Državna obrtna šola v Ljubljani. Višje obrtništvo, ki se loteva težjih Tialog, ki se bliža umetnosti ter jo tuintam tudi obsega in ki zaraditega zahteva teme- ljiteje in fineje strokovne izobrazbe, je na- šemu ljudstvu še skoro docela neznano. A tudi na tem polju potrebujemo svojih ljudi, če se hočemo tujinstva vsaj kolikor toliko otresti. In v tem smislu opozarjamo slo- venske starše, ki imajo otroke, kažoče ve- sAje in nadarjenost za višje obrtništvo, opo-arjamo pa tudi odrasle, ki se hočejo izpopolniti, da se dosedanja c. kr. umetno- obrtna šola v Ljubljani s pričetkom pri- hodnjega šolskega leta, to je jeseni, pre- osnuje v c. kr. državno obrtno šolo stavbne, mehaniško-tehnične, elektrotehnične in ume- tno-obrtne smeri, ki bo našim razmeram in potrebam bolj ustrezala. Nova obrtna šola bo imela šest od¦delkov, in ti bodo: 1. stavbno-obrtna šola, 2. strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo, 3. javna risarska in modelirska šola *a mojstre in pomočnike, 4. enoletni mojstrski kurz za mizarstvo, 5. ženska obrtna šola za belo šivanje, za šivanje oblek in umetno vezenje, 6. kurzi za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. ^* 1. Stavbna obrtna šola ima namen, podajati pomočnikom in mojstrom zidarske, tesarske in pa kamnoseške obrti ono znanje '•n spretnosti, ki so podlaga za uspešnejše delovanje in obrtovanje. Osobito je temu °ddelku odločena tudi naloga, pripravljati in usposobljati za zakonito predpisane mojstrske izpite. Sola obsega pripravljalni, prvi in drugi tečaj. Kot redni učenec more vstopiti v pripravjialni tečaj prosilec, ki je star 17 let in se lztaže z učnim izpričevalom zidarske, teSarske ali kamnoseške obrti, poleg tega pa s toliko znanjem, da more šolo z uspehom obiskovati. Vobče se zahteva znanje, kafcfsno se pridobi z obiskom dvorazredne obrtno-nadaljevalne šole. V prvi tečaj se sprejemajo poleg takih pfcncev, ki so uspešno dovršili pripravljalni ecaJ. tudi pomočniki, ki se izkažejo s pri- erno višjo, pripravljalnemu tečaju enako- re(too izobrazbo. , V drugi tečaj se sprejemajo samo ki učenci, ki so prvi tečaj dovršili z godnim uspehom. i. 2. Strokovni šoli za lesno in kameno ^Parstvo je namen, izvežbati obiskovalce esno in kameno kiparstvo s posebnim rotn na cerkvene potrebe. Šola obsega tri razrede. Za sprejem v prvi razred je potrebno, da je prosilec 1. dosegel 14. Ieto svoje starosti ali da jo bo dosegel še v teku dotičnega leta, v katerem je bil sprejet, in 2. da je dovršil z zadostnim uspehom dva razreda kake rokodelske šole ali 3. razred meščanske šole ali 3. razred kake srednje šole. (Pri učencih, ki prestopijo iz gimnazije, se neugodni redi iz latinščine in grščine ne jemljejo v poštev.) Za vstop v kak višji razred raora prosilec s sprejemnim izpitom dokazati, da ima ono znanje in one spretnosti, ki odgovarjajo vsaj učnemu smotru prejšnjega razreda, oziroma prejšnjih razredov. 3. Javna risarska in modelirska šola daje samostojnemu obrtniku, pomočniku in absolviranim učencem zavoda priliko, da se vadijo v risanju in modeliranju, v kopiranju in izumljenju umetno-obrtnih stvari. Prosilec se mora izkazati, da je ali zaposlen pri kakem obrtniku ali samostojen obrtnik. 4. O enoletnem mojstrskem kurzu še ne verao nič natančnejšega povedati. 5. V ženski obrtni šoli bo v vsakem imenovanih treh oddelkov pouk trajal dve leti. 6. O kurzih za izobrazbo učiteljev na na obrtno-nadaljevalnih šolah se podrobnejša določila vsako leto neposredno naznanjajo šolskim vodstvom ter razglašajo po listih. Stanujejo in hranijo se učenci in učenke izven zavoda po mestu. Pri izbiranju stanovanja je treba največje previdnosti; ker ravnateljstvo boljša in zanesljiva stanovanja pozna, svetujemo staršem, da se v tej zadevi obrnejo do ravnateljstva, ki je drage volje pripravljeno, jih s svojimi izkušnjami podpirati. Ubožni, a prav pridni učenci utegnejo dobiti kakih podpor; toda odločno svarimo, da se kdo že naprej zanaša nanje. Ker še nista program in učni načrt za novo državno obrtno šolo definitivno odobrena in ker še ni mogoče določiti dneva otvoritve, bo ravnateljstvo vse potrebne podatke o pričetku šole in o vpisovanju svoječasno objavilo po listih.