OGLAŠAJTE V	T?1VT A Al[ TTVT/^OnP	ADVERTISE IN
NAJSTAREJŠEMU	H r\j /\ K. I i 1-^ hf /\\/ rvi i i^ 1	THE OLDEST
SLOVENSKEMU	Iji 1 ^ Jl\^vJ'JL JrV/^V VJ'O JL	SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO	JmrngšF ^ JU JML, JiL. ^^JL. Jfk. T .JL. ^ Jmm	IN OHIO
★	EQUALITY	★
Izvršujemo vsakovrstne		Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 7, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 131
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 7, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 131
DomaČe vesti
Vile rojenice
Pri družini Dr. in Mrs. Leonard Yanchar so se 2. julija zglasile vile rojenice in jima pustile zalo hčerko. V družini imajo od preje sinčka in hčerkico. Mati in dete se nahajata v Mac Donald House Lakeside bolnišnice, ter se dobro počutita. Oče je na zdravniškem štabu v St. Thomas bolnišnici v Akronu. S tem sta postala poznana Mr. in Mrs. Frank Yanchar iz 620 E. 94 St. četrtič "grandpa" in "grandma". — Čestitamo!
Dar
Mr. Anton Malnar, poznani cementni kontraktor iz E. 74 St., je včeraj prinesel v naš urad vsoto $10, katero je daroval hrvatski klub "Goranin" v podporo "Enakopravnosti." — Najlepša hvala!
Pozdravi iz Toronta
Iz Toronta, Ontario, Canada, kjer so se udeležili Vseslovan-s k e g a festivala, pozdravljajo Mr. in Mrs. Michael Lah in Matt ter Josie Krašovec. Pišejo, da je tamkaj z^ledalo kot na svetovni razstavi. Festivala se je udeležilo okrog 25,000 oseb slovanskega porekla.
Novorojenček
Vile rojenice so se zglasile 28. junija pri Mr. in Mrs. John Lenarčič, ki vodita gostilno na 7513 St. Clair Ave., in so pustile krepkega sinčka, ki bo delal družbo bratcu. Vse je zdra-VAr — Čestitamo! .
Zadušnica
V četrtek zjutraj ob 9. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin obletnice smrti Mary Žužek. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
FRANCIJA ZAJELA PET AMERIŠKIH LETAL
PARIZ, 6. julija—Poročila iz Nice pravijo, da so francoske oblasti zaplenile pet ameriških letal in zadržale pet pilotov in* sicer na podlagi navodil iz Ze-dinjenih držav.
Nepotrjene vesti pravijo, da so letala protipostavna letela v Palestino.
Med piloti, ki so jih francoske oblasti zadržale, se nahajata dva Američana, dva Francoza in eden Anglež.
Premogarji zapuščajo rove v znak protesta, ker še vedno ni bil sklenjen nov kontrakt
Gre za takozvane "zajete" premogovnike, ki jih lastujejo jeklene kompanije; doslej je brez dela 86,000 premogarjev
PITTSBURGH, 6. julija—Okrog 86,000 premogarjev je danes v West Virgin!j i in Pennsylvaniji zapustilo ^ove in sicer v znak protesta, ker še vedno ni bil sklenjen nov kontrakt za premogar je v "zajetih" premogovnikih, ki jih lastujejo in obratujejo jeklene družbe.
Jeklene družbe ne želijo pod-*—--
pisati novega kontrakta zaradi določbe, p r i kateri vztrajajo premogar ji, namreč, da se prizna unijsko delavnico. Predstavniki jeklenih družb se izgovarjajo, da ta zahteva krši Taft-Hartleyev zakon.
V "zajetih" premogovnikih je vposlenih kakih 40,000 premogarjev, toda njim so se pridružili iz simpatije tudi premogar-ji v tako zvanih trgovinskih rovih.
Premogarji, ki jih plačajo jeklene družbe, nečejo delati, dokler ne bodo predstavniki industrije sklenili nov kontrakt s predsednikom UMW John L. Lewisom.
Jeklene industrije najbolj prizadete
Med jeklenimi družbami, ki bodo prizadete vsled protestne stavke premogarjev, se nahajajo U. S. Steel, Republic, Bethlehem, Inland, Weirton Wheeling, Geneva, Jones & Laughlin in American Rolling Mill Co.
Ako se bo protestna stavka premogarjev v "zajetih" premogovnikih nadaljevala, bodo jeklene družbe prisiljene zmanjšati svojo produkcijo.
Večina premogarjev ima nov kontrakt, katerega so sklenili z obratovale! takozvanih komercialnih premogovnikov, toda premogarji, ki jih uposlujejo jeklene industrije, še vedno delajo brez vsakega kontrakta.
Predsednik petega okrožja UMW John Busarello je izjavil, da "premogarji nikoli niso delali brez kontrakta in da ne bodo niti sedaj."
Djilas pravi, da Sovjetska zveza ne bo zapustila socialistične Jugoslavije
BEOGRAD, 5. julija — Član centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke Milo-^an Djilas je danes v polemiki ® komunističnimi strankami Madžarske, Bolgarije in Češkoslovaške izjavil, da" resolucija Kominforme ne bo izolirala Jugoslavije in da bo končna odločitev glede tega spora odvisna jugoslovanskega ljudstva.
Djilas je po obelodanjen ju resolucije Kominforme prevzel aktivno obrambo jugoslovanske komunistične stranke. Njegov odgovor madžarskemu komunističnemu voditelju Matyas Ra-kosiju, članu bolgarskega centralnega odbora komunistične stranke Valku Cervenkovu in češkemu komunistu Baresu je bil pri občen v glasilu "Borba" in oddan potom belgrajske radio postaje.
Potem, ko je obširno podal marksistično analizo napadov na vodstvo jugoslovanskih ko-ministov, je Djilas izjavil:
Policija razgnala množico v Pragi
PRAGA, 6. julija—Češkoslovaška policija je danes malo pred polnočjo razgnala množico kakih 3,000 demonstrantov, ki so vpili: "Hočemo Beneša za predsednika."
Množica se je zbrala na Ven-ceslavovem trgu in vzklikala parole za Beneša. Poročila pravijo, da je kakih 100 ^ policajev prišlo na trg, toda demonstrant-je so jih začasno ustavili s petjem držayne himne. Za časa petja so vsi stali v pozoru, toda takoj, ko je himna bila končana, so policaji začeli razganjati množico. Ranjenih ni bilo, pač pa je policija aretirala peterico demonstrantov, ki niso hoteli ubogati ukaza, naj mirno zapustijo trg.
Demonstracije so se ponovile tudi po polnoči in zgodaj zjutraj. Baje so demonstracije v zvezi s Sokolskim zletom. Poročila pravijo, da so Sokoli za časa parade nosili ameriške zastave, peli nacionalne pesmi in vzklikali bivšemu predsedniku Benešu.
"Mi se ne čutimo osamljeni. Ta zaključek se vam bo mogoče zdel smešen. Toda mi se ne čutimo osamljeni, ker smo prepričani, da Sovjetska zveza ne bo in ne more zapustiti Jugoslavije v njenih odnosih z imperialisti. To sledi vsled proti-imperiali-stične politike Sovjetske zveze. Poleg tega je Sovjetska zveza obstoječa realnost in vodilna miroljubna sila. Jugoslavija to vpošteva kot realno dejstvo v današnjih odnosih in nima razlogov, da bi čutila, da je zapuščena imperialistom."
Članek Djilasa se sklicuje na teorije Leninizma glede ekonomij socialističnih drzay. Pustil pa je odprto vprašanje, če je Jugoslavija v stanju zgraditi socializem brez pomoči drugih socialističnih držav. Pristavil je le: "Čudno bi bilo, ako bi druge socialistične države prisilile
STAVKA ZAPRLA OBRAT V PREMOGOVNIKIH JEKLARSKIH KOMPANIJ
PITTSBURGH, 6. julija—Danes je odšlo na stavko okrog 10,-000 premogarjev v rudnikih, katere obratujejo jeklarske korpo-racije. Delo se je ustavilo, ker med unijo in družbami še vedno ni sklenjen sporazum, s katerim bi se priznala "unijska delavnica."
Vzajemno s premogarji v teh rudnikih je iz simpatije zastav-kalo tudi okrog 30,000 mož, ki delajo v tako zvanih komercialnih premogovnikih.
Na podlagi preiskave položaja v okrajih Washington, Fayette in Green, ki je bila izvršena danes zjutraj, je očitno, da ne obratuje niti en premogovnik jeklarskih korporacij v zapadni Pennsylvaniji. Premogovniki so bili pripravljeni za obrat, ampak delavci so ostali doma.
Deklica utonila
Tekom kopanja je včeraj utonila 13-letna Nancy Henderson, katero je potegnil v vodo ogromen val, ki se je nenadoma pojavil na obrežju občinskega parka v Euclidu. Navzlic temu, da so obrežni stražniki nemudoma planili v vodo ter iskali deklico, pa je bil ves njih trud zaman. Ko so je potegnili iz vode, je bila že mrtva. Starši deklice stanujejo na 20891 Tracy Ave. v
AMERIŠKE BOJNE LADJE NA NEPOJASNJENI MISIJI V SREDOZEMSKEM MORJU
ISTANBUL^ Turčija, 6. julija. — Amferiške bojne ladje, ki so se nahajale na obisku v Istanbulu in Nea-plu, so danes nenadoma od-plule v sredozemske vode, ne da bi se podalo kako pojasnilo, kam so namenjene.
