejo s citostatiki, pojavil patoloşki
obśambni mîhanize - strah, ki se izra½a z opisovanjem velikega ştevila
subjektivnih stranskih uěinkov pri njih. Zaradi pomanjkanja znanja, slabe
usposobljenosti, slabe dokumentacije, slabe povezave s celotnim zdravstvenim
timom in odobśenih ''posebnih ugodnosti'' po kolektivni pogodbi, pa rokujejo
tako, kot mislijo da je prav.
Veěina medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pśipravlja, aplicira in neguje
bolnike, ki prejemajo citostatike. To nikakoś ni pravilno, saj je potśebno loěiti
pśipravo od čpÿkacije in zdśavstvene nege. Ž'e kn nekaj ěasa je minilo, ko je bilo
pśedlagano, da se citostatiki pripśavljajo v bolnişniěnih lekarnah' to je v posebnih
prostośih, v bioloşko varnih komorah z vertikalnim odvodom zśaka, pod
naéJzośstvom za to usl)osohljenega farmacîvta' RazéJîlitîv éJel mîél posameznimi
izobrazbenimi profili şe vedno ni jasno doloěena in zato pogosto śokujejo s
citostatiki neustrezno izobr a½ene in usposoblj ene osebe.
Upoştevati je potrebno tudi primerno odstranjevanje Vseh, S citostatiki
kontaminiranih odpadkov. Posnetek stanja priprave citostatikov v Sloveniji je
pokazal, da tako zdravstveni zavodi, kjer se zdravi bolnike s citostatiki, kot drżava
şe niso naredili bistvenega koraka v tej smeśi, saj manjka pśimerjava z dejansko
naroěenimi in porabljenimi citostatiki po celi Sloveniji. Nimamo tudi podatka o
koliěini zdravi|, ki jih posameznik pripravi in aplicira, teś podatka o ěasu, ki ga
pośabi za to. Poleg tega pa je povsod rokovanje s citostatiki slabo dokumentirano.
Zato bi veljalo posvetiti veliko pozomost pśavilni uporabi zaşěitnih sredstev pri
rokovanju in brezhibni izvedbi citostatske terapije ter vse zabeleżiti v posebno
negovalno dokumentacijo. Uvesti bi veljalo seznam vseh oseb, ki imajo opravek s
citostatiki; seznam bi morda v bodoěe slużil kot dokazno gradivo za
izpostavljenost citostatikom.
ZAKLJUĘEK
Za konec velja povdariti, da je bistvo varnega rokovanja s citostatiki, da se vsi
tisti, ki prihajajo v stik z njimi zavedajo, da je mogoěe z upośabo zaşěitnih
sredstev in pravilnim śokovanjem pśepreěiti tveganje pred izpostavljenostjo.
Pśedno, pa se bodo razmeśe v zvezi z zaˇěito oseb pri śokovanju s citostatiki
spremenile, pa bo potśebno narediti şe kakşno raziskavo na tem podśoěju, ki bo
zajela tudi bioloşke in epidemioloşke podatke.
68
LITERATURA
BobnaśA, Velepiě M, Bostiě Pavloviě J, Urbaněiě J, Ęufer T Ceśaś o, Bilban M:
Zaˇěita medicinskih sesteś pśi rokovanju s citostatiki. Ljubljana, onkoloşki
inştitut - Slużba zazdravstveno nego 1998. 1'1'Ż str. (Poroěilo aplikativne śaziskave
o zagotavljanju kakovosti v zdśavstveni negi).
69
DOKUMENTIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI
Katarina Lokar, viş. med. ses., prof. zdr vzg,
o nko lo ş ki inş titut Lj ub lj ana
UVOD
Potreba po jasni in nataněni dokumentaciji je oěitna. Medicinske sestre żivimo z
dokumentacijo v slużbi ves ěas. o dokumentaciji smo se uěili v şoli, o njej
beremo, o njej slişimo, o njej razmişljamo in velikokéat se je ustraşimo.
ob neprestanem poudaśjanju o upravljanju razpolożljivih viśov, kontroli stśoşkov,
uěinkovitosti pśi oskébi bolnikov in izboljşanju kakovosti zdśavstvene nege se od
nas zahteva' da zagotavljamo kakovostno oskśbo bolnikov in da hkéati vodimo
uěinkovito dokumentacijo. od nas se tudi pśiěakuje, da obe veliki in věasih
naspśotujoěi si zaőolżitvi opravljamo ob nezadostnem ştevilu osebja. Kadar ne
Zmośemo opraviti obeh zadolżitev, se odloěimo in opśavimo tisto, ki ima prednost
- dobśa oskśba bolnika. Ampak, ali smo s tem lahko zadovoljni? Ne bi smeli biti,
kajti naşa dokumentacija daje sliko o naşih sposobnostih, o naşi pśofesionalnosti,
o naşem spoştovanju bolnikov in njihovih svojcev, o naşih odnosih s sodelavci in
o naşem upoştevanju filozofije in vizije organizacij² v kateri smo zaposleni.
Torej, ne poőcenjujmo pomembnosti dobre dokumentacije.
Poleg vsega zgoraj naştetega nas k vodenju negovalne dokumentacije zavezuje
tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zbiśkah podatkov s podroěja
zdśavstvenega Varstva, v Slovenski klasifikaciji zdśavstvenih stośitev 1998 pa je
dokumentiranje v zdravstveni negi sestavni del zdravstvene nege na domu in
zdravstvene nege hospitaliziranih bolnikov.
NAMEN, NAĘELA IN PoMEN DOBRE DoKUMENTACIJE v
ZDRAVSTVENI NEGI
Dokumentacija v zdravstveni negi je vsaka zapisana ali raěunalnişko podana
infomacija:
. inteśakcij med zdravstvenimi delavci, bolniki, varovanci, njihovimi drużinami
in zdśavstvenimi organizacijami;
. o opśavljenih pśeiskavah, o bolnikovih odzivih na pśedpisano zdravljenje in o
zdśavstvenovzgojnem delu z bolniki/varovanci ;
. o rîzultatih oz. odzivih bolnikôvarovanca na diagnostiěne preiskave in
aktivnosti zdśavstvene nege'
'70
Dokumentiranje je komunikacijska metoda, ki neprestano informira vse
zdravstvene delavce o tem, kakşno zdravstveno oskśbo je bolnilôvarovanec prejel,
in jasno opśedeli vse pomembne infośmacijî o bolniku/varovancu.
Bolnikova dokumentacija se lahko uporablja tudi kot uěno orodje za ştudente in
je glavni viś podatkov pśi raziskavah v zdravstveni negi'
Namen dokumentacije je tudi doseganje zakonskih in pśofesionalnih standardov.
Dokumentacija je pomembna metoda za pikazovanje, da v odnosu medicinska
Sestśa - bolnilôvarovanec medicinska sestra uporablja znanje in spretnosti ter
pśesoja v skladu s profesionalnimi standardi'
Dokumentacija zdravstvene nege mośa jasno opisati:
. oceno bolnikovega zdravstvenega stanja in situacije glede na aktivnosti
zdravstvene nege in v okviru kompetenc medicinske Sestśe;
. naěft zdśavstvene nege Z bolnikovimi potrebami in cilji;
. aktivnosti zdśavstvene nege in bolnikove odzive nanje;
. potśebne spśemembe v naěrtu;
. infośmacije, posśedovane zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem in
njihove odgovośe;
. zagovarjanje bolnika s strani medicinske sestśe'
Da bo dokumentacija uěinkovita, moramo uporabljati skupni besednjak, pisati
ěitljivo s kemiěnim sviněnikom, uporabljati le dogovorjene okśajşave in simbole,
organizkati poőatke v pśavilnem ěasovnem zapośedju ter dokumentirati nataněno
in popolno, vkljuěno z napakami.
