UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
Petdeset let geografije v Mariboru
IZVLEČEK
V prispevku je prikazan razvoj Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru, ki je v preučevanem obdobju prešel skozi različna razvojna obdobja tako organizacijskih oblik in kadrovske zasedenosti kot tudi različnih vrst izvajanja izobraževalnih programov in obsega znanstvenoraziskovalnega dela. Z ustanovitvijo Filozofske fakultete v Mariboru leta 2006 je Oddelek za geografijo postal njen del, istočasno pa je prehod na nove, bolonjske študijske programe prinesel veliko novosti in izzivov za izvajalce študija in študente.
Ključne besede: geografija, študij geografije, Maribor, Slovenija.
ABSTRACT
Fifty Years of Geography in Maribor
The paper presents the development of the Department of Geography and the study of geography in Maribor which in fifty years passed through various developmental periods in the terms of organization, courses, research activities and human resources. With the establishment of the Faculty of Arts in 2006 the Department of Geography became its part. The transition to new study programs brought a series of innovations, as well as challenges, both for teachers and students.
Key words: geography, study of geography, Maribor, Slovenia.
V petdesetletnem obdobju je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prešel skozi različna razvojna obdobja tako v smislu organizacijskih oblik in kadrovske zasedenosti kot tudi različnih vrst izvajanja izobraževalnih programov in obsega znanstvenoraziskovalnega dela.
V	članku so predstavljeni začetki poučevanja geografije na mariborski univerzi, v nadaljevanju pa so prikazani bolonjski študijski programi, aktualno znanstvenoraziskovalno delo na oddelku ter mednarodno sodelovanje.
Začetki geografije na Univerzi v Mariboru
Razvoj Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru je tesno povezan z ustanovitvijo Pedagoške akademije leta 1961. Prvih 18 rednih študentov se je na dvoletno dvopredmetno pedagoško študijsko smer Geografija-Zgodovina vpisalo že v študijskem letu 1962/1963.
V	študijskem letu 1964/1965 se je študijski smeri Geografija-Zgodovina pridružila študijska smer Geografija-Telesna vzgoja, v študijskem letu 1974/1975 pa še smer Geografija-Družbenomoralna vzgoja (DMV). Skupno je med letoma 1962 in 1985 na Pedagoški akademiji v Mariboru diplomiralo 444 študentov geografije. Prejeli so naziv »predmetni učitelj geografije in ... (povezava). S približno 85-odstotno zastopanostjo je prevladovala povezava z zgodovino. Diplomanti geografije so predstavljali približno desetino vseh diplomantov na akademiji.
Slika 1: Terensko delo s študenti geografije na Pedagoški akademiji v Mariboru, leto 1976 (foto: Borut Belec).
Avtor besedila: UROŠ HORVAT, dr. geogr. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-pošta: uros.horvat@um.si
Avtorji fotografij: BORUT BELEC, UROŠ HORVAT, IGOR ŽIBERNA
COBISS 1.04 strokovni članek
Ze v prvem obdobju delovanja oddelka so zaposleni vzpostavili stike z geografskima oddelkoma v Sombotelu na Madžarskem in Trnavi na Slovaškem. Močno je bilo tudi pedagoško in znanstvenoraziskovalno sodelovanje z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Slika 2: Mednarodno sodelovanje članov Oddelka za geografijo na Pedagoški akademiji v Mariboru, leto 1975 foto: Borut Belec).
Temelje študija geografije v Mariboru so postavili profesorji dr. Vladimir Bračič, dr. Borut Belec in dr. Mavri-cij Zgonik, nekaj let pozneje pa sta se jima pridružila še dr. Božidar Kert in Ludvik Olas. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so v pedagoškem procesu kot pogodbeni sodelavci sodelovali tudi mag. Vladimir Drozg, mag. Anka Kristan, mag. Zoran Kus, Miro Štefane in dr. Franc Lovrenčak.