Kakor se razume, je od-plulo na to tajno misijo vsega skupaj osem bojnih ladij. Poročila glede, tega, kam so bojne ladje namenjene, niso edina. Ena pravijo, da so odplula v Palestino ali Trst, druga zopet pa trdijo, da so na poti proti otoku Kreti.
V Washingtonu je bilo neuradno rečeno, da nima odplutev ladij "absolutno ničesar opraviti s Palestino."
Štiri bojne ladje, ki so se nahajale v Turčiji na obisku, so odplula od tu, istočasno pa so zapustile štiri bojne ladje neapolsko lu-ko.
Novi grobovi
Sovjetska boljševiška stranka ne bo poslala delegacije v Beograd
Z zavrnitvijo vabila so ponovljene obtožbe Kominforme proti Jugoslovanom
FRANCIJA ODOBRILA SPORAZUM S ŠPANIJO
PARIZ, 5. julija—Parlamentarni odbor za zunanje odnose je včeraj odobril sporazum za ekonomsko sodelovanje med Francijo in Španijo. Proti sporazumu s fašistično Španijo so glasovali edino komunisti.
Pristaši generala Eisenhowerja še vedno niso obupali
Smatrajo, da bi sprejel kandidaturo, ako bi se Truman sam izločil iz predsedniške tekme
GEORGE NEZICH
Včeraj popoldne ob treh je preminil George Nezich, star 68 let, stanujoč na 14508 Thames Ave. Doma je bil iz sela Morav-ca pri Gorju na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojeno Ko-vačič, hčer Mary,- brata Steve in sestro Dorico Piskurič v starem kraju. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda.	j * '
JOHN FORTUNA
Kot smo včeraj poročali, je umrl John Fort una, star 67 let. Stanoval je na 5103 Miller Ave., Maple Heights, O. Doma je bil iz vasi Stehaje, fara sv. Lovrenc, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član društva "Bled" št. 20 SDZ, društva sv. Družine št. 207 KSKJ, društva sv. Alojzija in društva sv. Imena pri fari sv. Lovrenca, ter delničar Slov. nar. doma v Newburghu in Maple Heights.
Tukaj zapušča soprogo Anno, preje Baznik, hčer Mrs. Anna Kreševič, polbrata Josepha in vnukinjo, v starem kraju pa zapušča hčer Angelo Kavka, polbrata Louisa in dve polsestri Mary in Angelo. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 uri iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in nato na pokopališče Calvary (pod vodstvom Zakrajškovega
pogrebnega zavoda.
#
ANNA LESKOVEC
V ponedeljek večer je umrla na domu svoje hčere v Girard, Ohio, Mrs. Anna Leskovec, stanujoča veliko let v Avon Parku, Girard, O. Bolehala je dalj časa. Bila je članica SNPJ. Soprog John ji je umrl pred več leti. Zapušča pet sinov: John, Rudy, Frank, Herman in Harold, tri hčere: Mrs. Mary Rit-ter, Mrs. Anna Jones in Virgi-nijo, vnuke in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj.
Euclidu. Nancy se je šlar kopat s Jugoslavijo, naj dokaže, da lah- skupino prijateljic, med kateri-
ko ali pa ne s svojimi lastnimi [silami zgradi socializem."
mi je bila tudi 13-letna Marie Valencic iz 20450 Tracy Ave.
Pogreb
Pogreb pokojnega Franka Knific, stanu jočega n a 3957 Monticello Blvd., Cleveland Heights, se bo vršil v petek zju traj ob 8:30 uri iz Flynn-Froelk pogrebnega zavoda v cerkev Kristusa Kralja in nato na pokopališče Calvary.
WASHINGTON, 7. julija — Pristaši generala Eisenhower j a še vedno niso izgubili upanja, da bi general pod gotovimi okolšči-nami mogel postati predsedniški kandidat demokratske stranke. Njegova druga odločna izjava, da ni kandidat za "noben političen urad," jih ni prepričala, da je borba proti Trumanu brezupno izgubljena.
Položaj v zvezi z demokratsko konvencijo, ki se bo otvorila prihodnji ponedeljek, je danes sledeči:
Bivši župan Jersey City-a in demokratski "boss" Frank Hague je danes direktno pozval predsednika Trumana, da se umakne iz tekme in pozove Ei-senhowerja, da sprejme predsedniško nominacijo.
Stranka pred katastrofalnim porazom, pravi Hague
"Vsaka druga akcija bo prinesla demokratski stranki katastrofalen poraz," je izjavil Hague, potem pa pristavil, da bo demokratska delegacija iz države New Jersey na konvenciji glasovala za "draftanje" Ei-senhowerja, ne glede na to, kaj bo storil Truman.
Predsednik demokratske stranke v državi Georgiji, James S. Peters, je naznanil, da bo 25 glasov, ki jih ima ta država, navzlic generalovi izjavi, da ni kandidat, oddanih za Eisen-howerja, ako bo njegovo ime predloženo konvenciji.
Istotako se je izrazil predsednik alabamske delegacije L. Handy Ellis, da je Alabama še vedno za to, da se nominira Ei-senhowerja za demokratskega kandidata.
Kako Hague tolmači izjavo Eisenhowerja
Politični boss v New Jersey je dejal, da izjava, katero je podal Eisenhower snoči, namreč, da se ne mara zaplesti v "nikako strankarsko kontroverzo," oči-vidno pomeni, da bi kandidaturo sprejel, ako bi se Truman umaknil ter generala pozval, da sprejme kandidaturo.
Hague je dejal, da je do tega tolmačenja upravičen na temelju pojasnila, katerega je dal generalov brat Earl Eisenhower.
Iz Bele hiše pa se istočasno poroča, da je Eisenhower s svojo ponovno izjavo "razčistil ozračje," in da je s tem postalo jasno kot beli dan, da bo Truman prihodnji teden v Filadel-fiji že pri prvem glasovanju dobil nominacijo.
LONDON, 6. julija—Sovjetska časnikarska agencija '"Tass" je potom moskovskega radia naznanila, da je sovjetska komunistična (boljševiška) stranka zavrgla vabilo jugoslovanskih komunistov, da pošlje delegacijo na Peti kongres jugoslovanske stranke, ki se bo vršil v Beogradu 21. julija.
Zavrnitev vabila s strani sovjetske komunistične stranke se tolmači kot nov udarec jugoslovanskim komunistom, ki so se v zvezi s kritiko,Kominforme obrnili naravnost na Stalina.
Naznanilo "Tassa" pravi, da je jugoslovanska komunistična stranka izstopila iz družine komunističnih strank, ker se ni hotela udeležiti sestanka Kominforme, ki se je pretekli mesec vršil v Romuniji.
Centralni odbor sovjetske komunistične stranke, katere glavni tajnik je že od leta 1922 Stalin, jei ponovil obtožbe Kominforme proti vodstvu jugoslovanske stranke, posebno Titu, Kardelju, Djilasu in Ranko-vicu.
tore" je danes priobčil prvo novico o uporu proti Titu v jugoslovanski komunistični stranki.
Italijan Giorgio Jaksetich, ki pa je član jugoslovanske komunistične stranke, je s svojim pismom obvestil uredništvo časopisa, da podpira resolucijo Kominforme proti vodstvu jugoslovanske komunistične stranke. Pričakuje se, da bo Jaksetich odšel iz jugoslovanske zone v anglo-ameriško.
Albanija baje podvzema varnostne mere na mejah
Jasnp je, da je z zavrnitvijo vabila jugoslovanskih komunistov centralni odbor sovjetske komunistične stranke dal vedeti, da se položaj ni spremenil in da jugoslovanska komunistična stranka še vedno ni izpolnila pogojev za svojo vrnitev v družino komunističnih strank (Komin-formo). Jugoslovansko vodstvo ne samo, da ni spremenilo svojega stališča soglasno s kritiko Kominforme, ampak je enako ostro odgovorilo na obtožbe.
Časnikarska agencija "Tass" je tudi poslala poročilo iz glavnega mesta Albanije, Tirane, v katerem je rečeno, da je Albanija podvzela varnostne mere na svojih mejah z Grčijo in Jugoslavijo, da se "zavaruje proti sovražnim elementom."
Dve poslednji potezi Jugoslovanov propadli
Voditelji jugoslovanske komunistične stranke so poskušali omiliti kritike Kominforme s svojo lastno izjavo, v kateri so točka po'točki zavrgli posamezne obtožbe. Toda resolucijo Kominforme so podprle vse ko mu-nistične stranke drugih dežel, nakar so se Jugoslovani obrnili direktno na Stalina. Z očividnim namenom, da se ideološki spor reši, so povabile vse komunistične stranke, naj pošljejo svoje delegate na Peti kongres jugoslovanske komunistične stran, ke. Smatralo se je, da so na tem kongresu prfed zunanjimi strankami nameravali potrditi pravilnost svojega programa,
Konferenca glede Donave bo v Beogradu
BEOGRAD, 6. julija—Velike sile so zaprosile Jugoslavijo, naj pozove na konferenco glede plovbe po Donavi Bolgarijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in Ukrajino,
Konferenca se bo vršila v Beogradu 13. julija.
Ameriška, angleške, sovjetska in francoska ambasada so v svojem pismu jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu svetovale tudi obliko vabila. Poleg gornjih držav želijo, da bi se konference udeležila tudi Avstrija ,toda le kot motrilka in svetovalka brez pravice glasovanja.
♦
Kulturni sporazum Jugoslavije in Bolgarije
LONDON, 5. julija—Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je naznanila, da je bil med Jugoslavijo in Bolgarijo, kljub resoluciji Kominforme, sklenjen kulturni sporazum.