Zavedati se mośamo' da zdravstvîna nega ni popolna, dokler ni dokumentirana.
Preko dokumentacije medicinske Sestśe Spośoěajo svoje ocene' odloěitve,
inteśvencije in izide' To postaja vedno bolj pomembno, saj prihaja ěas, ko bosta
obraěun stroşkov zdravstvene nege in dokazovanje v sodnih razpravah można le
na podlagi dobśe dokumentacije. ''Ni bilo dokumentirano'' bo pomenilo, da ''ni
bilo naĚeno''.
Dokumentacija igra v zdravstveni negi kljuěno vlogo pśi zagotavljanju
kakovostne oskébe bolnikov, pśi obraěunu stośitev in pri prikazovanju potreb po
kadśih' Neuěinkovit in nenataněen sistem dokumentiranja v zdravstveni negi ima
lahko velik vpliv na kakovost oskébe, na kadrovanje in na opraviěevanje stroşkov
v zdśavstvenih ośganizacijah. Številne raziriěicî raznih obra}cev in po-dvojevanje
podatkov kradejo dragocen ěas medicinskim sestram in zdśavnikom ter
povzśoěajo zmedo, nedoslednost in neuěinkovito komunikacijo v zdravstvenem in
negovalnem timu. Sistem dokumentiśanja mora biti zato v zdravstveni negi
nataněen, uěinkovit in uporaben ter prilagojen realnostim organizacije. Pri tem pa
se je potśebno zavedati, da prihaja pri dokumentiranju v zdravstveni negi do
premika od procesno orientiranega sistema k podatkovno orientiranemu sistemu.
7Ď
Pri slednjem so odloěitve o zdravstveni oskébi bolnikov sprejete na poőlagi
zbranih podatkov. Zbiranje podatkov pa je standardizirano, in sicer z uporabo
podatkovnega minimuma v zdśavstveni negi (NMDS)' negovalnih ôiagnoz,
standardizirane terminologije in klasifikacijskih sistemov. Tako zbrane podatke se
lahko obdela in uporabi tudi v korist bolnika, zőśavstvenih ustanov, razvoja stroke,
raziskovalnega dela, skupnosti, naroda in zdravstvene oskébe sveta v celoti.
METODE DOKUMENTIRANJA V ZDRAVSTVENI NEGI
Vsak zdśavstveni zavod lahko razvije svoj naěin dokumentiranja, ki je uporaben
za njihovo populacijo bolnikov/varovancev in za njihovo okolje. Pomembno pa je,
da se z dokumentiranjem pridobijo iskani podatki in da so ti podatki primeśljivi s
podatki drugih zdravstvenih zavodov.
Za dokumentiranje v zdśavstveni negi se lahko uporablja naslednje metode:
. Pśipovedno dokumentiśanje je tśadicionalna metoda dokumentiranja v
zdravstveni negi, ki ima obliko pisane zgodbe. Pred uporabo obśazcevje bila to
edina metoda za dokumentiranje zdravstvene nege.
. Iz viśov izhajajoěe dokurrrentiśanje je pośoěanje vsakega od ělanov (virov)
zdravstvenega tima na loěenih listih.
. Iz pśoblema izhajajoěe dokumentiśanje (SOAPIE) je osredotoěeno na
bolnikove probleme in vsebuje subjektivne podatke, objektivne podatke,
ocenj evanj e, naěft , intervencij e in evalvacij o.
. PIE dokumentiśanje (pśoblem, intervencija, evalvacija).
. Žarişěno (fokalno) dokumentiśanje je metoda, pri kateri Se V Stolpce beleżi
podatke, akcije in reakcije.
. Dokumentiśanje izjem je metoda, pri kateśi medicinska sestra zabeleżi le
odklone od vnapśej postavljenih pśavil.
. Raěunalnişko dokumentiśanje ima mnoge prednosti, kot so: kéajşi ěas
dokumîntiranja, veěja zanesljivost in toěnost podatkov, jasne, odloěne in
jedrnate besede' możnost statistiěnih analiz, izboljşana implementacija pśocesa
zdravstvene nege, boljşe odloěanje in multidisciplinaśno povezovanje.
. Kśitiěne poti so obşimi, standardni naěśti zdravstvîne nege za specifiěne
situacije. Vsaka kéitiěna pot je nadziśanaZato, da se zagotovi, da so inteśvencije
izvedene pśavoěasno in da so bolnikovi odgovori pśavoěasni.
V zééśavstveni negi ciokumentiramo iucii izvajanje ciiagnclsÇiěélt-l-Çerapcviskiil
pśogśamov' telefonske pogovorî in naśoěila teś incidentî.
12
ZAKLJUěEK
Vrednost zdravstvene nege ni veě samoumevna' ampak jo je potrebno
demonstriśati tistim, ki nimajo śazumevanja, keś ne izhajajo iz prakse zdśavstvene
nege, imajo pa moě, da vplivajo na, oz. doloěajo naravo zdravstvene nege s
politiěnimi odloěitvami in z dodeljevanjem potrebnih sśedstev. Zato potśebujemo
veliko infośmacij o zdravstveni negi, ki bodo smiselno prikazane, moramo pa jih
tudi upośabljati pśi svojem delu. To je eőini naěin s kateśim bomo naredili
zdśavstveno nego bolj vidno.
Ęe razmişljam o situaciji v Sloveniji, bi si upala tśditi, da je pśed nami şe dolga in
naporna pot do takśat, ko bomo imeli zadovoljivo dokumentacijo v zdravstveni
negi. Ne mośem śeěi, da stroka in ôrż.ava do danes nista naredili niě na tem
podroěju. Imamo zakonsko osnovo. Na prvem in drugem Kongśesu zdravstvene
nege je bila jasno izra½ena potśeba po poenotenju oZ. po skupnih navodilih za
dokumentiranje v zdravstveni negi. S to nalogo se je zaěela ukvarjati delovna
skupina pri Zbośnici zdravstvene nege Slovenße, ki je zakljuěke svojega dela
predstavila na tśetjem Kongresu zdravstvene nege. Iz lastnih izkuşenj in iz
pogovorov s kolegicami iz drugih zdravstvenih zavodov vem, da se veliko ěasa in
eneśgije namenja uvajanju negovalne dokumentacije v vsakdanje delo, pa vendaś
stvaś nikakoś ne zażivi'
Kaj bi torej lahko bil vzśok, da nimamo kakovostne dokumentacije v zdśavstveni
negi oz. dokumentacije, ki bi izpolnjevala svoj namen? Po mojem mnenju sta
vzroka predvsem dva: pomanjkanje znanja in pomanjkanje kadra. Pśvi vzśok
lahko stroka odpravi sama, za odpśavo drugega vzroka pa potśebujemo posluh in
pomoě Ministrstva za zdravje.