Razvoj od sredine 80. let 20. stoletja
Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto, leta 1986 pa dvoletni študijski program v štiriletni visokošolski dvopredmetni pedagoški študijski program Geografija in ... (povezava), ki je leta 1995 postal univerzitetni študijski program. Na Pedagoški fakulteti in zunaj nje (na primer na Teološki fakulteti) se je geografija lahko kombinirala v 17
dvopredmetnih študijskih smereh. V celotnem obdobju delovanja Pedagoške fakultete je naraščalo tako število novih študijskih programov kot smeri, pa tudi število možnih študijskih povezav, ki so postale prosta izbira študentov. V začetnem obdobju študija je bila številčno še vedno najpomembnejša povezava študija geografije z zgodovino in sociologijo, pozneje pa so bile različne študijske povezave dokaj enakomerno zastopane.
Univerzitetni dvopredmetni pedagoški študijski program Geografija in . (povezava) je bil v osnovi namenjen študentom, ki so se želeli usposobiti za pedagoški poklic. Diplomanti so se usposobili za poučevanje geografije v osnovnih in srednjih šolah ter pridobili naziv »profesor geografije in ... (povezava)« . Poleg pridobljenih znanj s področja geografije, pedagogike, psihologije in didaktike so pridobili tudi interdisciplinarna znanja ter širok strokovni pogled na razvoj sodobnega sveta. Pri tem so uporabljali raznovrstne geografske raziskovalne metode, kar jim je omogočalo uspešno zaposlitev tudi na drugih področjih.
Slika 3: Naslovnice publikacij, ki so jo izdali prvi člani Oddelka za geografijo na Pedagoški akademiji v Mariboru.
Število diplomantov se je vsako leto povečevalo. V zadnjih letih je letno diplomiralo od 30 do 40 študentov. Med letoma 1989 in 2006, ko je bil Oddelek za geografijo na Pedagoški fakulteti, je diplomiralo 457 študentov geografije, med letoma 2007 in 2011,ko se je študijski program izvajal na Filozofski fakulteti, pa nadaljnjih 192. Po letu 1989 je skupno diplomiralo 649 študentov.
Poleg redno zaposlenih sodelavcev oddelka so v osemdesetih in na začetku devetdesetih let 20. stoletja kot pogodbeni sodelavci sodelovali tudi mnogi zunanji sodelavci, večinoma s Filozofske fakultete v Ljubljani. To so bili dr. Andrej Černe, dr. Matjaž Jeršič, dr. Vladimir Klemenčič, mag. Anka Kristan, dr. Jurij Kunaver, mag. Zoran Kus, dr. Franc Lovrenčak, dr. Mirko Pak, dr. Raj ko Pavlovec, dr. Stanko Pelc, dr. Dušan Plut, dr. Marjan Ravbar in akademik dr. Igor Vrišer.
Novo obdobje v razvoju Oddelka za geografijo je zaznamoval pričetek izvajanja podiplomskega študijskega programa, ki ga je leta 1998 potrdil Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije, na Pedagoški fakulteti pa se je pričel izvajati v študijskem letu 1999/2000. Podiplomski študijski program Geografija za področje izobraževanja je pomenil uresničevanje pogojev za raziskovalno dejavnost na področju pedagoške geografije. Med pomembne dosežke uvajanja podiplomskega študija štejemo tudi utrjevanje vloge Pedagoške fakultete v Mariboru kot celovite izobraževalne ustanove in dopolnitev ponudbe podiplomskega
	45
	40
	35
>	
o	30
ti	
t«	
S 25	
o	
& H3	20
-(->	
	15
	10
	5
	0
a
coc^c^c^c^c^c^c^c^c^c^oooo
m C N M Ol o o o o o o
<^<^<^<^<^<^<^000000000000 .......oooooooooooooooooooooooo
Slika 4: Število diplomantov na visokošolskem oziroma (po letu 1995) univerzitetnem dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu Geografija in ... (povezava), ki so prejeli strokovni naziv »profesor geografije in ... (povezava)« na Pedagoški fakulteti oziroma (po letu 2006) Filozofski fakulteti v Mariboru med letoma 1989 in 2011.