Sporazum je bil podpisan v Beogradu po dveh dnevih pogajanja.
SAMOMOR FRANCOSKEGA POSLANCA V MOSKVI
MOSKVA, 6. julija—V kopalnici svojega stanovanja je bil danes najden obešen glavni svetnik francoske ambasade Georges Hateau. Prijatelji so izjavilit da je svetnik verjetno storil samomor v času duševne depresije. Njegova žena je umrla pred šestimi meseci.
V PERUJU JE PRIŠLO DO VOJAŠKE REVOLTE
LIMA, Peru, 6. julija—Danes je v Peruju bil proglašen preki sod. Vlada je podvzela najstrožje mere, da bi vpostavila red in
zatrla revolto armadne posto-Sovjetska komunistična stran- janke v Juliacu.
ka je že pretekli četrtek pojasnila svoje stališče, ko je njen centralni odbor odobril resolucijo Kominforme. Današnje naznanilo, da sovjetska stranka ne bo poslala delegacije na kongres v Beogradu, obenem pomeni, da je bil zavržen tudi apel
Jugoslovanov na Stalina.
*
Tržaški komunist podpira Kominlonno
TRST, 6. julija—Tržaški komunistični časopis "II Lavora- "policy."
Uradno naznanilo pravi, da je brigadni gen. Federico Hurtado ukazal uporni garniziji, naj se poda.
Proces proti Molnarju
Na okrajni kriminalni sodni-ji se je včeraj začela obravnava proti bivšemu policijskemu poročniku Ernestu Molnarju, ki je obtožen, da je zabogatel s podkupnino, katero so mu plačevali za protekcijo nižinski elementi, ki vodijo nelegalno loterijo
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
7. julija 194,8.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187a.
NEKAJ MISLI OB PRILIKI PRIHODA PREVZVI-ŠENEGA ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA
I.
V sredo dne 30. junija je "Ameriška Domovina" na prvi strani priobčila sledečo "duhovito" opazko:
Juti?i bo Ameriška Domovina naznanila na priv strani novico, ob kateri bo postalo urednikom Prosvete in Enakopravnosti slabo. Tovarišem urednikom pravočasno svetujemo, da si še danes preskrbijo dovolj aspirina, ki pomaga pri glavobolu."
Drugi dan je ta novica, "ob kateri bo urednikom Prosvete in Enakopravnosti postalo slabo," bila priobčena pod senzacionalnim sedem-kolonskim naslovom; "Iskreno pozdravljen slovenski vladika na naših svobodnih ameriških tleh!" Jedro te novice pa ni nič drugega, kot da se prev-zvišeni "ljubljanski" škof dr. Msgr. Gregorij Rozman, "nez-motljivo-siguren učenec katoliške resnice," nahaja med nami!
"Oj, Usoda, preveč si potipala tovariše v Ameriki naenkrat," je vzkliknila bogaboječa A. D., poiem ko je zapela vso glorijo "preganjanemu, nezmotljivo sigurnemu učencu," dr. Gregoriju Rožmanu, temu istemit Rozmanu, kateremu je pred kakimi dvemi leti sam Sv. Oče "nezmotljivo sigurno" obljubil, da bo čez eno leto zopet pasel svoje ovce v ljubljanski škofiji. Oj, Usoda! Skupaj s to pretresljivo eulogijo je "Ameriška Domovina" priobčila tudi sliko "večno-mladega" prevzvišenega dr. Gregorij a Rož-mana.
Očitno je, da so urednikf "Ameriške Domovine" s svojimi opazkami pozvali tudi urednike Prosvete in Enakopravnosti, naj za božjo voljo zapojejo glorijo prevzvišene mu dr. Gregorij u Rožmanu. Drugače si res ne moremo razlagati, zakaj naj bi si preskrbeli "aspirina, ki pomaga pri glavobolu." Naj bo torej zadoščeno tej zahtevi.
Dr. Gregorij Rozman, bivši ljubljanski škof, borec proti komunizmu v času, ko se je Amerika nahajala v vojni proti nacizmu v tesnem zavezništvu s Sovjetsko zvezo in Titovo Osvobodilno fronto, se torej nahaja med nami!
Naj pa skromno pristavimo, da prav za prav za nas ni nikakšno presenečenje, da se dr. Rožman nahaja med nami. Mi smo celo zaradi njegove odsotnosti čutili, da v ameriški zbirki vzhodno evropskih "kmečkih voditeljev," "borcev za svobodo," "nasprotnikov totalitarskega komunizma," "nezmotljivo-sigurnih učencev," "preganjanih mu-čenikov," manjka še precej odličnih "borcev proti komunističnemu totalitarstvu." Vsi "dohtarji" so že davno pred dr. Rozmanom dospeli v našo deželo. Dr. Krek, dr. Voš-njak, dr. Nagy, dr. Dipiitrov, dr. Maček, Mikolajčik itd., itd, so v naši deželi že stari pionirji, ki so na delu, da bi se ta njihov "boj proti komunističnemu totalitarstvu" spremenil v tretjo svetovno vojno. Dr. Rožman pa je, žal, nekoliko pozen. Z naše strani sicer nismo postavljali nobenih ovir pri njegovem združenju s starimi soborci. Kot pravi sama "Ameriška Domovina," so "angleške oblasti v svoji dvoreznosti čakale in ga zadrževale v pasti." Kruti, brezsrčni Angleži so namreč nezmotl j i vo-sigurnega učenca držale interniranega v Celovcu, kjer so ga končno "ameriški prijatelji osvobodili te mučne situacije."
Zakaj pa so angleške oblasti v svoji "dvoreznosti" čakale in prevzvišenega škofa zadrževale pod ključem v Celovcu? Angleške oblasti vendar niso komunistične oblasti! Po svojih najboljših močeh celo poskušajo nagajati novi Jugoslaviji.
Vzroke za tako zadrževanje angleških oblasti je treba poiskati v zgodovini druge svetovne vojne. Če se poglobimo nekaj let nazaj v preteklost, bomo spoznali, da so končno tudi krute ameriške oblasti v "svoji dvoreznosti" zadržale pod ključem zloglasnega lutkarskega predsednika Slovaške Msgr. Jožefa Tisa, ki je zaradi 113 vojnih zločinov bil obsojen na vislice. Ameriške oblasti so dr. Tisa izročile v soglasju z jaltskim sporazumom deželi, v kateri je zločine vršil.
"Ameriška Domovina" v svojem radosti polnem pozdravu dr. Gregorij u Rožmanu pravi:
"Škof je tedaj videl zgodovinsko uro, ob kateri ne sme oklevati noben katoličan, ker gre borba za temelje krščanskega reda, za osnove verskega življenje in narodne ljudske svobode. Zato je vstal veličastno in mogočno proti komunizmu kot verski, moralni in socialni zmoti, ter boljševizmu kot politični tiraniji."
Poročilo odbora za svobodo tiska
(Poroča; JOHN POLLOCK, blagajnik)
V juniju so še naslednji prispevali v sklad za svobodni tisk:
Društvo št. 422 SNPJ, Stan-dardville, Utah, $5.
John Glavan $5 iz Helper, Utah, poslala Sophie Kotar.
Joseph F. Durn poslal $140, nabranih pri podružnici št. 48 Sans: društvo V boj, št. 53 SNPJ $100. Po $5: Družina Joseph F. Terbizan v spomin pokojne Mrs. Močnik; v spomin pokojnega John Zavrl, John Marinko in žena, Joe Kastelic in žena in Anton in Cilka Jankovich; Mr, in ^rs. Louise Lemut v spomin pokojnega Stibil, Mr. in Mrs. Joe Mervar v spomin John Stergar in eden neimenovan; pri društvu št. 23 SDZ nabrala Mrs. Durn $3 in Mrs. Amalia Terbizan $2.
Mary Erznoznik, Red Lodge, Mont., poslala $30; po $5: društvo št. 81 SNPJ, Mary in Kaj-tan Erznoznik in eden neimenovan ; štirje po $2 in sedem po $1.
Od društva št. 233 SNPJ prispevala po $5 Ignac Uršič in Joe Ripovz iz Tacomo, Ind.
Društvo št. 97 SNPJ prispevalo $5, poslal John Snezic, Bessemer, Pa. .
Društvo št. 207 SNPJ, Butte, Mont., $5, poslala Mary Suming.
Joško Oven, Claredon Hill, 111., $12.
Mrs. Mary Kosem, poslala vsoto $19.50: Društvo št. 425 SNPJ prispevalo $10 in člani društva $9.50 iz Elm Grove, Weeling, W. Va.
Iz New Smyrna Beach, Fla., poslal Josephine Luznar $5 od krožka št. 14 Progresivnih Slovenk Amerike.
Iz Power Point, Ohio, poslal Thomas Mercino $10.
Anton Romshak prispeval $6 in Albin Romshak $4.
Rose Radovich, Pueblo, Colo., poslala $5 za George Pavlin od društva Orel.
Iz Barbertona, Ohio, poslala Mary Sustarsic, $17.50; prispevalo društvo št. 73 SNPJ $10, Mary Sustarsic $3 in v manjših vsotah $4.50.
John Vidmar iz Livingston, 111., poslal $50 za društvo št. 96 SNPJ.
Društvo št. 400 SNPJ Ren-ton, Pa., $5, poslala Betty De Michier.
Društvo št. 287 SNPJ, Bur-gettstown. Pa., $5, poslal Frank Laurich.
Društvo št. 683 SNPJ, Hutchinson, Pa., $10 Frank Juvan.
Društvo št. 56 SNPJ, New York City, $10, poslal Anthony Cvetkovich.