LITERATURA
Clarc J. The international classification for nursing practice project. Online
Joumal of Issues in Nursing, Sept. 1998;
http ://www. nuśsingwośld' ośg/oj inltpc7ltpc7 3. htm, 13. 8. Żo02.
Gaşpaśoviě M, Pavěiě Trşkan B, Ęarni-Dobovişek D, Geě T. Dokumentiranje v
Zdśavstveni negi. V: Zbornik pśedavanj in posterjev 3. kongresa zdśavstvene nege
''Zdravstvena nega - okolje in viri''; 2001 Sept IŻ-I4; Portoroż. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza dśuştîv medicinskih sesteś in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ż00I: 3'7 -45.
Gordon M. Use of nursing diagnosis in direct caśe activities. V: Gordon M.
Nuśsing diagnosis: process and application. St. Louis: Mosby, 1994: Ż15-253.
Goossen WTF. The inteśnational nursing minimum data set: why do we need it?
V: oud N, ed. Acendio Ż00Ż. Bern: Verlag Hans Huber, Ż00Ż:20I-240.
Health Systems Management Network. Physician/Nuśsing documentation.
http://www. Hsmn.com/hsmntxt/detail3'htm, 14. 8. Ż00Ż.
73
Keber D, Ritonja SA, ěabrian I, Frans Z, Hoěevat Z, Kveder R. Slovenska
klasifikacija zdravstvenih storitev 1998' Ljubljana, maśec 1998.
Navuluri RB. Documentation: what, why, when, where, who, and how? Research
for nursing practice, iśl4ay Ż00\
http : //www. graduateresearch'com,éNavu-Docu. htm, 13. 8. Ż00Ż.
Peric HK. Dokumentiranje zdśavstvene nege. obzor Zdr N 1997;3I: 115-IŻ6.
Peśic HK. Dokumentiśanje v zdravstveni negi - ali je res potśebno? obzor Zdś N
1995;29: 167-170.
Registered nurses association of British Columbia. Nurse to nurse:
documentation. htto://www. Rnabc.bc.ca, 13. 8. Ż00Ż.
Saba VK. Overview of home health care classification system (HHCC). V: Oud N,
ed. Acendio ŻooŻ.Bern: Veślag Hans Huber,2o0Ż:65-90.
Sklepi 1. Kongśesa zdravstvene nege Slovenije. Utrip 1998;VI (2): 5
Sklepi 2. Kongśesa zdravstvene nege Slovenije. Utrip 1999; VII (1Ż): 15
Tracker in nuśsing. http://www. Fitne.net/tśacker/nuśsing/02 nursing.html, 1 3. 8.
Ż00Ż.
White L. Basic nursing, foundations of skills and concepts. New York: Delmaś
Publisheśs, 2002.
Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije ˇt' 9é9Ż.
Zakon o zbirkah podatkov s podroěja zdravstvenega Varstva. Uśadni list Republike
Slovenije şt. 65/00.
74
RAZVOJ KADROV . ELEMENT VODENJA V
ZDRAVSTVENI NEGI
B rigňta Ske la S av iě, univ. dipl. or g., v iş.m e d. s e s.
o nko lo ş ki inş titut Lj ub lj ana
UVOD
Poslovna uspeşnost in uěinkovitost vsake ośganizacije je v tesni povezavi z
uěinkovitosdo njenih vodstvenih kadrov oziroma menedżmenta.
Na podśoěju zdravstvene nege je v zadnjih desetih letih prişlo do korenitih
sprememb v smislu uvajanja novih metod dîla, ki bodo naśedile zdravstvîno nego
bolj vidno, bolj kakovostno in primeśljivo z zahodnim Svetom. V pśaksi se je
uveĚavil izśaz Sodobna zdravstvena nega' ki je opśedeljen z aktivnostmi, ki jih
mora udejaniti menedżment zdravstvene nege v praksi.
Nosilec teh spśememb je menedżment zdravstvene nege, ki mora glavno pot za
dosego teh visokih ciljev videti v permanentnem izobra½evanju in usposabljanju
vodilnih medicinskih sesteś in vseh zaposlenih v zdravstveni negi. Stśategija
razvoja stśoke obstaja samo na osnovi znanja. Spremembe v naěinu in struktuśi
dela v zdravstveni negi zahtevajo ustrezno prilagajanje znanj, sposobnosti, veşěin
in stalişě zaposlenih novim zahtevam.
RAZVOJ VODSTVENIH KADROV V ZDRAVSTVENI NEGI
Za dosego ciljev s podroěja Sodobne zdśavstvene nege je ena izmed kljuěnih
aktivnosti razvoj vodstvenih kadrov. Razvoj vodstvenih kadśov v zdravstveni negi
mora biti moěno povezan s pozitivno kadrovsko selekcijo, ki zagotavlja ustrezno
menedżeśsko kariero predvsem sposobnim, inovativnim in motiviranim kadrom.
Selekcéjski mehanézem ne sme pśepuşěati nesposobnéh, nekompetentnih,
nemotiviśanih in pśemalo izobśażenih kadśon kajti naj bodo cilji in naloge
ośganézacéje şe tako dobro zastavljene, s takşnémé kadśi ne bomo uspeşni in
uěinkovité. Predvsem moramo dati poudaśek ocenjevanju kljuěnih kadrov in
mladih perspektivnih kadrov (naslednikov). Ti kljuěni kadśi ponavadi
predstavljajo oko|i l07o zaposlenih' ocenjujemo jih glede na njihove zmożnosti,
da prevzamejo veěje odgovornosti in razvojni potencial posameznikov
(Mo½ina,I997)'
opomba: Pśispevek je bil predstavljen in objavljen na j. kongresu zdravstvene
nege, Pośtoroż,2001
75
V menedżmentu zdśavstvene nîge morajo biti kadśi s pozitivnimi stalişěi, veşěi
timskega dela s prisotno inovacijsko motivacijo. To je pogoj, da bo uvajanje
sodobnih pśistopov v prakso potekalo s ěim manjşimi odpośi in problemi.
Vloga indévidualnih śazvojnéh naěrtov
Za stśateşki śazvoj vodstvenih kadrov potśebujemo individualni razvojni naěśt
posameznika, v kateśem opredelimo tiste srednjeroěne in dolgośoěne potrebne
sposobnosti, znaéja, veşěine in izkuşnje, ki so nujen pogoj za doseganje stśateşkih
ciljev organizacije (Jereb, 1994).
Na podroěju zdravstvene nege si moramo zastaviti naslednja vpraşanja:
. Kakşne vodstvene kadre bomo potrebovali, da bomo uěinkovito odgovorili na
vse izzive sodobnega razvoja zdśavstvene nege?
. Kateri od najbolj kritiěnih aktualnih pśoblemov naşe dejavnosti so povezani z
vodenjem ?
. Ali razpolagamo z vodstvenimi kadri, ki so sposobni oblikovati in voditi
razvojno strategijo v zdravstveni negi?
. Koliko vodstvo zdravstvene nege S svojimi pogledi' usmeśitvami in s strategijo
pśispeva k oblikovanju take ośganizacijske stśuktuśe, ki spodbuja sodelovanje,
inovativnost in identificiranje zaposlenih z ośganizacijo?