študija na slovenskih univerzah, saj je bil tovrstni študijski program edini v Sloveniji. Magistrski študij je trajal dve leti, doktorski pa štiri leta. Podiplomski študenti so se usposabljali za prenašanje teoretskega znanja v pedagoško prakso in za samostojno raziskovalno delo na področju šolske
geografije. Za vsakega študenta se je izdelal individualni študijski program. Po dokončanju magistrskega študija je kandidat pridobil naziv »magister geografije za področje izobraževanja«, po opravljenem doktorskem študiju pa »doktor geografskih znanosti za področje izobraževanja«.
Slika 5: Terensko delo s študenti geografije, leto 2012 foto: Uroš Horvat).
Na začetku devetdesetih let 20. stoletja je na Oddelku za geografijo v Mariboru prišlo do menjave generacij univerzitetnih učiteljev, hkrati pa se je oddelek tudi kadrovsko okrepil in osamosvojil. Obsežnost pedagoških in raziskovalnih nalog fakultete, predvsem pa raznolikost fakultetnih programov in rast števila slušateljev, so prerasli okvire Pedagoške fakultete, zato se je leta 2006 preoblikovala v tri fakultete. Oddelek za geografijo se je vključil v Filozofsko fakulteto, ki je postala središče humanističnega in družboslovnega razvoja v severovzhodni Sloveniji.
Bolonjski študijski programi
Nastanek nove fakultete se je časovno prekrival s prenovo visokošolskega študija, ki je potekala po vsej Evropi. Narekovala je poenotenje sestave in strategije dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ter s tem večjo primerljivost in prehodnost med fakultetami in dvig kakovosti študija. Študijski programi so bili izdelani na podlagi nove visokošolske zakonodaje in usklajeni z načeli Bolonjske deklaracije. Med drugimi študijskimi in normativnimi novostmi so prinašali večjo izbirnost in bolj individualno zastavljene študijske smeri. To je zahtevalo tematsko bolj usmerjene študijske predmete in tesnejše sodelovanje med oddelki na fakulteti ter fakultetami samimi. S tem se je povečevala interdisciplinarnost, kar je za geografijo kot interdisciplinarno vedo pomenilo priložnost in nov izziv.
Navedeno je v študij geografije v Mariboru vneslo vrsto novosti. Dotedanja štiriletni univerzitetni dvopredmetni
pedagoški študijski program Geografija in ... (zadnji vpis v 1. letnik v študijskem letu 2007/2008) ter podiplomski študijski program Geografija za področje izobraževanja (zadnji vpis v 1. letnik v študijskem letu 2008/2009) so začeli postopoma zamenjevati novi študijski programi, pripravljeni skladno z Bolonjsko deklaracijo: 1. stopnja: v študijskem letu 2008/2009 se je začel izvajati nov
bolonjski univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Diplomanti (z nazivom »diplomirani geograf«) z njim pridobijo znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s področja geografije. Usposobljeni so za samostojno spoznavanje in interpretacijo pokrajine. Dosežena izobrazba jim omogoča uspešen vpis v magistrske študijske programe.
Preglednica 1: Predmetnik univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Geografija (9).
Semester	Nosilec	Učna enota	ECTS
1.	Kolnik	Uvod v geografijo	3
	Žiberna	Planetarna geografija	3
	Žiberna	Geomorfologija	4
	Horvat	Geografija prebivalstva	5
2.	Žiberna	Klimatogeografija	5
	Vovk Korže	Hidrogeografija	4
		Izbirni geografski predmet 1	3
		Izbirni geografski predmet 2	3
3.	Horvat	Kartografija in GIS	5
	Lorber	Statistika v geografiji	3
	Lorber	Ekonomska geografija	7
4.	Vovk Korže	Geografija prsti in rastlinstva	5
	Drozg	Socialna in kulturna geografija	4
		Izbirni geografski predmet 3	3
		Izbirni geografski predmet 4	3
5.	Vovk Korže	Geografija slovenskih pokrajin	4
	Lorber	Socioekonomske strukture slovenskih pokrajin	3
	Drozg	Geografija naselij	5
	Žiberna	Ekološka geografija	3
6.	Drozg	Regionalna geografija Evrope	5
	Horvat	Geografija turizma	4
		Izbirni geografski predmet 5	3
		Diplomski seminar	3
Opombe: Izbirni geografski predmeti (3 ECTS): Projektno in timsko delo v geografiji (Kolnik), Antropogene klimatske spremembe (Žiberna), Sonaravno urejanje voda (Vovk Korže), Varovanje prsti (Vovk Korže), Terenske in laboratorijske raziskave v pokrajini (Vovk Korže), Prometna geografija (Lorber), Geografija podeželja (Drozg), Turistične regije v Evropi (Horvat), Aplikativnost geografije v družbi (Kolnik)
ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem za nabiranje in prenos kreditnih točk. Izboljšuje preglednost in primerljivost sistemov in študijskih programov ter omogoča mobilnost študentov in medsebojno priznavanje opravljenih študijskih obveznosti.