John Cebular, Philadelphia, Pa., poslal $16 in sicer je društvo 284 SNPJ prispevalo $10, John Cebular $5 in eden $1.
Za Frank Jereb, Belle Vernon, Pa., $2, poslal A. Zornik.
Jacob Rožic iz Milwaukee, Wis., poslal $5: Društvo Lilija, št. 764 SNPJ $25, Jacob Rožic $10, po $5: John Dolnick, Joseph Evanich in Louis Evanich.
John Useničnik iz Neff Rd., Cleveland, Ohio $10.
Društvo št. 186 SNPJ Gran-. ville, 111., $5, poslala Rosemarie : Groznik.
Iz Piney Fork, Ohio, poslal ; John Mandich $21 društvo št. : 176 SNPJ.
I Anton Pavlin, $5 za društvo j št. 266 SNPJ, Muskegen Heights, Mich.
j Društvo št. 190 SNPJ St. Mi-j chael, Pa., $10, poslal Frank Kaučič.
Mrs. A. Beniger poslala $22, poslano v urad Proletarca.
Magdalena Tancek, poslala $7 iz New Smyrna Beach, Fla.
John Zornik, Detroit, Mich., $G.
Frank Jenko, Ely, Minn., $5.
John Korun, Cicero, 111., $3 in eden $1.
: Društvo št. 320 SNPJ White i Valley, Pa., $7, poslala Frances I Bohinc.
; Za društvo št. 22 SNPJ, Painesdalle, Mich., $22.75, poslal Louis Pintar.
John Pernie $13.25 za dru-,štvo št. 151 SNPJ iz Witt, III. i Anton Zornik, Herminie, Pa.,
Ljubljanski škof Rožman je res videl zgodovinsko uro. Žal pa jo je videl v precej nerodnem času, namreč istočasno, ko sta jo videla tudi Hitler in Mussolini, ki sta tudi "vstala velitastno in mogočno proti komunizmu, ter boljševizmu kot politični tiraniji."
Z našo deželo pod Rooseveltom je pa bilo drugače. Se nam je v bledem spominu, da se je Amerika v vojni proti nacistični Nemčiji, fašistični Italiji in imperialistični Japonski nahajala v zavezništvu s Sovjetsko zvezo in pozneje v zavezništvu s Titovo Osvobodilno fronto. Iz tega sledi, da dr. Rožman ni mogel v tistem času biti prijatelj Amerike, pač pa, da je svoj boj proti "boljševizmu" vodil v zelo slabi družbi. Posledice so bile popolnoma logične. Po porazu nacistične Nemčije in fašistične Italije se je dr. Rožman našel pod ključem v Celovcu, kjer so ga angleške oblasti vsled svoje "dvoreznosti" zadrževale, tako da mu pač nikakor ni bilo mogoče priti v našo deželo že poprej.
Kako pa je ta Rožmanova borba "za temelje krščan-1 skega reda, za osnove verskega življenje in narodn lejud-ske svobode" izgledala v času, ko se je Slovenija nahajala pod nacistično in fašistično okupacijo? Za pravilno ocenjevanje te borbe je potrebno, da ponatisnemo besedilo domobranske prisege, ki je bilo prvič priobčeno v ljubljanskem "Slovencu" dne 21. aprila leta 1944. Ta prisega se glasi:
"Prisegam pri Vsemogočem Bogu. da bom zvesi, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije (Hitlerjem), SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje.
Tako mi Bog pomagaj!
V verodostojnost besedila gornje prisege nam ni treba dvomiti. Ta prisega je žalostni, toda resnični dokument, ki ga niti sama "Ameriška Domovina" ne more zanikati in trditi, da je "falzifikat." Ta prisega pa obenem odraža vse, kar se je v imenu "obrambe vere in temeljev krščanskega reda," delalo v Sloveniji v času, ko je narod ječal pod jekleno peto nacističnega in fašističnega okupatorja in ko so se nekateri "odlični sinovi" rokovali z morilci in krvniki slovenskega naroda, z generali Reisnerji in Grazioliji.
(Konec jutri)
poslal $4.50, nabrano med somišljeniki.
Edy Tomsic, Walsenburg, Colo., $5, poslal A. Jančar.
Anton Zele, Fairchance, Pa., poslal $1 za A. Krizman.
Med člani društva Brooklyn, št. 135 SNPJ, Cleveland, O., nabrano $10.50, poslal Carl Sama-nich.
Člani društva št. 521 SNPJ, Washington, Pa., prispevali $10, poslal Adam Getto.
Društvo št. 615 SNPJ, Los Angeles, Cal., $10, poslala Mary Kotchnik.
Leo .Poljšak izročil $1 za Frank Guzeli, Cleveland, O.
Iz urada Big Tonyja prejeli $7, prispevala Mr. in Mrs. Louis Skedel $5 in eden $2.
Iz Oakland, Cal., John Zugich, tajnik društva št. 59 SNPJ, De Pue, 111., poslal $33; po $5 prispevali: Vincent Omahen, John Zugich, Martin Perhne in ena neimenovana; John Rosetich $3, trije po $2, trije po $1 in dv^ po 50 centov.
V uradu Enakopravnosti izročeno $36 po Mrs. Julia J. Pire za sledeče: Po $5: Jack Selan iz Sylvia Ave. v spomin pokojnega John Zavrl, Mrs. Dora Su-len iz Midland Ave., v spomin Ludvik Lauricha, Jean in John Doljack, Wheelock Rd., v spomin John Zavrl in Louis Wirant, E. 157 St. v spomin John Zavrl, Anton Garbas iz Linwood Ave., $3; trije so prispevali po $2 in dva po $1.
Društvo št. 153 SNPJ, Young-stown, Ohio, $10, poslala Mary Nemec.
Anton Sprogar, Elizabeth, N. J., $2, za Machaela Ferlin.
Iz Dearborn, Mich., je poslal John Plachter $50, prispevek Slovenskega delavskega doma v S. Livernois, Mich.
Vsota $250.49 pa je preostanek vrtne zabave z dne 13. junija vršeče se na prostorih Doma zapadnih Slovencev.
Najlepša hvala vsem prispe-vateljem, kakor tudi vsem delavcem in kuharicam iz zapadne strani mesta, kateri so pripomogli, da se je zabava vršila.
Dnevno prihajajo pisma.: "Pošiljamo malo vsoto (in to med $15 in $50), ako pa bo treba, pa posežemo globokeje v žepe, da pokažemo naši slovenski reakciji, da si ne .pustimo vzeti, kar smo s žulji svojih rok pridobili in rečemo: Svojega ne damo—tujega nečemo!"
Poročilo podružnice št. 39 Sans
Sledeči so še prispevali v mesecu juniju v upravni sklad Sansa:
Klub društev SND $25, Mrs. Josephine Tratnik $10, Urška Mulej, $5; Frank Klemenčič iz E. 141 St., $3.
Po $2: Ciril Kunstelj, Peter Valenčič, Anton Eppich in Joseph Babnik iz E. 72 St.
V	sklad za otroško bolnico v Sloveniji:
Mr. in Mrs. Carl Samanich v spomin pokojnega Frank Stibil Sr., $5.
V	uradu Enakopravnosti pri-spevano (izročila Mrs. Julia J. Pire) $33 od sledečih: Mr. in Mrs. John Doljack iz 902 Wheelock Rd. $20; po $5: Anton Smith, Whitney Ave., Mr. in Mrs. Ernest Urbas, Ball Ave., Euclid, Ohio, in Mrs. Anna Zele, Arbor Ave., Euclid, Ohio.
Vsem iskrena hvala!
Za 6dbor podružnice 39 Sans:
John Pollock, tajnik in blagajnik.
Prispevki pri podružnici št. 48 SANS
Zadnje čase. smo prejeli sledeče prispevke:
Za Svobodni tisk: društvo "V boj" št. 53 SNPJ $100, družina J. F. Terbižan namesto' venca za pok. Mrs. Močnik $5, Frank Rupnik in soproga $5, Joe Mervar in soproga namesto venca za pok. J. Strgarjem $5,
Louis Lemut in soproga namesto venca za pok. Frank Stibi-lom $5, Jack Marinko in soproga namesto venca za pok. John Zavrlom $5, Anton in Cilka Jankovič namesto venca za pok. John Zavrlom $5, Amalija Terbižan $2. Po $1 pa so prispevali Anna Brencic, Mary Poje in Jennie Oblak.
Za članarino SANSu smo prejeli sledeče vsote: Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ za 3 mesece $18, društvo "Kras" št. 8 SDZ $6, Avgust Zurc $2, Josephine Vesel $2. Louis Paulic (izročil A. Jankovic) $2.
Za otroško bolnišnico: Janko N. Rogel namesto venca za pok. Mrs. Močnik $5 in Mr. in Mrs. Stopar $2.
Hvala vsem za prispevke!
J. F. Durn, tajnik.
Piknik dramskega društva "Naša Zvezda"
Kako luštno je iti v prosto naravo v poletnem času, na izlet, piknik, na prašičjo ali telečjo pečenko! Ampak pisat in oglašat pa je druga stvar. Malo jih je, ki bi z veseljem prijeli pero v roke. Nekaj bo res treba ukreniti radi pisanja. Najboljša bi bila iznajdba 'diktafonov", ki bi pa morali biti zelo poceni, tako da si jih lahko na-
bavi vsak navadni delavec. Govorilo bi se kar v aparat. No, mogoče se bo že uresničilo.