. Kakşna je naşa temeljna filozofija na podroěju izobra½evanja, usposabĚanja in
izpopolnjevanj a vodstvenih kadśov?
Razvijanje perspektivnih kadśov poteka v dvîh smereh, in siceś kot strokovna ali
vodstvena karieśa. V naprednih organizacijah je zato omogoěeno horizontalno in
veśtikalno napredovanje.
Hośizontalno pśomoviśanje je uveljavljanje na istem delu, vendar z veějim
obsegom odgovornosti, obvladovanjem zahtevnejşih, bolj specializiranih ali
raznovśstnih nalog teś boljşim delovnim Statusom (Meśkaěeva' 1998).
Veśtékalno pśomoviśanje je uveljavljanje na zahtevnejşe delovno mesto, Za
katero se zahteva dodatno znanje, spśetnosti in sposobnosti. Poteka lahko na
zahtevnejşe polożaje po menedżeśski ali po strokovni lestvici (Meśkaěeva, 1998).
Pri vodenju slużbe zdravstvene nege Zato ne Smemo razmişljati Samo o razvoju
vocistvenih kadrélv (verÇikaillt_l llapśccit-lvaérjc), aiirpak je potée'uiro ciaii ustéîziro
teżo tudi strokovnemu (hośizontalnemu) napśedovanju. Strokovna znanja iz
zdśavstvene nege So nosilec razvoja stśoke in raziskovalnega dela. Brez ustśeznega
horizontalnega in vertikalnega napśedovanja ni mogoěe govoriti o uspeşnem
vodenju in śazvoju slużbe zdśavstvene nege.
16
SPREMLJANJE VODSTVENIH KADROV SKOZI VSO
DELOVNO DOBO
Temeljna naloga kadśovskega menedŽmenta v zdravstveni negi je ěimbolj
izkośistiti vse talente, sposobnosti in razvojne potenciale zaposlenih skozi vso
njihovo delovno dobo.
Menedżeśska kaśiera posameznika je odvisna pśedvsem od njegovih potencialov,
sposobnosti, motivacije in ambicij. Vendaś pa tudi kadrovski menedżment na
razliěne naěine vpliva na menedżeśsko kaśieśo posameznika. Po Sattelbergerju,
pśirejeno po Jerebu (1994), smo povzeli śazvoj vodstvenih kadrov po posameznih
stopnjah in ga pśilagodili na podroěje zdravstvîne nege. Stopnje razvoja
menedżerja v zdravstveni negi:
Izobra½evanje én usposabljanje za pśidobivanje temeljnih menedżeśskih znanj
Kandidata, ki ga vkljuěimo v ta proces' smo predhodno ocenili in ugotovili, da
njegovo strokovno znanje iz zdravstvene nege ustśeza za vodstveno mesto, prav
tako ima nakazane sposobnosti za vodenje in usmerjanje ljudi ter pozitivne
ěloveşke lastnosti. V tem obdobju kandidat razv1je tudi lastne interese in potrebe.
obdobje pridobivanja menedżeśskih znanj, sposobnosti in veşěin naj traja dve do
tśi leta.
Pśidobivanje izkuşenj, zaěetek menedżeśske kaśéeśe
Gte za pśidobivanje prvih vodstvenih izkuşenj, pomembnih za nadaljnjo karieśo.
V tem obdobju, ki tśaja tśi do pet let, sprejmemo tudi odloěitev o tem, ali izbśano
delovno podroěje in uspehi kandidata zadovoljujejo potrebe in zahteve
organizacije in kandidata samega.
Sśednja stopnja menedżeśske kaśieśe
Kandidat prevzame veěje vodstvene funkcije, potśebno je nadaljnje izobtażevanje,
usposabljanje in izpopolnjevanje s ciljem, postati uěinkovit pri uśesniěitvi ciljev
organizacije. Menedżeś naěrtuje svoj nadaljnjirazvoj in kaśiero. obdobje traja3
do 5 let.
Zśelo obdobje menedżeśske kaśieśe
Menedżer je izkuşen, ima osvojena menedżeśska znanja, sposoben je pśevzeti
najvişje vodstvene odgovornosti. Lastnosti: uěinkovitost pśi uśesniěitvi ciljev
organizacije in usmerjenost na stśateşke cilje. obdobje traja 10 do 15 let.
77
Zadnje obdobje menedżeśske kaśieśe z vodstvenimi odgovośnostmé
Menedżeś prevzame vlogo mentorja in prispeva svoje sposobnosti teś izkuşnje
razvoju ośganizacije. Izvede izbor mlajşih kandidatov za ''naslednike'' in jim
omogoěa ruzvoj. Uśesniěuje svojo integracijsko funkcijo. obdobje tśaja 3 do 5 let.
Popuşěanje in postopen umik
Postopno zmanjşevanje vpliva, moěi in odgovornosti. opravljanje śazliěnih
svetovalnih vlog v ośganizaciji. Potrebno je akceptiranje mnenj in predlogov
mlajşih sodelavcev, iskanje nove vloge v organizaciji, v skladu z zmanjˇanjem
kompetenc in motivacije.obcéobje se priěne élve céo tri lîta preél upokojitvijo.
UpokojĎtev
Akceptiranje sprememb v naěinu ½iv|jenja, ostati fiziěno in psihiěno aktiven.
KAKO IZBRATI PRAVO VODSTVO V ZDRAVSTVENI NEGI
Możni kandidati za meneôterje so na vseh śavneh ośganizacije' Tśeba jih je
pravoěasno pśepoznati in ustrezno pśipraviti na vlogo, kijo bodo v prihodnje imeli
v menedżmentu (Meśkaě' 1998).
Oblikovanje lastnih vodstvenih kadrov ima nekatere prednosti pred prihodom
zunanjih, tujih kadrov' saj domaěi kadri temeljito poznajo stśoko, ośganizacijo
dela, komunikacijske poti teś poslovanje. Ves ěas imamo możnost pśesoje in
ocenjevanja njihovih sposobnosti, motivacije in uspehov pśi delu.
Zarazpravo o tem, kako v prihodnostiizbrati pravo vodstvo v zdśavstveni negi, ki
bo kos vsem novim izzivom, je zelo pomembno vedeti, kaj meni trenutna vodilna
stśuktuśa medicinskih sester o tem' kakşen mora biti menedżeś v zdravstveni negi
in kakşna je njegova razvojna pot. V ta namen smo na onkoloşkem inştitutu
Ljubljana v septembśu leta 2000 izvedli raziskavo med vodilnimi medicinskimi
sestrami in njihovimi namestnicami. Vpraşanja za anketo smo delno povze|i iz
mednaśodne śaziskave, v kateśi so slovenski menedżerji odgovarjali na vpśaşanja
o svoji karieri (Merkaě, 1998). Postavili smo vpraşanja z naslednjih podroěij:
. vertikalno in horizontalno napredovanje,
. meśila zaizbor vodilnih kadśov'
. stopnje razvoja vodilnih kadrov
. stśategija razvoja in vodenja slużbe zdravstvene nege,
. zadovoljstvo s karieśo.
V nadaljevanju povzemamo nekatere reztltate raziskave.