2. stopnja: v študijskem letu 2011/2012 se je začel izvajati dvo-predmetni pedagoški študijski program druge stopnje Geografija. Je naslednik dosedanjega pedagoškega programa, namenjen pridobivanju znanja in veščin za prenašanje znanja
na mlajše generacije ter za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah (diplomanti pridobijo naziv »magister profesor geografije«).
V letu 2013 je bil akreditiran tudi nov dvopredmetni nepedagoški
študijski program druge stopnje Geografija, ki bo v študijskem letu 2013/2014 prvič omogočil nadaljevanje podiplomskega študija tudi študentom, ki jih ne zanima pedagoška usmeritev. Njegov glavni cilj je usposobiti študenta za samostojno ter poglobljeno analizo, sintezo in interpretacijo pokrajinskih razmer, pridobivanje znanj s področja reševanja okoljskih problemov ter pridobivanje in uporabo znanj pri vodenju in izpeljavi razvojnih projektov lokalnih skupnosti. Diplomanti bodo pridobili naziv »magister geografije«.
3. stopnja: doktorski študijski program tretje stopnje Geografija, ki je nadgradnja magistrskega študijskega programa, se je začel izvajati v študijskem letu 2011/2012 in je namenjen izobraževanju doktorjev znanosti, usposobljenih za ustvarjanje in razvijanje novega znanja, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja s področja geografije.
Vse informacije o študijskih programih so dostopne na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: http:// www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/.
V študijskem letu 2012/2013 je bilo na Oddelku za geografijo redno zaposlenih šest visokošolskih učiteljev (red. prof. ddr. Ana Vovk Korže, red. prof. dr. Karmen Kolnik, izr. prof. dr. Vladimir Drozg, doc. dr. Uroš Horvat, doc. dr. Lučka Lorber, doc. dr. Igor Žiberna), asistentka (doc. dr.
Preglednica 2: Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Geografija (9).
Semester	Nosilec	Učna enota	ECTS
1.	Pšunder	Pedagogika	3*
	Javornik Krečič	Didaktika	5*
	Bakračevič idr.	Psihologija učenja in razvoj mladostnika	5*
	Schmidt	Delo z otroki s posebnimi potrebami	3*
	Bakračevič idr.	Interdisciplinarna opazovalna praksa	2*
	Kolnik	Didaktika geografije 1	3
	Kolnik	IKT pri pouku geografije	3
2.		Izbirni pedagoški predmet 1	3*
		Izbirni pedagoški predmet 2	3*
	Kolnik	Didaktika geografije 2	5
	Kolnik	Pedagoški praktikum Geografija 1	3
	Horvat	Regionalna geografija Severne Amerike in Avstralije	4
3.	Kolnik	Didaktika geografije 3	3
	Vovk Korže	Regionalna geografija Azije	4
	Vovk Korže	Regionalna geografija Afrike	4
	Horvat	Regionalna geografija Latinske Amerike	4
4.	Kolnik	Pedagoški praktikum Geografija 2	4
		Izbirni geografski predmet	3
		Magistrski seminar in magistrsko delo	8
Opombe: * Predmeti s področij pedagogike, didaktike in psihologije so skupni obema
studijskima področjema dvopredmetnega študijskega programa.
Izbirni pedagoški predmeti (3 ECTS): na seznamu je 23 predmetov in se izvajajo na
različnih oddelkih Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Izbirni geografski predmeti (3 ECTS): Terensko delo pri pouku geografije - Fizična
geografija (Vovk Korže), Terensko delo pri pouku geografije - Družbena geografija (Drozg),
Podnebne spremembe (Žiberna), Trajnostni razvoj zavarovanih območij (Vovk Korže),
Globalizacija (Lorber)
Slika 6: Računalniška učilnica na Oddelku za geografijo, leto 2010 (foto.
skih informacijskih sistemov Uroš Horvat).