Kljub vsem težavam sem se odločil, da bom še enkrat rabil pero in vam naznanil, da bo dramsko društvo "Naša Zvezda" priredilo izlet, piknik, člansko zabavo s telečjo pečenko, pivsko partijo, ples in petje 11. julija (takoj po južni) in sicer na farmi George Kraincic v Wickliffe, O.
Farma je jako prijazna in kot nalašč za take priredbe. Kdor je že bil tam, se je dobro počutil, poleg tega pa ni niti preveč daleč. Zato naj si vsi člani in prijatelji in ostalo cenjeno občinstvo rezervirajo datum 11. julija, da bi se udeležili piknika našega društva.
Z vašo podporo bo dramsko društvo "Naša Zvezda" še nadalje gojilo tako potrebno kulturo v Euclidu. N e pozabite nas!
Tu pa tam se sliši, da je tež-I ko najti Krainčičevo farma. Priporočljivo bi bilo, da vsak, ki ima avto, ustavi p r i Slovenskem društvenem domu (namreč tisti, ki ne veste pot). V domu boste našli narisano mapo, ki je kažipot za na Krainčičevo farmo. Torej bo vse urejeno, da I se nihče ne bo zgubil. Pozneje še več novic.
John Korošec.
Nove regulacije za inozemske obiskovalce
s istim junijem letos so bile uvedene nove regulacije za po-setnike iz tujih dežel v Zed. državah. Cilj tega je pobližja kontrola nad vstopom zunanjih obiskovalcev ter nad njihovimi aktivnostmi in kretanjem po tej deželi. Poostrene so torej bile v tem smislu regulacije vstopa in podaljšanja bivanja.
Po novih naredbah, navaja Federal Register, sme priti v to deželo tujezemec po poslih ali pa na bbišt aTco '(iT namerava ostati tukaj samo začasno in je pripravljen ter more zapustiti to deželo v teku dovoljene perijode obiska ali podaljšanega časa bivanja; (2) zavezati se mora, da ne vzame nobene uposlitve, ki mu ni dovoljena p6 naseljeniških oblastih; (3) ako ni izključljiv na podlagi tozadevnih naseljeniških zakonov in naredb; (4) ako more položiti, na zahtevo, ne manj kot petsto dolarjev jam-ščine, da se bo ravnal po pogojih svoje pripustitve; (5) se zaveže, da zadosti pogojem zakona za registracijo tujcev s pripravljanjem svojega naslova uradu komisarja za naseljeniš-tvo in naturalizacijo ako ne zapusti te dežele tri mesece po svojem prihodu, kakor tudi vsake tri mesece nadaljnjega bivanja v Zed. državah.
Odslej bodo obiskovalci pri-puščeni v Zed. države za dobo šest mesecev in to le ako obiskovalec ostane v istem nase-Ijeniškem distriktu. Prej je mogel obiskovalec dobiti dovoljenje za enoletno bivanje. Obiskovalci, ki nameravajo obiskati več predelij dežele, morejo ostati v Zed. državah samo tri mesece. V vseh slučajih mora obiskovalec zapustiti to deželo 60 dni pred potekom dobe, ko se lahko vrne v deželo, iz katere je prišel rli v katero namerava morda potovati iz te dežele. Obiskovalec, ki želi ostati v tej deželi dlje časa kot predpisane ali dovoljene tri mesece (ali pa šest mesecev) mora vložiti prošnjo za podaljšanje bivanja vsaj 30 dni pred pote kom zgoraj omenjene 60-dnevne perijode. Prošnjo se vlo-ži v uradu naseljeniškega direktorja v okrožju, kjer obiskovalec biva. Prej se je take prošnje vložilo v uradu naseljeniškega uradnika v mestu, kjer se je obiskovalec izkrcal ob vstopu v to deželo.
Podaljšanje bivanja je dovoljeno ako se ravna obiskovalec po naredbah in predpisih v zvezi z njegovim vstopom — dovo-
ljeno je podaljšanje za dobo sest mesecev, ako ostane obiskovalec v istem naseljeniškem okrožju, za tri mesece pa ako namerava potovati izven tega okrožja, v druga okrožja. Obiskovalčev potni list pa mora vedno veljati za dobo 60tih dni več nego doba podaljšane ameriške vize. Ako dobi dovoljenje, da ostane v tej deželi eno leto, tedaj mora položiti jamščino v vsoti ne manj ko petsto dolarjev ako se to od njega "fmhte-va — kdor pa izposluje dovoljenje za čez enoletno bivanje, ta mora položiti $500 jamščine. Samo naseljeniški komisar more napraviti izjemo v gotovih slučajih.
Obiskovalec zapade aretaciji in deportaciji, če ostane v Zed. državah preko odmerjene dobe, ali ako se dožene, da ni bil upravičen vstopiti kot obiskovalec ob času svojega prihoda; ali če je kakorkoli kršil predpise svojega vstopa. Obiskovalec recimo, ki je prišel semkaj zgolj na potovanje, ne sme iskati dela, ker bi s tem kršil predpise v zvezi s svojim vstopom in bi kaj lahko zapadel aretaciji in deportaciji. Ako se ne prijavi oblastim v smislu registracijskega zakona, kot prej omenjeno, istotako krši predpise. — Odslej naprej bo prejel sleherni obiskovalec o b prihodu navodila, po katerih se mu bo ravnati, da ne pride v nepotrebne zadrege in sitnosti z ozirom na nove regulacije glede tuje-zemskih obiskovalcev v Zed. i državah. Nove regulacije so vstopile v veljavo 15. junija in prizadevajo vse, ki pridejo sem na obisk po tem datumu, kot tudi one, ki so že tukaj in žele podaljšati svoje bivanje v tej deželi.
Common Council
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W.. Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22. N. Y.
Pišete lahko v plovcnskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
7. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STEIAN3
M. lljin:
PRIRODA IN UUDJE
(Nadaljevanje)
Mesto brez elektrike
Hudo bi bilo, če bi sončna svetloba pripadala pridobitni-kom. Okoriščali bi se z vsakim sončnim zahodom i nvzhodom, z vsakim sončnim jutrom.
Tako je namreč z električno silo, ki je v rokah pridobnitni-kov.
In električna sila je skoraj prav tako važna in potrebna kakor sončna svetloba.
Kaj bi bilo, če bi v sodqbnem velemestu nenadoma izginila elektrika, če ne bi bilo ne šibkega ne krepkega niti istosmer-nega niti izmeničnega toka?
V tovarnah bi se ustavili stroji-
To) se pravi, da bi mesto iz--gubilo svoje roke.
Ustavili bi se tramvaji in podzemeljski vlaki.
To se pravi, da bi mesto izgubilo svoje noge.
Telefon, brzojav, tiskarne časnikov—vse bi se ustavilo.
Mesto bi izgubilo dar govora in sluh.
Ugasnile bi ulične svetilke in luči po hišah. Zvečer bi ljudje tipali po ulicah kakor slepi.
Mesto bi izgubilo vid.
Popolna paraliza bi zajela
mesto, če ne bi bilo električne sile.
Tako nam je elektrika potrebna.
A kdo razpolaga z njo? Z njo razpolagajo pridobniki, in sicer slabo.
Električni tak bi bil mnogokrat cenejši, če bi bila vsa električna omrežja združena v eno skupno gospodarstva tisoče podjetij, katerih koristi si nasprotujejo ?
Vsaka električna družba živi v sovraštvu z ostalirnmi električnimi družbami, pa ne samo z njimi, ampak tudi z železnicami, s tramvajskimi podjetji, z avtomobilskimi podjetji, da, celo z ribolovskimi podjetji.
Pravda za vodo in ribe
Nastopi advokat prve, tožeče stranke in pravi:
^'Električna družba Elektro-štepsel d. d. je zgradila jez na tej in tej reki, v kateri se gojijo ribe. Te ribe, že polovljene, pa tudi še nepolovljene, že odrasle, pa tudi tiste, ki se še niso razvile iz iker, že obstoječe, pa tudi tiste, ki se šele bodo, pripadajo ribolovskemu podjetju 'Dudl, Pudl, sinovi in nečaki.' Za gradnjo jeza je družba Elektroštep-sel d. d. prizadejala škodo ribam tvrdke 'Dudl, Fudl, sinovi in ne-
Streamlined For Cleaning Ease
Achievements of research and industrial design team again to bring modern homemakers a new cleaning appliance boasting exclusive features that r*eet de* mands for quick, efficient, easy cleaning and storage, plus low construction and minimum operating noise. This new member of the home appliance field is being presented at Singer Sewing Centers throughout the country in the form of a streamlined, upright vacuum cleaner noteworthy for sleekness of design and ease in handling.
Problems of storing and carry-ihg cleaner, winding cord, adjusting brush and using under low furniture are all reduced to a minimum in this new cleaner styled by Raymond Loewy Associates, leading industrial designers.
For storage, the homemaker merely presses a switch and the vacuum cleaner can be lowered until it is horizontal with motor housing; then hung on a closet wall it takes up no floor space. In lowered position, too, it goes under furniture with ease. Automatic winding of cord into the machine not only eliminates the usual bending and straightening motion of homemaker but does away with motion of switching excess cord out of the way. A mid-way carrying handle"enables user to carry cleaner with weight balanced evenly and a pivoted floating brush automatically adjusts to rug thicknesses.
A protection for home furnishings, as well as the cleaner, is the bumper of vinylite, instead of rubber. Vinylite will not leave rub-marks on baseboards or other light-finished objects.
^har oil tv/is once used mainly in kerosine lamps.......

|£Š. '..nenosiNE FOfilamps oil's f/RSrLfi,IiG£ scale usb...
