969
TAKO VISOKO
Ludvik  Mrzel
Tako  visoko  se  je  vzpelo  moje  življenje,  da  nič  ne  želim biti več — ne oče ne sin ne ljubimec.
Ni me zmogla že starost, izpila sta me le spoznanje in trud.
O pekoči nemir, ti edini počitek razdejanega človeka!
Ni spoznanja brez muke in sleherna muka novo spoznanje.
Tako visoko se je vzpelo moje življenje, da nič ne želim biti več. Ne mika me, ne vznemirja me prihodnost. Preteklost gledam s svojega vrha. Moje življenje je le še spomin.