Eva Konečnik Kotnik) in mlada raziskovalka (Mojca Kokot Krajnc). Kot zunanji sodelavec je sodeloval asistent Danijel Ivajnšič. Število asistentov se je v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšalo na račun manjšega števila pedagoških ur. Do zmanjšanja ur je prišlo zaradi krčenja predmetnika v zadnjih dveh študijskih letih, vzrok pa je bila prilagoditev razpoložljivim finančnim sredstvom.
Znanstvena in strokovna dejavnost članov Oddelka za geografijo
Znanstvenoraziskovalna dejavnost članov Oddelka za geografijo se je od začetka njegova delovanja odzivala na aktualne družbene potrebe. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila usmerjena predvsem v agrarno in regionalno geografijo, na začetku devetdesetih let pa v preučevanje obmejnih območjih v severovzhodni Sloveniji, izdelavo regionalnogeo-grafske monografije Slovenije ter
razvijanje učnih gradiv s področja didaktike geografije. V zadnjem desetletju se je raziskovalno področje precej razširilo. Obstoječim temam so se pridružile nove s področja fizične geografije (klimatogeografija, hidro-geografija, pedogeografija), družbene geografije (ekonomska geografija,
geografija turizma, geografija naselij, ekološka geografija, varstvo okolja, ekoremediacije) in didaktike geografije.
Člani oddelka se redno udeležujejo številnih mednarodnih geografskih konferenc, seminarjev, sodelujejo z geografskimi institucijami doma in v tujini. Intenzivno je tudi strokovno delo, saj so pisci učbenikov ter člani različnih strokovnih organov na državni in lokalni ravni. Razvijajo aplikativne študije, povezane zlasti z regionalnim razvojem v severovzhodni Sloveniji, organizirajo mladinske raziskovalne tabore in poletne šole in na njih tudi sodelujejo. Med pedagoškimi dejavnostmi je potrebno opozoriti še na obliko stalnega strokovnega izpopolnjevanja delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga oddelek izvaja v okviru Centra za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, ter sodelovanje članov oddelka na strokovnih seminarjih,
Slika 7: Nekdanji in zdajšnji stalno zaposleni sodelavci na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, leto 2013 (foto: Igor Žiberna).
Slika 8: Naslovnice izbranih publikacij, ki jih je v zadnjem času izdal Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
ki jih prirejata Zavod za šolstvo in šport ter Ministrstvo za šolstvo. Slednje predstavlja pomembno obliko profesionalizacije ter vseživljenjske-ga izobraževanja učiteljev geografije. Predavatelji na seminarjih in pedagoških delavnicah učiteljem geografije posredujejo aktualne novosti s področja geografije in njihove didaktične aplikacije.
Oddelek v okviru fakultete je že od sedemdesetih let 20. stoletja občasno izdajal posamezne publikacije, ki so bile povečini učna gradiva, poročila znanstveno-raziskovalnih projektov ter zborniki domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj, organiziranih v Mariboru. Po letu 1991 je treba omeniti naslednje publikacije: znanstveno monografijo Maribor - Marburg (1994), zbornik mednarodne konference Nove smeri prostorskega razvoja (1996), zbornik mednarodne konference Obmejna območja (2001), zbornik Teorija in praksa regionalizacije Slovenije (2004), zbornik Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko reformo v Sloveniji (2007), zbornik Slowenien:Transformationen und kleinraumige Vielfalt (pripravljen v Mariboru, izdan v Frankfurtu 2008). Zadnji odmevni zbornik New Chal-
RG □
lenges for Sustainable Rural Development in the 21st Century je bil izdan leta 2009 v sklopu do zdaj največje in najpomembnejše mednarodne geografske konference, organizirane v Mariboru. Šlo je za 17. srečanje komisije Mednarodne geografske zveze (IGU) za trajnost in ruralne sisteme, ki se jo je udeležilo več kot 80 udeležencev z vseh celin.