/noiahs once taught colonial
soloieistoeaseaching ■ ,,
F££7" WITH OIL F/iOM SEEPACS POOLS...^ PoTem/AL OIL RessRvEs so
_ . 5^ (JW^AL/eeO TftATA PATENT MEDICINE
MAWFACTUR£I> FEAKEO MIS OJL y	SUPPLY WOULD SOOH RUN Our.
fHE PROCRESSm SPIRIT OF aL MS KEPT—
PACE W/TH THE ADVENT Of THE AUTO,
D/ESEL (NCINE^ PLANS, HOfK BURNER,
SHIP,
/modern e'xpi-oration methods have raised the knovjn
volume OF OIL UNDEfiCROUND TOO/W TO THE WCHEST jnHISTOR)^ MORE THAU a T/itLLIOtf GALLONS, DESPITE unprecepenTEP OEMANDS FOK OIL PRODUCTS. GEOLOSISTS EST/MATE ANOTHER ^ .3 va/luem callous RCMAIN TO BE DISCOVBIiED W THEj^neD STATES. ^

čaki.'—Zato je na temelju veljavnih zakonov družba Elek-tročtepsel d. d. dolžna plačati tvrdki 'Dudl, Fudl, sinov in nečaki'—kot odškodnino za že povzročeno in še v prihodnjosti pričakovano škodo 235,743 dolarjev 53% centa."
Nato nastopi advokat: druge tožene stranke in izjavi;
"Električna družba Elektro-štepsel d. d. je zgradila jez na zemljišču, ki ne pripada tvrdki Dudle, Fudl, sinov in nečaki, marveč njej sami, to je družbi Elektroštepsel d. d. Ribolovske naprave tvrdke Dudl, Fudl, sinovi in nečaki, so oddaljene od jeza natančno 135 milj 78 jar-dov 2 čevlja in 4 cole. Zaradi družbe Elektroštepsel d. d. se v taki oddaljenosti od jeza tvrdke Dudle, Fudl, sinovi in nečaki lahko bavi z ribolovom ali tudi ne. Družbe Elektroštepsel d. d. se ta stvar prav nič ne tiče.— Zato na temelju veljavnih zakonov—v poštev pride člen 7541, paragraf 186 ,točka 58 c, opomba 14—družba Elektroštepsel d. d. ni dolžna plačati tvrdki Dudl, Fudl, sinovi i nnečaki niti centa."
Sodniki morajo odločati, ali je tu druga stranka kršila lastninsko pravico prve stranke.
In nobenemu sodniku ne pride na um, da je še tretja stranka. Ta tretja stranka je dežela. Nihče ne zastavi sodnikom vprašanja, ali je dežela trpela zaradi gradnje jezu ali pa pridobila.
Tudi mi se pravdamo, toda ne na sodiščih, ampak na znanstvenih posvetovanjih. Na teh ne nastopajo advokati, marveč učenjaki. In ti se pravdajo drugače.
Pri nas ne gre za to, ali je kršena lastninska pravica.
Kajti lastninsko pravico na ribah in vodi, v katerih ribe živijo, na zraku in na zemlji, ima vsa dežela.
Pri nas se zastavlja vprašanje takole: ali je gradnja jezu potrebna za vso deželo ali pa ni ? Ce je jez koristen, ga moramo zgraditi. Če je škodljiv, ga ne smemo graditi. Izguba na enem se pokrije z večjim dobičkom na drugem mestu. Saj imamo skupno blagajno.
Armada velikanov
V naši deželi so vse reke in elektrarne združene v enem skupnem gospodarstvu.
Ni več daleč čas, ko bo enotna električna mreža visoke napetosti vezala v eno živo celoto Do-necko kotlino in Povolžje, Ural in Kavkaz, osrednje industrijsko okrožje in osrednjo pokrajino.
Električni tok bo tekel iz pokrajine v pokrajino, iz okrožja v okrožje po enotnem omrežju vodov.
Šele pred nedavnim so začeli v naši deželi graditi prve okrožne elektrarne.
Okrožna elektrarna ne oskrbuje S/tokom samo ene tovarne, samo eno mesto, ampak številne tovarne in mesta. Opravlja na tisoče del v raznih krajih: vozi iz rtivov premog, gradi stroje, tiska knjige, razsvetljuje mesta in žene tramvaje.
Prav kmalu pa bomo imeli tudi še take elektrarne, ki ne bodo delale samo za eno okrožje, ampak za nekaj okrožji hkrati. Na lestvici velikanov sledijo takoj za okrožnimi elektrarnami— medokrožne elektrarne v Kujbi-ševu (Samari), na Valdaju, ob prekopu Volga-Don.
Okrožne elektrarne bodo delale vsaka za domače potrebe svo jega okrožja.
. Medokrožna elektrarna pa bo pomagala vsem, bo pošiljala silo tja, kjer je bodo najbolj potre bovali.
V Za vol jž ju manjka na primer pogonske sile za črpalke. Zavolžje ogroža suša. Treba je s signalom opozoriti porazdelje-valno centralo in nekaj minpt pozneje bo že pritekla v tovarne pogonska sila.
Ali je tok počasen? Ali moramo dolgo časa čakati, da prete če nekaj sto kilometrov?
Na Uralu se pokvari eden izmed generatorjev okrožne elektrarne. Ostali so preobremenjeni. Tovarne, rovi in rudniki stradajo elektrike. Motno svetijo ulične svetilke kakor vnete rdeče oči. Tramvaji so se ustavili. Po hišah je tema, ljudje prižigajo sveče.
Nenadoma pa—kaj se je zgodilo?
Razsvetlijo se okna, tramvaji zazvonijo in zdrčijo, veseleje se gibljejo stroji.
Medokrožna elektrarna je poslala tok od nekod z Volge, je podala roko Uralu čez stepe in gore.
Medokrožnih elektrarn bo več, ne bo ena sama. Držale se bodo az roke kakor prijatelji-velika-ni. Če bo ena prišla v težave, ji bo pomagala druga.
Toplotne centrale bodo pomagale vodnim, kadar bo oslabel pritisk vode, kadar bo manj vode v rekah. Ko pa bo vodni pritisk močan, ko bo imela vodna elektrarna preobilico sile, tedaj jo bo poslala toplotni, češ: prihrani svoj črni premog, dajem ti cenejšega belega!
Gorske reke bodo pomagale ravninskim. Poleti, ko se tajajo Ičdeniki, je v gorskih rekah več vode. Tedaj lahko pomagajo ravninskim, ki poleti usihajo.
Sever bo pomagal jugu, vzhod zahodu.
Na severu je mrak. Porabi se obilo kuriva. Severu bo pomagal
jug.
Na zahodu je noč ,na zahodu še vse spi, pogonska sila še nima kaj delati. Zahodna elektrarna bo pošiljala pogonsko silo na vzhod, kjer se je že zdanilo, kjer je zemlja že obrnila svoj bok sončnim žarkom naproti in so ljudje že začeli z delom.
Vrtenje zemlje ne bo več samo pojem iz zemljepisnega učbenika. Porazdeljevalna centrala bo pošiljala silo z zahoda na vzhod, bo čutila to vrtenje zemlje, bo računala z njim, ko bo poveujevala armadi svojih elektrarn in transformatorjev.
Kdo je vodil vse delo tega omrežja? Ali se bo morda vršilo to delo brez načrta, na slepo ?
Ne, brez skupnega načrta ni mogoče voditi enotne električne mreže. Nekdo mora biti, ki pove, kateri pokrajini je treba dati več toka, kateri manj, pa kdaj in koliko ga je treba dati. O tem lahko odloča samo Državna načrtna komisija, ki ve, kaj potrebuje vsaka posamezna pokrajina in vsa dežela v celoti.
Državna načrtna komisija pošilja načrt na sever in vzhod, na jug in na 2ahod.
Vzhodu sporočiti to in to nalogo. Sever mora spraviti vodo na jug. Zahod mora poslati pogonsko silo vzhodu.
Kaj je to ?
To je zmaga nad prirodo—to je socializem.
(Dalje prihodnjič)
L. Čermel j ;
UMETNE PADAVINE—PRAVNI IN MEDNARODNI PROBLEM
naliv, bi bila družba za dolgo vrsto let zapletena v odškodninske pravde. O tem govori že izkušnja, ki jo je imela ameriška vojska preteklo jesen, ko je sledil takemu poizkusu s suhim ledom silen vihar nad Georgijo.
Ustrezna zakonodaja pa se ne bo smela omejiti samo na razne pokrajine in tudi ne na posamezne države, temveč bo morala obsegati cele kontinente. Generalni ravnatelj omenjene električne družbe C. Guy Suits predlaga v ta namen sestavo posebne komisije, podobne komisiji za nadzorstvo nad atomsko bombo.
Medtem pa je Trgovinska zbornica v Renu (Nevada) že javno proglasila pravico, da po svoji prosti volji molze oblake nad nevadskim ozemljem.
Da to vprašanje še bolj zamota, je v odgovor'na članek v "Time-u" raztegnila to pravico tudi na padavine, ki jih izvabi molitev.