'78
Rezultaté śazéskave
Rezultati każejo, da veě kot polovica anketiśanih ne śazume pomena in vloge
hośizontalnega in veftikalnega napredovanja, zlasti je ta odstotek veěji pri timskih
medicinskih sestrah, saj znaşa kar 63vo. Potrebno bo uporabiti vse razpolożljive
śesurse in medicinskim Sestram prikazati pomen horizontalnega napreőovanja,
prav tako ga je potrebno spodbujati in mu dati ustrezno strokovno in
organizacijsko te½o. Vzpostavljeno horizontalno napśedovanie bo motivator za
tiste zaposlene, ki niso na vodstvenih polożajih in bo pripomoglo k hitĚşemu
śazvoju stroke. Ce ne vzpostavimo sistema vertikalnega in hośizontalnega
napredovanja' se nam lahko zgodi, da bodo perspektivni stśokovnjaki v
organizaciji zaraői ż'elje po napredovanju zasedli pomembne menîdżeśske
polożaje (status, plaěa' boniteta), kjeś pa ne bodo uspeşni, ker nimajo ustśeznih
znanj in sposobnosti za vodenje. Tako si naśedimo dvojno şkodo, saj izgubémo
dobśega stśokovnjaka in dobimo slabega menedżeśja. Iz zgoraj naştetih
razlogov je nujno, da sta konici obeh napśedovalnih lestvic ěim boli izenaěeni
(Merkaě'1998). Podsistem horizontalnega napreőovanja lahko oblikujemo glede
na naśavo dela ali v okviśu posameznih delovnih podroěij (Florjaněiě,1998).
Primer hośizontalnih napredovanj v zdravstveni negi: mentośstvo pripravnikom in
ştudentom, pedagoşko delo (strokovna predavanja, uěne delavnice itd.),
specializacija z doloěenîga strokovnega podroěja in s tem povezana stśokovna
izobra½evanja v tujini, stśokovno delo na doloěeni problematiki (razvijanje
standardov, dokumentacije zdravstvene nege, priprava edukacijskih graôiv za
bolnike itd'), zaôoltitve zarazvijanje novih metod dela itd.
Anketiśanci so merila za veśtikalno napredovanje śazvrstili tako, da so na prvih
petih mestih izobrazba, stśokovnost, inteligenca, sposobnost informiranja in
usmerjenost na naloge. Po Merkaěu (1998) v prvo skupino spremenljivk, ki
vplivajo na vertikalno pśomocijo menedżerjev sodijo: izobrazba, inteligenca,
analitiěne sposobnosti, dobśa obveşěenost, usmerjenost na naloge, pśevzemanje
tveganja itd. Ker ne gre Za top menedżment najverjetneje prevzemanje tveganja
anketiranci niso uvrstili med prvih pet meril, vendar menimo, da bi bilo potrebno
posvetiti veějo pozośnost analitiěnim sposobnostim in odgovornostim za
prevzemanje tveganja, saj gśe za odgovornost organiziranja dela za bolnike in
odgovośnost za materialne stroşke, ki jih ustvarja zdravstvena nega. Pśav tako je
pśevelika teża pripisana strokovnosti in premajhna vodstvenim znaěilnostim, kot
so demokśatiěnost, zlasti pri timskih medicinskih sestrah, saj je le-ta komaj na
dvanajstem mestu.
Zadovoljstvo s kariero so anketiranci izrazili na ştevilěni lestvici od 1 do 5.
Skupno 187o timskih medicinskih sester je zelo nezadovoljnih oziroma
nezadovoljnih s svojo kaśieśo, Ż77o pa ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih.
Medicinske sestśe, ki so svoje zadovoljstvo izrazi|e s ştevili od 1 do 3, je potrebno
motivirati z uvedbo horizontalnega napredovanja. Tudi zadovoljstvo vodilnih
medicinskih Sester s svojo kaśiero je pod priěakovanji, saj jih 46%o ni niti
79
zadovoljnih niti nezadovoljnih' skośaj 8% pa jih je nezadovoljnih. Da bi poveěali
zadovoljstvo zaposlenih s svojo karieśo, si mora top menedżment zdravstvene
nege po Jerebu (1994) odgovoriti na naslednja vpśaşanja:
. ali vodilna struktuśa v slużbi zdravstvenî nege dovolj dobśo pozna stśateşke
śazvojne usmeśitve,
. ali so odloěitve menedżmenta zadovoljivo pojasnjene niżjim nivojem'
. ali imajo sodelavci na svojem delovnem podśoěju możnosti postaviti vpśaşanje
"ZakĄ",
. ali so sodelavci glede na njihove pristojnosti, vkljuěeni V pśoces sprejemanja
odloěitev,
. ali je zagotovljen ustśezen pśenos infośmacij med nivoji (delovni sestanki,
strokovni in organizacijski kolegiji),
. ali obstajajo ''nevidni zidovi'' med posameznimi hieraśhiěnimi nivoji ali
funkcij skimi podśoěji.
Anketiśani so stopnje razvoja (od 1 do 7) po Jerebu (1994), ki smo jih nanizali v
nepśavilnem Vrstnem śedu, śazvśstili v vsebinsko pśavilnem vśStnem śedu, kar
każe, da anketiranci razumejo stopnje śazvoja menedżerja. Rezultati każejo, da
vodstveni kadśi v slużbi zdśavstvene nege na onkoloşkem inştitutu Ljubljana
razumejo stopenjski koncept razvoja vodstvenih kadśov. Vendar primeśi iz prakse
v zdravstvu niso śavno śazveseljujoěi, saj veěina menedżerjev ostane na vodilnih
mestih do upokojitve. Vloga mentorja je za njih şe sprejemljiva, medtem ko je
vloga svetova|ca za njihovo śazumevanje degradacija, ěeprav je jasno, da je to
obdobje nujno povezano S postopnim umikom in s pśedhodnim zmanjşevanjem
vpliva, moěi in odgovornosti. V sistemizacije delovnih mest je zato potrebno
vnesti delovno mesto svetovalec za zdravstveno nego in ga pśimeśno finaněno
ovśednotiti.
Rezultati ankete ka½ejo' da anketiśanci ěutijo pomanjkanje znanj, viśov in
pśistojnosti za uresniěitev stśategije śazvoja stśoke. Vseh znanj, sposobnosti in
veşěin vodenja, ki ji bodo vodilni kadśi potśebovali pri uresniěitvi strateşkih ciljev,
ponavadi ni mogoěe zagotoviti samo znotśaj oryanizacije. Potrebne so povezave Z
zunanjimi izobraż.evalnimi ustanovam in izpopolnjevanje v tujini. Na niżjih
nivojih vodenjaje potrebno stalno izpopolnjevanje skozi pśakso in izobśażevalno
delo na pśimerih. ZavedaĎi Se mośamo' da śazvoj żelenih sposobnosti pśi
zaposlenih ne moremo doseěi na kr'atek śok. Potśebno je sistematiěno naěśtovanje
izobrażevanj in usposabljanj na őolgi śok.
Rezultati izvedene ankete so potśdili tezo M. Bohinca (1997), da je potśebno
ézobrażevanjî iz mîned½menta za vodilne rnedicinske Sestre, şe veě, potśebna je
univerzitetna izobrazba iz menedżmenta v zdśavstvu oziroma zdśavstveni negi.