Leta 2006 je Oddelek za geografijo pričeli izdajati znanstveno periodično publikacijo Revija za geografijo, ki izhaja dvakrat letno in je poleg tiskane oblike brezplačno dostopna v elektronski obliki na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (1). Mednarodni uredniški odbor sestavljajo priznani geografi
iz Slovenije in tujih univerz (iz Avstrije, Nemčije, Češke republike, Združenih držav Amerike, Avstralije, Japonske in Brazilije). Članki prinašajo nova znanstvena spoznanja s področja geografije (fizične geografije, družbene geografije, regionalne in okoljske geografije), prostorskega načrtovanja, regionalnega planiranja, pa tudi drugih sorodnih znanstvenih disciplin. V letu 2011 je bila revija uvrščena v naslednje sekundarne bibliografske baze: Current Geographical Publications, Ulrich's, International Bibliography of the Social Sciences (IBSS) in EBSCOhost, kar jo pri točkovanju v bazi SICRIS (Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji) uvršča v kategorijo C.
Vključevanje članov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v mednarodne, bilateralne in domače projekte v zadnjem desetletju:
Bilateralno sodelovanje Slovenije ter Bosne in Hercegovine - Vpliv industrije na regionalni razvoj Slovenije in Bosne in Hercegovine; Bilateralno sodelovanje Slovenije in Češke republike - Politika inovacij na Češkem in v Sloveniji: institucije, mreženje in regionalni razvoj; Comenius 2.1 - Förderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung; Eco-profit International - Competence Network Water Resources and Their Management; EUBIS - EU-Burgerschaft - Geselschafthes Engagement fur Europa beginnt in der Schule; GRUNDTVIG 2 - Environmental Heritage, Herodot - Exciting Geography of Europe; Leonardo da Vinci - Water for Life, Education for Water; ReTInA - Revitalization of Traditional Industrial Areas in SE Europe; Slovenija - vodna učna pot Evrope; Strategija prostorskega razvoja mestne občine Maribor
Slika 9: Terensko delo s študenti geografije v Krakovu, leto 2012 foto: Uroš Horvat).
Mednarodno sodelovanje
Člani Oddelka imajo posebej intenzivne stike s Katedro za gospodarsko geografijo Univerze v Bayreuthu, Inštitutom za didaktiko geografije Univerze J. W. Goethe v Frankfurtu, Inštitutom za geografijo Univerze v Gradcu, Katedro za geografijo Univerze v Olomo-ucu, Geografskim oddelkom Univerze v Pecsu, Visoko pedagoško šolo v Sombotelu in Geografskim oddelkom Univerze v Zagrebu.
Rezultat sodelovanja so številna znanstvena in strokovna srečanja ter publikacije. V zadnjem obdobju mednarodno sodelovanje vse bolj temelji na bilateralnih sporazumih in programih mobilnosti. V okviru programa mobilnosti Erasmus je Oddelek za geografijo v letu 2012 sklenil
bilateralne sporazume, ki omogočajo mobilnost profesorjev in študentov z univerzami v Gradcu (Avstrija), Gentu (Belgija), Olomoucu in Pragi (Češka), Pecsu (Madžarska), Bayre-uthu in Marburgu (Nemčija), Amsterdamu (Nizozemska), Krakovu (Poljska), Banski Bistrici (Slovaška) in Carigradu (Turčija) (10).
Poleg programa mobilnosti Erasmus je zelo pomemben tudi srednjeevropski program mobilnosti CEEPUS, v okviru katerega Oddelek za geografijo v Mariboru koordinira univerzitetno mrežo GeoRegNet. Program mobilnosti vključuje 17 partnerskih univerz iz Maribora, Ljubljane, Kopra, Gradca (Avstrija), Prage in Olomouca (Češka), Prešova (Slovaška), Krakova (Poljska), Pecsa (Madžarska), Zagreba
in Zadra (Hrvaška), Sarajeva, Tuzle in Mostarja (Bosna in Hercegovina), Novega Sada (Srbija), Sofije (Bolgarija) in Oradee (Romunija) (11). Prek mreže GeoRegNet se vsako leto povečuje število mednarodnih izmenjav študentov in profesorjev. Leta 2008 je bilo v Mariboru s pomočjo geografov z večjega dela navedenih univerz organizirana prva geografska poletna šola, ki se bo v naslednjih letih izvajala še na drugih partnerskih univerzah v okviru mreže.