ŽELIM KUPITI
hišo za eno ali dve družini med Norwood Rd. in E. 74 St. Kdor ima za prodati, naj pokliče PO 3056
F o R N E z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
SLOVENSKA DRUŽINA
nujno potrebuje stanovanje. Mož je dober delavec, žena pridna in snažna gospodinja, in 20 mesecev star sinček, ki je miren. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
FRANK REZEK, EX 0292
V številki 5/5 letošnjega letnika "Proteusa" nam je tov. I. Pirkovič poročal o uspešnih poizkusih, kako delati dež s "suhim ledom". Poleg "suhega ledu" (kristalizovanega ogjikove-ga dvokisa) se je vsaj pri labo-ratorskih poskusih v ta namen dobro obneslo kakih dvanajst različnih snovi, tako n. pr. sre-Drov jodid, svinčev jodid, jodo-form, kristalizovan jod, cerov okis in dr. Poiskusi s suhim ledom na veliko v prosti naravi so medtem močno napredovali, kajti že proti koncu lanskega leta so se pojavili v zvezi s tem problemi, na katere v_ začetku nihče niti mislil ni. Pojavili so se pač tam, kjer je vprašanje Dadavin najbolj pereče, namreč južnozahodnem delu Združenih držav Amerike, kjer st dovoljuje narava pravcate šale, kajti nekaterim predelom poklanja z obilnim dežjem največjo rodovitost, sosednjim pa privošči najhujšo sušo.
Tako je neki bogat farmer iz okolice mesta Reno v državi Nevada formalno zahteval pravico do vse vode, ki leti v oblakih preko njegovega zemljišča. S tem je seveda spravil v neprijeten položaj lokalne oblasti,, kajti ne Nevada ne nobena druga država pa tudi ne Združene države Amerike kot celota nimajo zakona, ki bi urejal ta problem. Zakonodajci nobene države se niso pač doslej še ba-vili z zakoni, ki bi imeli za predmet umetne padavine.
Očitno pa ni ostalo samo pri tem problemu med bogatim farmerjem in oblastmi Nevade, temveč je problem dobil že meddržavni značaj. Kajti oglasila se je tudi sosednja država Utah, ki leži vzhodno od Nevade, tako da prihajajo k njej blagodejni oblaki od zapada preko nevadskega ozemlja. Trgovinska zbornica v Salt Lake Cityju je zahtevala od oblasti v Renu, da opuste proizvajanje umetnih padavin, kajti s tem bi bilo še bolj prikrajšano njihovo ozemlje, ki že tako trpi pomanjkanje dežja. V nasprotnem primeru bi bila primorana vložiti tožbo pri zveznem sodišču zaradi "nezakonitega odvajanja in izkoriščanja naravnih voda".
S tem problemom se je bavil
tudi ameriški tednik "Time" 22. decembra. Po pisanju tega časopisa je The General Electric Co." (Splošna električna druž-! ba), ki vodi v Amerik? prouče-: vanje umetnega dežja, ustavila vse poizkuse v večjem obsegu, j dokler ne bi bila urejena prav- ^ na stran umetnih padavin. Kaj- j ti v primeru, da bi slučajno sle-; dil takemu poizkusu strahovit
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
Tlie Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis -and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 SI. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
HIŠA NAPRODAJ
NAHAJA SE NA
3287 Richmond Rd.,
MED EUCLID IN CHARDON
California Stucco hiša s 6 sobami; en aker zemlje, 80 sadnih dreves, 4 garaže, cementiran dozov, tovarniško izdelana zimska okna, fornez na olje, prednji porč z "awning," zadnji porč je zgrajen po California Stucco. Vse je lepo urejeno, če katerega veseli, naj pride hišo pogledat zvečer ali čez dan v nedeljo.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with ^nancial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not ava^able to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
pick out your own reward
here!
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Y.ar	In 5 Y.ar«	In 10 Y.ar(
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
r.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
America's Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
This /s an ofticiH v, s. Treasury Kdvertisement-^prfpared und^r Muspices o/ Tr^MSit^r	Mnd Advšttishg CouaelL
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
7. julija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
treba v bitko, se vam že odpro I tisnil puško k rami vojak, ki je
(Nadaljevanje )
Kozaki so odhajali nagleje, se križali in se niso ozirali. Še potem so dolgo zamišljeno molčali, ko so se prerivali po ozkih posekah, in poskušali uiti spominom na videno. Pred gosto verigo praznih podzemnic, ki jih je bil kdo ve kdo zapustil, so stotnijo ustavili. Častniki so obenem s slom, ki je pridirjal iz poveljstva černojarskega polka, odšli v eno izmed podzem nic; šele tukaj je brazgotinasti Afonjka Ozjorov pograbil Ivana Aleksejeviča za roko in šepeta je dejal:
—	Onile, tisti fantiček . . . tisti zadnji . . . tisti gotovo še svoj živ dan ni poljubil nobene ženske ... In pobili so jih, kajne? Počemu?
—	Kje so jih neki tako zdelali? — se je vmešal Zahar Ko-roljov.
—	Naskočili so. Vojak, ki je stražil mrtvake, je povedal, — je čez dolgo časa odvrnil Bor-ščov.
Kozaki so imeli "prosto". Nad gozd se je zgrinjala tema. Veter je podil oblake, jih razganjal in odkrival višnjeve odbleske daljnih zvezd.
Ta čas je v podzemnici, kjer so se zbrali stotnijski častniki, poveljnik odslovil sla, odprl ovojko in ob luči končka sveče prebral, ko se je bil seznanil z vsebino:
"Ob zori tretjega oktobra so Nemci uporabili strupene pline in uničili tri bataljone 256. polka in zavzeli prvo črto naših okopov. Ukazujem vam, da se premaknete do druge črte okopov, vzpostavite zvezo s prvim bataljonom 318. černojarskega polka in zavzamete odsek druge črte, tako da boste še nocoj pognali sovražnika iz prve črte. Na vašem desnem krilu bosta dve četi drugega bataljona in bataljon fanagorijskega polka tretje grenadirske divizije."
Častniki so presodili položaj, pokadili cigarete in odšli. Stot-nija se je premaknila.
Medtem ko so kozaki počivali pri podzemnicah, jih je prvi bataljon Černojarcev prehitel in prišel do mostu čez Stohod. Most je stražila močna stojnič-
na zapora enega izmed grena-dirskih polkov. Narednik je obrazložil poveljniku bataljona položaj in bataljon je prekoračil most ter se razcepil: dve četi sta odšli na desno, ena na levo, zadnja je s poveljnikom bataljona ostala v rezervi. Čete so korakale in se razpenjale v strelce. Redki gozd je bil raz-rit. Vojaki so hodili počasi, pre vidno otipavali z nogami tla, tu pa tam je kdo padel in se polglasno pridušal. V skrajni četi na desnem krilu je šel šesti od zadaj Valet. Po povelju "pripravljeni!" je prestavil preklo pec na puški na ostro, šel dalje, jo molil naprej in zadeval koncem bodala ob grmovje in smrekova debla. Mimo njega sta vzdolž strelcev prišla dva častnika; pogovarjala sta se s pridržanima glasovoma. Sočni, zreli bariton poveljnika čete se je pritoževal:
—	Odprla se mi je stara rana. Hudič naj vzame ta štrcelj! Ivan Ivanovič, v tej temi sem stopil na krcelj in si ranil nogo. Vidite, tako se je odprla rana in ne morem hoditi, moral se bom vrniti. — Bariton četnega je za trenutek utihnil, se oddaljil in zvenel še tiše. — Vi prevzemite poveljevanje prve polučete, Bogdanov bo prevzel drugo, jaz pa res . . , častna beseda, ne morem. Primo-ran sem se vrniti.
V odgovor je hripavo zalajal tenorček praporščaka Beliko va:
—	Čudovito! Kakor hitro je
stare rane.
—	Molčite, prosim vas, gospod praporščak! — je dvignil glas četni.
—	Pustiva to, prosim! Lahko se vrnete!
Valet je poslušal svoje in tuje korake, zaslišal za seboj naglo pokanje in doumel: četni odhaja v ozadje, čez trenutek pa je Belikov, ki je prišel z narednikom na levo krilo čete, za-godrnjal:
- . . . Lisjaki, vohajo! Kakor hitro je kaj resnega, zbolijo ali se jim odpro stare rane. Ti, novopečeni, pa blagovoli poveljevati polučeti . . . Lopovi! Jaz bi take . . . vojake . . .
Glasovi so mahoma umolknili in Valet je slišal samo mokro cmokanje lastnih korakov i n drobneče zvonkljanje v ušesih.
—	Ej, rojaček! — je nekdo šepeta je zasikal z leve.
—	Kaj?
—	Greš ?
—	Gre-em, — je odvrnil Valet, padel in se z zadnjico podr-sal v lijak, poln vode.
—	Temno je... — je bilo slišati z leve.
Trenutek sta šla, drug drugega nista videla, nepričakovano pa je prav pri Valetovem ušesu spregovoril tisti sikajoči glas:
—	Pojdiva skupaj! Ni tako strašno . . .
—	Pojdiva skupaj! Ni tako strašno . . .
šel vštric z Valetom, in zavpil:
—	Kdo si? Streljal bom! . . .
Pod smreko stoječi je molčal.
Glava mu je visela kakor cvet sončnice in se nagibala na stran,
—	Spi! — se je hripavo zasmejal Valet, se zdrznil, se opogumil s prisiljenim smehom in stopil dalje
Stopila sta k stoječemu. Valet je stegnil vrat in pogledal. Njegov tovariš se je s kopitom dotaknil negibne sive postave.
—	Ej, ti, prijateljček, noo-o! Spiš? Rojak? ... je posmehljivo dejal. — Strašilo-o-o-o, ali kaj si? . . . glas se mu je raz-klal. — Mrlič! — je kriknil in se odmaknil.
cikcaku v temo, in krenila v nasprotn smeri.
—	Treba je pobrskati po jazbinah. Morebiti je ostalo kaj žrtja, — je tovariš neodločno predlagal Valetu.
—	Pojdiva.
—	Ti na desno, jaz na levo. Preden naju naši doidejo, bova pregledala.