80
ZAKLJUCEK
Raziskava je pokazala, da je za ruzvoj peśspektivnih kadśov potśebno upoştevati
kar nekaj okolişěin. Potśdili Smo tezo' da je nujno naěrtovanje kariere za pśidobitev
sposobne vodstvene strukture v zdravstveni negi, kar je pogoj za dosego ciljev
vodenja in razvoja stroke.
Dober menedżer v zdśavstveni negi deluje v okviru ciljno naravnanih usmeritev.
Ęeprav żeli obvladovati polożaj,_se mřra hkéati zavńdati, da potrebuje dobre
sodelavce. Pri uresniěevanju ciljev mośa uresniěevati politiko timskega dela in pri
tem upoştevati vrednote ośganizacije' interese in ż'elje ljudi ter poudariti
odgovośnosti in povezovanje med sodelavci. Potśebno je, da je samozavesten in
prepriěan o svoji viziji, vendaś mora pśiznavati tudi druge alternative in je
sposoben napśaviti etiěno loěnico med dobśim in slabim. Predvsem pa Se ne Sme
upiśati spremembam, temveě je sposoben samokritiěne presoje in se zavzema za
uvajanje sprememb v praksi. Menedżeś danaşnjega ěasa mora iskati svojo
konkureněno pśednost v sposobnostih, da izkoristi znaĄe svojih zaposlenih.
Menedżer s takşnimi lastnostmi in sposobnostmi bo sposoben izpeljati potrebne
spremembe za uveljavitev zdravstvene nege V zőśavstvu in celotni drużbi' Ravno
iz zgoraj naştetih razlogov je potśebno vodstvene kadre v zdravstveni negi
sistematiěno in dolgoroěno razvijati' Ze danes je potśebno narediti ustrezne
korake, da lahko pśiěakujemo uspehe şele ěez nekaj let.
Literatura:
Bohinc, M., (1997): Menedżment in izobra½evanje vodilnih medicinskih sesteś,
obzornik zdravstvene nege, letnik 31, ştevilka 5 - 6, str. Ż47 - Ż5Ż.
Florjaněiě, J., Jereb, J.'(1998): Naěrtovanje kadrov in njihovega razvoja,
Management kadrovskih virov, uśednik S.Możina, Fakulteta za drużbene vede'
Ljubljana; Ż9 -74.
Jeśeb, J.,(1994): Razvoj vodstvenih kadśov, Globalni in kadrovski management,
uśednik J. Florjaněiě, Modema organizacija,Kéanj;189 - Ż04.
Meśkaě, M., Możina, 5.'(1998): Raziskovanje in promoviśanje kadśovskih virov,
Management kadrovskih virov, urednik S' Możina, Fakulteta za dnl½bîne vede,
Ljubljana; 447 - 486.
Możina, 5.'(1997): Stśateşko naěrtovanje kadrovskih virov v organizaciji,
organizacija, letnik 30, ştevilka 10, str. 537 - 545.
Skela Saviě, B.' (2000): Razvoj in usposabljanje vodstvenih kadrov v zdravstveni
negi, organizacija,letnik 33, ştevilka 10, stś' 65I - 659.
81
Ç8
SPONZORII
29. sTRoKoVNI SEMINAR so gmotno podpśli:
poleg pokśovételjev
Hoffmann-La Roche Ltd
Jansen-Cilag
şe
sponzorji:
BIERSDORF MEDICAL
CoLoPLAST A/S PoDRUŽNéc´ LJUBLJANA
ĘIsśoĘ´
FONDACIJA DR. J. CHOLEVA
JOHNSON&JOHNSON
KASTOR M.D.
MEDIS
SANOLABOR
SIND LJUBLJANA
TOSAMA
3M AG
VALENCIA
ZVEZASLoVENSKIH DRUŠTEV ZA BoJ PROTI RAKU
83
SEZNAM STROKOVNIH SEMINARIEV
SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER V ONKOLOGIJI
1.
oNKoLoŠ KA GINEKoLoGIJA
RAK JAJĘNIKoV
16. maj 1986
Ż.
ZDRAVSTVENA NEGA STOM
20. november 1987
J.
PLJUěNI RAK
11. marec 1988
4.
RAKV oRL PoDRoĘJU
11. november 1988
5
BRAH IRADIOTERAÎIJA V GINEKoLoG]J|
3' maśec 1989
6.
AKUTNE LEVKEMIJE
Ż7. oktober 1989
'7.
MALIGNI MELANOM
9. maśec 1990
8.
MALIGNI TUMORJI TESTISA
28. septembeś 1990
9.
KARCINoM SEĘNEGA MEHURJA
8. marec 1991
10.
MEDICINSKA SESTRA IN STRES
4. oktober 1991
84
11.
STRANSKI UĘINKI CITosTAśIKov
5. marec 1992
1,2.
DIAGNOSTIKA V ONKOLOGIJI
25. september 199Ż
13.
MALIGNI LIMFOMI
5. maśec 1993
14.
IZBRANA PoGLAVJA IZ GINEKoLoŠKE oNKoLoGIJE
3. in4. marcc Ď994
15.
RAK ĘREVESJA
7. in 8. oktober 1994
16.
TUMORJIV oTRoŠKIDoBI
10. marec 1995
17.
ZAĘETKI UVAJANJA PRoCESA ZDRAVSTVENE NEGE
NA oNKoLoŠxBIré INŠTITUTU LJUBLJANA
Ż8. in Ż9. september 1995
18.
NOVOSTI V SISTEMSKEM ZDRAVLJENJU IN PRI ZDRAVLJENJU
KRoNIĘNE BoLEĘINE
8. maśec 1996
19.
STANDARDI oNKoLoŠKE ZDRAVSTVENE NEGE
USTNAVOTLINA
8. november 1996
20.
ZADOVOLJNA, CELOVITO UREJENA MEDICINSKA SESTRA,
KAKOVOSTNA ZN
15. in 16. maj 1997
85
ŻI.
KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI
13. novembeś 1997
Ż2.
PLJUĘNI RAK
Ż8.iné9. maj 1998
Ż3.
DoJKE - oKRAs ŽBnsxE
IN NJENA BoLEĘINA
15. in 16. oktober 1998
Ż4.
RAK MOD
18. maj 1999
25.
POMEN PREHRANE PRI NASTANKU IN ZDRAVLJENJU
MALIGNIH OBOLENJ
14.ié15. oktober 1999
Ż6.
KAJ JE sToRJENo NA PoDRoĘru INpoRMIRANJA BoLNIKoV
V oNKoLoŠxr zon´vSTVENI NEGI
10. maśec 2000
21.
NAPREDoVALI RAK - DoDAJMo ŽIvI-éBśéB DNEVoM
19. IN 20. oktober 2000
28.
URGENTNA STANJA V ONKOLOGIJI
IN HORMONSKO ZDRAVLJENJE RAKA DOJK
18. in 19. oktober 2001
Ż9.
RAZVoJ oNKoLoGIJE IN oNKoLoŠKE ZDRAVSTVENE NEGE
KAKOVOST V ZDRAVSTVENI NEGI
10. in 11. oktobeś2002
86
L8
ffi@śllĎWlFl!,il´MEqrüĽ
Higiensko
razkużevanje rok
Zakai?
Higiensko r azlru½ev aéje
(dezinfekciia) śok pśedstavlja
enega najpomembnejşlh tn
naibolj uěinkovitih pśeventivnňh
ukśepov za prekinitev veśige
in za ptepteěevanje okużb.