Sklep
Pregled izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih dosežkov geografije v Mariboru v zadnjih petdesetih letih kaže na velik kakovostni in količinski napredek. Ta je viden v povečevanju števila in vrst študijskih programov
ter v povečevanju števila diplomantov in raziskovalnih projektov, kadrovskih okrepitvah ter v odmevnosti rezultatov dela. Kakovost se kaže v prehodu z višješolskega študija geografije na univerzitetni študij ter možnostih nadaljevanja študija na magistrski in doktorski stopnji. Pomemben kakovostni premik je tudi v oblikah in metodah študija ter njegovi povečani fleksibilnosti in interdisciplinarnosti, do česar je prišlo ob prehodu na bolonjske študijske programe.
Ob magistrskem pedagoškem študiju geografije se od leta 2013 izvaja tudi magistrski nepedagoški študij, s čimer so se člani Oddelka za geografijo znašli pred novimi izzivi. Študijski program mora biti dovolj privlačen za študente, ponujati mora alternativo obstoječim magistrskim študijskim programom v Sloveniji, obenem pa omogočati zaposlitev diplomantov.
Ob svoji ustanovitvi je imel oddelek le dva stalna sodelavca. Zdaj se lahko pohvali z vrsto uglednih strokovnjakov, ki
so zrasli skupaj z njim. Pri tem je treba izpostaviti šolsko geografijo, biogeogra-fijo, proučevanje mikroklime, ekonomske geografije, geografije turizma in urbane geografije. Člani oddelka imajo pomembne reference tako s področij izobraževanja in raziskovanja kot tudi s področja aplikacije znanstvenih rezultatov. V študijskem procesu si prizadevajo za nenehno izboljševanje kakovosti izobraževanja, obsežno terensko delo, povezovanje raziskovalnega in pedagoškega dela ter prenos raziskovalnih dosežkov v prakso in študijski proces. $
Informacije o Oddelku za geografijo, zaposlenih, študijskih programih in gradivih so dostopne na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru. Na njej lahko najdete tudi številne fotografije, ki dokumentirajo živahen utrip dela na oddelku, zlasti na terenskih vajah. Povezavi:
http://www.ff.uni-mb.si/ http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/
Od začetka leta 2011 je oddelek zastopan tudi na socialnem omrežju Facebook, s skupino »Oddelek za geografijo, FF UM«, namenjene druženju in informiranju študentov in diplomantov geografije. Vanjo je vključenih že več kot 400 članov. Povezava:
http://www.facebook.com/home.php#!/group.php?gid=109780372417496
Viri in literatura
1.	Borstner, B., Brumen, M., Lugarič, I., Pogačnik, J. 1995: Pedagoška fakulteta. Maribor.
2.	Bračič, V. 1984: Prispevki za zgodovino visokega šolstva v Mariboru. Maribor.
3.	Brumec, V., Grbec, A., Ladič, J., Lešnik, R., Papotnik, A., Plemenitaš, J., Robnik, A., Rojs, J., Varga J. 1986: Jubilejni zbornik Pedagoške fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor.
4.	Brumec, V. 1986: Prehod Pedagoške akademije v Mariboru v Pedagoško fakulteto. Jubilejni zbornik Pedagoške fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor.
5.	Geografija: predstavitvena publikacija Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Maribor, 2010.
6.	Horvat, U. 2011: Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta: zbornik: 50 let. Maribor.
7.	Kolenc-Kolnik, K. 2006: Študij geografije v Mariboru. Revija za geografijo 1-1. Maribor.
8.	Medmrežje 1: http://www.ff.uni-mb.si/ (junij 2013).
9.	Medmrežje 2: http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot (junij 2013).
10.	Medmrežje 3: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/20072.pdf (junij 2013).
11.	Medmrežje 4: http://www.ff.uni-mb.si/mednarodnosodelovanje/mobilnost/ceepus (junij 2013).