Valet je prižgal vžigalico, stopil skoz odprta vrata prve podzemnice in odletel nazaj, kakor da ga je vrglo prožilo: v podzemnici sta križema ležali dve trupli. Brezuspešno je pre-iskal tri jazbine, prišel k četrti, sunkoma odprl vrata in toliko da ni padel spričo tujega kovinskega klica.
—	Wer ist da?
V BLAG SPOMIN
druge obletnice prerane smrti ljubljenega in dobrega soproga in očeta
FRANK JEREB
ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 7. julija 1946.
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši, kjer sveta se šum ne sliši, zdaj počiva dobri oče in preljubi moj soprog.
Le počivaj nam predragi, in pa prosi za nas Boga, da enkrat bili bi veseli, ko za Teboj pridemo.
Žalujoči ostali:
Soproga, hčere, zet je, vnuki in vnukinje
Cleveland, O., dne 7. julija 1947
V blag spomin
tretje obletnice smrti naše nikdar pozabljene hčerke in sestre
Spet sta molčala, prestavljala v vlažni zemlji nabuhle škornje. Oškrbljeni, pegasti mesec je hipoma pogledal izza grmade oblakov, nekaj trenutkov so se mu lesketale žolte luskine, potem pa se je potopil kakor karaš v hiteče valove oblakov, se spet zapeljal na čistino in vse pod seboj oblil z medlo svetlobo; kakor fosfor so zasijale mokre smrekove igle, bilo je, kakor %a je ob mesečini močne je zavonjalo igličevje in da je vlažna zemlja zadihala hujši mraz. Valet se je ozrl na soseda. Ta se je nenadoma ustavil, zmaknil z glavo kakor pod udarcem in odprl usta.
—	Poglej! — je dihnil.
Tri korake vstran od njiju je stal ob smreki nek moški s široko razkročenimi nogami.
—	Nek člo-vek, — je rekel ali je samo mislil reči Valet.
—	Kdo je? — je hipoma pri-
Valetu so zašklepetali zobje, odskočil je in ravno tja, kjer so še pred trenutkom stale njegove noge, je padel kakor spod-žagano drevo pod smreko stoječi mož. Obrnila sta se z obra zom kvišku in šele tedaj sta uganila, da je človek, ki je dobil pod smreko zadnje bivališče zastrupljen s plinom, da je bežal pred smrtjo, ki jo je nesel v svojih pljučih, da je vojpk enega izmed treh bataljonov 256. pehotnega polka. Visoko-j rasli, širokopleči fant je ležal z^ rahlo nagnjeno glavo, z obra- -zom, ko mu ga je ob padcu za-j mazalo lepljivo blato, z očmi, ki jih je raz jedel in razstopil plin; izmed stisnjenih zob mu je kakor črna, bleščeča osla molel nabrekel, mesnat jezik.	j
— Pojdiva. Pojdiva, za božjo voljo! Naj kar leži, — je zaše-petal tovariš in potegnil Valeta za roko.
Krenila sta dalje in kmalu spet naletela na drugo truplo. Mrliči so bili poslej vse pogostejši. Na nekaj krajih so zastrupljeni ležali kupoma, drugi so bili otrpnili čepe, eni so bili na vseh štirih, kakor da se pasejo, eden pa je prav pri vhodu v zvezni rov, ki je držal v drugo črto okopov, ležal zvit v klobčič, roko je imel vtaknjeno v usta in vso razgrizeno od muk.
Valet in vojak, ki se mu je bil pridružil, sta v teku došla strelce, napredujoče dalje; ko sta jih prehitela, sta hodila vštric. Oba hkrati sta skočila v temno zev okopov, držečo v
Valeta je osmodil ognjen žar, da je molče odskočil nazaj.
— Bust du tas, Ott? Weshalb bist du so spaet gekommen? — je vprašal Nemec, stopil iz pod zemnice in si z lenim gibom ra
mena popravil plašč, ogrnjen čez rame.
— Roke! Roke kvišku! Vdaj se! — je hripavo kriknil Valet in kakor na povelje zavzel "bojni" položaj.
Nemec je onemel od presenečenja, počasi je stegnil roke, se obrnil po strani in uprto strmel v živo se bliskajočo konico vase namerjenega bodala. Plašč mu je zdrknil z ramen, na lopaticah se mu je drobno nagubal enostranski sivozeleni jopič, kvišku stegnjene velike delavske roke so mu trepetale in prsti so migljali, kakor bi prebi rali nevidno klaviaturo. Valet je stal, ne da bi se premaknil, in ogledoval visoko, močno po stavo Nemca, kovinske gumbe na suknjiču, nizke, ob strani sešite škornje, čepico brez ščit-ka, posajeno nekoliko po strani. Potem se je kar hipoma premaknil in se o poteke], kakor bi ga iztreslo iz njegovega preve-
likega plašča; izdavil je čuden zategnjen glas — ni bil ne kašelj, ni bilo ihtenje; stopil je k Nemcu:
— Beži! — je dejal s praznim, krhkim glasom. — Beži, Nemec! Jaz nisem jezen nate. Ne bom streljal.
Prislonil je puško k steni okopa, se stegnil, stopil na prste in prijel Nemca za desnico. Njegovo mirno gibanje je zmagalo ujetega; spustil je roko in napeto lovil nenavadno zvenenje nasprotnikovega glasu.
Valet mu je podal, ne da bi se opotekel, svojo trdo roko, utrjeno v dvajsetletnem delu, stisnil hladne, mlahave Nemče-ve prste in dvignil roko; nanjo, drobno in rumeno, opisano z rjavkastimi kupčki nekdanjih žuljev, so padli zelenkasti odsevi žarkov zadnjega krajca.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti

LOUISE (INKOLE
ki je tako prerano umrla dne 7. julija 1945 leta.
Tri leta lo že minula,
od kar «i Ti zapustila nai. Oh, kako žalostno je življenje naše, ker Tebe več med nami ni.
Nikakor Te pozabil ne moremo. Kjer Tvoje drago, ljubo srce spi, ki vedno bilo nam je vdano ves čas do Tvojih zadnjih dni.
Že tretje leto tam počivaš. Truplo Tvo^e tam trohni. Bolečine nase so še velike, čas jih še zacelil ni.
Težka bila je ločitev in težko bilo je slovo, dan za dnevom od Tvoje smrti še vedno se razjokamo.
Enkrat tudi mi s Teboj se snidemo.
Žalujoči ostali:
starši, sestra in bratje
Cleveland, O., dne 7. julija 1948.
Naznanilo in zahrala
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je umrl naš ljubljeni brat
Bernard Berlan
Zatisnil je svoje oči dne 27. maja. Pogreb se je vršil dne 29. maja iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence cvetja k njegovi krsti.
Hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v po-slugo pri pogrebu. Srčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti.
Naj sprejme zahvalo Mr. August F. Svetek za najboljšo poslugo in vzorno vodstvo pogreba, kakor tudi čast. gosp. Monsig. Vitus Hribar za opravljene pogrebne obrede.
Naj Ti bo lahka ameriška zemlja, dragi brat, in naj Ti sveti večna luči
ŽALUJOČI OSTALI;
FRANK in ANTON v Orwell, O., brata
MRS. GERTRUDE ZIMERMAN, MRiS.
MARY KOZLEVČAR v Orwell. O., in
MRS. ANGELA MEHLE, v Chisholm.
Minn., sestre
V stari domovini pa zapušča brata JANEZA in sestro ANO OKORN.
Cleveland, Ohio, dne 7. julija 1948.
NAZNANILO IN ZAHVALA
1882
1948
Globoko užaloščeni in s lugo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja našemu preljubi j enemu soprogu, očetu in staremu očetu
JOHN ZAVRL
Blagopokojni je nagloma preminil, zadet od srčne kapi dne 31. maja 1948. K večnemu počitku smo ga položili dne 3. junija iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji v naročje.
Pokojni je bil rojen v Zgornji Besnici pri Kranju, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 let. Ob času smrti je bil star 65 let. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ in delničar Slov. nar. doma.
Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje pokojniku v zadnji pozdrav. To nam je bilo v veliko tolažbo in dokaz vašega spoštovanja do pokojnika.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali v razne dobre namene in v gotovini mesto vencev, kot tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo naj prejme Mr. John Tavčar za ganljiv govor, ki ga je imel ob krsti v pogrebnem zavodu, ter Mr. John Krebel za v srce segajoče besede, ki jih je spregovoril ob odprtem grobu na pokopališču.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo in pomoč v dneh naše britkosti.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam stali na strani, nam bili v pomoč in tolažbo ter na en ali drugi način izrazili svoje sočutje ob izgubi dragega nam pokojnika.
Zahvalo izrekamo tudi društvu Naprej št. 5 SNPJ in Slov. nar. podp. jednoti za hitro in točno izplačano posmrtnino.
Predragi nam soprog in očel Tako nenadoma si se moral odločiti iz naše srede. Prišla je bela žena in Te odvedla s seboj tja, odkoder ni več vrnitve. Zapustiti si moral svoje ljubljene, katere si ostavil žalostne in potrte, a ki se bodo s Tvojimi dobrimi prijatelji, katerim si bil zvest tovariš, vedno spominjali Tvoje dobrotljivosti in ljubezni.
Počivaj v miru v hladni ameriški grudi, duh Tvoj pa bo živel v naših srcih do Jconca naših dni!
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY, soproga JOSEPH v Zanesville, O., sin MRS. MARY DOLJACK, hči vnuk in dve vnukinji
Cleveland, Ohio, dne 7. julija 1948.