V nasledniih primeśi´r je nujno
higiensko t azl<u½ev anie śok:
! Po stiku z vsakim bolnikom ali
njegovimi telesnimi izloěki
I Po odstśaniwi zaşěitnih rokavic
l Pred invazivnimi ali aseptiěnimi posegi
(punkcije, menjave obveze)
I Med nego kontaminiśanih in ěistih
pśedelov telesa pśi istem bolniku
l Pred stikom z uśinskién ali żilnim
katetéom, inftrzijskim sistemomGlavni cili higienskega
tazkużevaéja śok je iz okolice
prlvzete kśce (pśehodna flośa
ěim hitśeje naśediti neşkodljiv
- za zaşěito bolnikov' zdśavniko.
in osebia zdśavstvene nege.
{
!
>l
' .Jtt:@i'1
E.'_ cn´,l
E-'' -,:==.´.ll
î.*eBlt]´ffisI'";*ßňaŤläńr Sterillium'
umivanje rok
z milomĚiensko
nzl*:´Áeva$e
Zénanjşanje ştevila klic
(v desetişkih potencah)
BDF"OO
Beiersdorf d.o.o.
Letalişka 32, 1000 Ljubljana, tel: 01/ 548 48 82,Ďax:0é/ 548 48 88ca.3 4-5
Uniěenje klic ne da
Ęistilni uěinek da ne
Umňvalnik, brisaěe potéebno nepotéebno
Péenaşanje na koŽi slabo dobéo
I-Iigienska vaénost majhna visoka
Kai nudijo sodobna ruzl<lż'ila? S ěim? Kdai?
RazkuŽevanje śok z alkoholnimi pśipśavki za vtléanje se je danes
uveljavilo v vseh medicinskih vejah. Je trěinkovitejşe, hitrejşe in mani
şkodljivo zakoŹo kot vse druge tehnike in sśedsrva. Upośaba je
enostavnx in povsocl izvetlljiva.
BODE
(_,ěistoěa, d'o.o',
upravljanje' ěişěenje' varovanje
Ljubljanska c. 1 2t, 1 236 Trzin
t: 01/560 31 00, Ď: 01/560 31 1 1
e: inĎo@cistoca.si
w: www.cistoca.si ěistoěa
89
Z optima[no vreônostjo
fremogfo6ina
meô zôrav t enj em 6 o fniÂpv
z rafotm
ôo izöoĚşane
ÂpÂparsti żivĚenja.
.ů.GÓ JANssEN-clLAGvEPREX.
Epoetin alfa
90A diviséon of Johnson&Johnson S.E.
Sestava: epoetin alfa: 1000 i.e./0,5 ml, 2000 i.e./0,5 ml, 3000 i.e./0,3 ml, 4000
i.e.l0,4 ml, 10.000 i.e.ll,O ml. Pomożne snovi: natrijev dihidrogenfosfat dihidrat,
dinatrijev hidrogenfosfat dihidrat, natśijev klorid, polisośbat 80, glicin in voôa za
injekcije' Teśapevtske indikacéje: Zdravljenje anemije in zmanjşanje potreb po
transfuziji pri odraslih bolnikih, ki prejemajo kemoterapijo zaradi soliőnih
tumorjev, malignih limfomov ali multiplih mielomov, in pri kateśih obstaja
tveganje za ftansfuzijo na osnovi ocene bolnikovega sploşnega zdravstvenega
stanja. Kontśaindékacije: nenadzorovana aśterijska hipertenzija, preoběutljivost
za katîro od sestavin zdravila, bolniki, ki ne morejo dobiti ustrezne
antitśombinske profilakse. Posebna opozośéla in pśevidnostni ukśepi: tśeba je
skśbno spśemljati in po potśebi nadzorovati kśvni tlak. Pśevidna uporaba epoetina
alfa je potśebna pri nezdravljeni, neustrezno zdśavljeni ali slabo nadzośovani
hipertenziji. Pśi bolnikih, zdśavljenih z epoetinom alfa, je treba śedno meśiti
koncentracije hemoglobina, dokleś ni doseżena stabilna vrednost, zatem pa se
meritve opśavljajo periodiěno. Epoetin alfa je tśeba pśevidno upośabljati tudi pri
bolnikih z epilepsijo in kśoniěno odpovedjo jeter. V posameznih primeśih se lahko
pojavi hiperkaliemija. Med zdravljenjem z epoetinom alfa se lahko pojavi zmerno,
prehodno, od odmerkov odvisno poveěanje ştevila tśombocitov. Pri bolnikih s
kśoniěno ledviěno odpovedjo so v izrîdno redkih primerih pośoěali o ěisti aplaziji
śdeěe kévne vrste po veě mesecih ali letih zdśavljenja z eritropoetini. Pśeuěiti je
treba şe dśuge vzroke anemije in jih zdraviti pred zaěetkom zdtavljen1a z
epoetinom alfa' Zagotoviti je tśîba ustrezne za|oge żeleza. Pśi ocenjevanju
pśimeśnosti zdravljenja z epoetinom alfa (bolniki, ki jim grozi transfuzija), je
treba upoştevati Ż-3-teőînski zamik med dajanjem eritśopoetina tîr tvorbo rdeěih
kśvniěk, ki jo izzove eritśopoetin. Inteśakcéje z dśugimé zdśavilé: o vplivu
zdravljenja z epoetinom alfa na metabolizem drugih zdravil ni dokazov. Keś pa se
ciklosporin veżî na rdeěe kévne celice, je można inteśakcija med njim in
zdśavilom. odmeśjanje in naěin upośabe: Pri odraslih bolnikih z rakom (npr.
Hb < 105 gél |6,5 mmol/l]), ki pĚemajo kemoterapijo je treba uporabiti subkutani
naěin dajanja. Zaěetni odmerek je 15O i.e./kg subkutano, tśikéat na teden. Ęe
vrîdnost Hb naraste za najmanj I0 gll (0,6Ż mmol/l), ali se ştevilo retikulocitov
poveěa za> 40,000 celic/ml nad osnovno vśednost po 4 tednih zdśavljenja, se naj
şe napĚ uporablja odmerek 150 i.e./kg. Ęe je zveěanje Hb < 10 g/l (< o,6Á mmon)
in je ştevilo śetikulocitov naraslo za < 40.000 celic/ml nad osnovno vrednost,
zveěajte odmeśek na 300 i.e./kg. Ęe je po dodatnih 4 tednih zdravljenja s 300 i'e'lkg,
vśednost Hb naśasla na > 10 glI (Á 0,62 mmol/l), ali se je ştevilo retikulocitov
zveě,alo na > 40,000 celic/ml, naj ostane odmeśek 300 i.e./kg. Ce se je vrednost
Hb zveěala za < I0 gll (< 0,62 mmol/l), ştevilo śetikulocitov pa je naraslo
< 40.000 celic/ml nad osnovno vśednost, oőziv ni veśjeten in jî tśeba zdśavljenje
prekiniti. Neżeleni uěinké: nespecifiěni kożni izpuşěaji, ''gśipi podobni'' simptomi
(glavobol, boleěine v sklepih, slabost, vt1oglavica, utĄenost), tśombocitoza (zelo
śedko), hipertenzija. Naěin izdajanja zdśavila: śVRp.
91
It! NeoRecormon'
Epoetinum Beta
Builds blood
Builds strength
Builds hope
lmetnik dovoljenja
Ża promet z zdravilom:
Hoffmann'La Roche Ltd
Podrużnica Ljubljana
Galjevica 11 a, Ljubljana9ŻZa F. Hoffmann-La Ro(he Lld
Basel, Śvica ( Boche)
i/deluie Roche Dia8nosticŚ GmbH
Mannheim, Neměija
MEDlCĄL DENTAL²"'"
Za Vas ClCA CARE uvażir: XASToR li´bljaéa
./.l vllc|"L Lé( .\ ň \lil Ih'\l)l,)(Jjl. ' l´'k,rlnlll
ill lr;i' lr ill.lll z llI tél1 l'él.kllnň 
1 lri;l ll'rtl''kl' Gica-Gare*
KASTORza zdravljenie brazgotin
r Silikonski obliżI Za veěkratno upośabol Za preventivo, osköo novo naslalih in zastaranih
brazgo´in
CICA CARI je samolepljiv prozoren in izredno
prilagodljiv obliż' odlikuje se po uęinkovitosli, enostavni
uporabi in dolgi vzclś½|jivosti. lsti obliż Iahko
upośabljamo pribliżno mesec dni. Pśedvsem je uęinkovit
prl izboěenih (hipeäśoňiěnih in keloidnih) in obarvanih
(rdeěih} brazgolinah. Brazgotino obliż zgladi, ézboljˇa
stśukturo lkiva in odpravi nepri;eöo śdeěiöo.
Pokliěite nas, z veseljem Vam bomo povedali veĘ o
obliÁu ClCA CARE.
93
SIND LJUBLJANA D.o.o.FnErEnlEue B2B.. I oOo tluBtl,²,él^a,
TEL:OOBAA I 5156290
FAX: OO 3A6 I 515 62 95
E k s kluzţano z ²sto? sta o z a Pro½za aj alce:
o niiscru po programih: anestezija in intgnziurl.a ter²ija
- urologija in end,ourologija
- kirurgija
o WM (laringealni tubusi)
o DATASCOPE (aparaturna bolnişniěna oprema:
monitorji za nadzor uitalnih funkcij, intra-aortne
ěśpalke,- potroşni material: intra-aośtni katetri)
o AMG (stenti, PTCA katetri, PTA katetri)
o CARDIMA (program za elektrofiziologiio)
o REGO (zaşěitna rentgenska oprema,)
o DELTA MED (intrauenozne kanile)
o GARANTOI (centralno-uenskikatetri, d,ializni
katetré)
94
TOSAMA SE PREDSTAVLJA
NETKANI MATERIALI ZA OSKRBO RANE
Mnoge śazvite evropske drżave so izdelke za oskébo rane iz gaze, zamenjale z novimi izde|kl iz
netkane vlaknovine. Razlog je v novi doktrini oskśbe rane, v pśednostih' ki jih novi materiali
nudijo in pa v cenovni prednosti netkanih mateöalov. Tudi v slovenskih bolnişnicah se uspeşno
uvajajo novi materiali in velikokéatje gaza omejena leˇe za potrebe oP dvoran.
Tudi v Tosami' najveějem pśoizvajalcu sanitetnega materiala v Sloveniji in nasploh v tem delu
Evrope, smo priěeli z lastno proizvodnjo tîh materialov.
Pśednost uporabe netkanih mateśialov
a Preprosta uporaba
o So izjemno neżni,mehki, vpojni
r Hitrejşa in boljşa vpojnost kot pri izdelkih iz gaze
a Se ne sprimejo z śano
´ Izdelani so iz materialov, ki so kożi prijazni, je ne draŽijo in ne povzroěajo alergij
r Lahko se steriliziśajo na vse obiěajne naěinî
o Rani nudijo toplo in vlażno okolje, omogoěajo boljşe in hitrejşe celjenje
o Razliěne dimenzije omogoěajo vsestransko upośabo
o Izdelki so na voljo v steśilni in nesterilni obliki
o Ekonomiěna upośaba
Netkani izdelki, ki so na voljo v Tosami
a Vivanet - kűmprese iz netkanega materiala so sestavljene iz meşanice viskoze in poliestra, v
razmerju 70:30%. Uporabljajo se v fazi ěişěenja pśi akutnih, umazanih in okużenih éanah.
Navoljo so v standardnih dimenzijah: 5 x 5 cm,'1,5 x7,5 cm, 10 x l0cm,20 x l0 cm (dim.
'7,5 x'7,5 cm in 10 x 10 cm tudi z Y prerezom), v steśilni obliki po 2 kosa ali po 100 kos v
nesterilni obliki.
a Vivasorb- visoko vpojna obloga iz netkanega materiala. Jedro je iz l00vo bombaża, s
tekoěinsko zapoĎo na zgornji stśani. Uporablja se pri ranah z zmemlm do zelo moěnim
izloěanjem in pri odpśtih drenażah. Dimenzije: 12 x l0 cm,2o x 10 cm, 25 x 15 cm, 20 x20 cm,
40 x 20 cm, v sterilni obliki po I kos ali po 100 kos v nesterilni obliki.
o Netkani tamponi upośabljajo sev fazi ěişěenja pri akutnih, umazanih in okuŽenih ranah' Na
voljo so v şestih razliěnih dimenzijah, od şt. 1-6. Na voljo so á nesteri1ni obliki, ali v
razliěnih setih _ sterilni ali nesterilni.
l Vivapośe - sterilen obli½ za pśekrivanje manjşih povéşinskih ran, postoperativnih śan, śan ki
malo kévavijo. Blazinica na nosilni netkani vlaknovini je iz 100ň7o viskoze prevleěena s
polipropilenskim Ďilmom, ki onemogoěa sprijetje z rano. Dimenzije:5 x 7 cm, 10 x 9 cm,
15 x 9 cm, 20 x 10 cm,25 x 10 cm, sterilni (Eo), posamiěno pakiśani.
0 Vivapośe I.V. - obliż za pritrditev I.V. kanile, pĎerezan po do1Žini. Blazinica na nosilni
netkani vlaknovini je iz 1007ú viskoze, nahaja se na mestu vboda in je prevleěena s
polipśopilenskim filmom, ki onemogoěa sprijetje. Dimenzija: 9 x 6 cm' steśilni (Eo),
posamiěno pakirani.
o Vivafix - samolepilen tśak za pśitśditev obvezilnega materiala. Zaşěitni papiś na zadnji strani je
centimetrsko oznaěen in prerezan po sśedini, kaé olajşuje uporabo. Dimenzije: 2'5 cm x l0 m,
5 cm x 10 m, 10 cm x 10 m, 15 cm x 10 m, 20 cm x 10 m,25 cm x 10 m, v nestîśilni obliki.
Za ysa vpraşanja in predloge smo vam na voljo: www.tosama.si, marketing@tosama.si.
Te|: 01 '7290 - Ż4'l, "é290 - 244' 7290 - 245
95
Desetletni zdravstvenovzgojni program za l1-odstotno
zmanjşanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom
96zvEzA sLovENsKIH DRUşTEr zA BoJ PRoTt RAKIL